NOVI TEDNIK direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek, rni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik iulU 1990 • številka 28 • leto XLIV • cena 8 dinarjev logovore v predale Celjski ekologi so zadnjemu poročilu o uresničevanju dogovora o var- stvu okolja v občini očitali vrsto pomanjkljivosti. Med drugim niso navedeni krivci za zamude pri uresničevanju nalog ekološke sanacije, nekatere trditve v poročilu pa so po mnenju društva za varstvo okolja celo napačne. Sicer pa n^ bi v prihodnje podobne družbene dogovore zamenjali z bolj učinkovitimi dokumenti. Več o tem na strani 2. Hotel ali garsonjera? Ponekod je mogoče tudi v hotelu živeti za približno toliko denarja kot v garsonjeri ali enosobnem stanovanju, dosti ceneje pa ni niti v domovih upokojencev. Ob ugodnem bivanju v hotelu pa ima človek veliko časa tudi zase... Stran 5. Gneča pod Nanga Parbatom »v bazi smo imeli dva Bojana, dva Matjaža in dva Stojana. S prvimi štirimi ni bilo težav, ker so že imeli vzdevke, kaj kmalu pa sta ju dobi- la tudi Stojana. Stojan Burnik iz Ljubljane je bil Smith, ker je stal- no nosil kapo sponzorja Smitha, Stojan Rampre pa je postal Hri- ček. Kar naprej je govoril, da gre na grič in kot pravi Gorenjec go- voril .hrič'. Hriček je potem s svojo dobroduš- nostjo marsikdaj poskrbel za vese- lo vzdušje. Prvo je ušpičil že takoj na začetku v Islamabadu, ko je klical domov v Žiri, priklical pa je tamkajšnjo - gostilno. Tam je bilo, seveda, kar precej njegovih prija- teljev. Vsak ga je hotel pozdraviti, tako da je pogovor kar dolgo tra- jal, vsi pa so mu obljubili, da bodo pozdravili tudi njegove domače.« S tem in še nekaterimi utrinki ter prvim delom reportaže pričenjam z objavljanjem vtisov Srečka Sro- ta, ki je bil v Pakistanu z odpravo na Nanga Parbat. Stran 12. La pet din dobre volje Prva skupinica naših bralcev-izletnikov, si je pod Kneblovo lipo zapela Mi se imamo radi... Kako je bilo v Logarski dolini, lahko preberete na 13. strani Novega tednika. Vsi, ki bi radi sodelovali na drugem izletu v okviru akcije Za pet din dobre volje 11. avgusta, pa shranite kupon, ki ga objavljamo ^ tej številki. Drugi kupon izide prihodnji teden v prilogi Ne gremo na morje. 2. stran - 12. julij 1990 pIsma bha, DOGODKI Babna gora želi v šentjursko občino Vaščani iz Babne gore v krajevni skupnosti Vin- skih vrh, ki gravitirajo v Loko pri Žusmu v šent- jurski občini so s podpi- sovanjem izrazili voljo, da bi se iz šmarske občine priključili šentjurski. Pred leti je bil podoben primer, ko so se vaščani iz šmarskega dela Grobel- na želeli priključiti v šent- jursko občino. Predstav- niki šentjurske občinske uprave se bodo zaradi vloge vaščanov Babne gore, podpisalo se jih je 43, v kratkem sestali s predstavniki šmarske. Katastrska občina Bab- na gora v šmarski občini obsega na tem območju približno 2 kilometra ce- ste med Gorico pri Slivni- ci in Loko pri Žusmu, ozi- roma Sodno vasjo (od ser- pentin Volčje jame do od- cepa pred Loko pri Žu- smu) in tudi razvaline gradu Žusem onkraj ce- ste. V tem delu je cesta proti Loki še neasfalti- rana. BJ Dogovore v predale Sprejeti obvezujoče ekološke tlokumente Po razpravi na zadnji seji celjske občinske skupščine kaže, da v prihodnje poslan- ci ne bodo več poslušali po- ročil o uresničevanju druž- benega dogovora o varstvu okolja ali pa vsaj ne v seda- nji obliki. Poročilo je bilo namreč deležno številnih pripomb, vendar so ga na- zadnje le sprejeli. Dogovor o varstvu okolja so v občini sprejeli leta 1986, da bi izboljšali kakovost zra- ka in voda, da se zmanjša hrup v bivalnem in delov- nem okolju, da onesnaževal- ci sanirajo vire prekomerne- ga onesnaževanja in da po- stane skrb za okolje stalna naloga vseh. Nekatere pre- mike so v zadnjih letih sicer v dosedanjih poročilih lahko ugotovili, vendar so hkrati ocenjevali, da poteka sanaci- ja virov onesnaževanja pre- počasi. Društvo za varstvo okolja, ki se je vključevalo v razprave, je k temu dodaja- lo, da je ocena uresničevanja dogovora premalo konkret- na, brez navajanja krivcev za neuresničene naloge. Tudi pri tokratni obravnavi poro- čila so bile pripombe podob- ne: k vsaki nalogi iz dogovo- ra je treba zapisati, v kateri fazi je in kdo je odgovoren za neuresničeno. Inšpektorji naj k temu dodajo svoje po- ročilo o ukrepanjih. Društvo je zlasti protestiralo proti formulaciji, da je naloga v iz- vajanju, kar je po njihovem nesprejemljivo v primeru sa- nacije Emovih frit, saj je na- loga v izvcOanju že od leta 1987, podobno pa tudi pri či- stilni napravi SkoQa vas, ki ne dela že deset let. Društvo našteva še druge pomanjklji- vosti poročila, ki naj vsebuje krivca za zamudo pri gradnji centralne čistilne naprave, rezultate poskusov bogate- nja podtalnice z vodo iz Savi- nje, točne podatke o reševa- nju problema sežiganja od- padkov iz bolnišnice... Predvsem pa naj bi družbeni dogovor o varstvu okolja za- menjal dokument, ki bo zajel celotno ekološko problema- tiko v Celju in ki bo obvezu- joč, kar dogovor ni bil. TC Zadnje ekološko poročilo Jožeta in Štefana- t voda je pitna! ' ' Motiv le dobiček o vlogi, položaju in pro- blematiki bančništva so go- vorili na zadnji novinarski konferenci vodilni delavci Ljubljanske banke Splošne banke Celje, delniške družbe. Banka, ki se je pred pol leta oblikovala kot delniška družba, je po veUkosti šesta v sistemu Ljubljanske ban- ke. Bilančna vsota Splošne banke Celje d.d. znaša 3,4 milijarde dinarjev. Največ sredstev imajo občani, in to večinoma v devizah. Tudi si- cer se banka zadnje čase v veliki meri ukvarja z od- prodajo deviz občanom, ki so letos po zadnjih podatkih odkupili 43,5 milijona dolar- jev. Tretjino tega denarja so vložili na devizne knjižice. Bančniki so spregovorili tudi o sodelovanju z gospo- darstvom v regiji, ki po letoš- nih podatkih dosega pozitiv- ne rezultate le v izvozu in uvozu. Fizični obseg proiz- vodnje upada, po podatkih banke v nekaterih podjetjih tudi za 30 odstotkov in več. Banka lahko podjetjem po- maga z odkupom teijatev, vendar je predvsem podjetje z motivom dobička, medtem ko v podjetjih še vedno pri- čakujejo stare odnose z ban- ko in to povzroča številne te- žave. Tako so bančniki po- udarili, da bodo na primer z Emom v prihodnje lahko sodelovali le, če se bodo v podjetju lotili temeljitih ukrepov za zboljšanje raz- mer. Podobno velja tudi za druge velike sisteme v te- žavah. Govorili so tudi o kritikah na račun visokih aktivnih obrestnih mer in relativno nizkih obresti za varčevanje. Z obrestno maržo na ta način pokrijejo večino svojih pri- hodkov, lahko pa bi bila pre- cej manjša, če ne bi dosegali izpada dohodka pri obvez- nih rezervah v Narodni ban- ki. Hkrati pa se zavedajo, da so njihovi poslovni stroški visoki, zato pripravljajo spremembe. Tudi obrestne mere naj bi se v prihodnje spremenile, še zlasti, če bo obveljal predlog njihove zgornje omejitve. Obresti na hranilne vloge naj bi bile ta- ko še nižje. Banka pa išče zaslužek tudi z vlaganji v raz- lične projekte, in sicer so v zadnjem času sodelovali pri ■ naložbah na Dobrni, v Rogaški Slatini, v Pivovar- ni Laško in Papirnici Rade- če. Njihova usmeritev je, da kreditirajo posle, ne pa firme. Napovedali so tudi razvr- stitev bank glede pri poslih s tujino. Za občane pa bo zla- sti zanimiva pogodba z av- strijsko firmo, po kateri bo- do pri nas vračali davek od nakupa izdelkov v tujini, kar je bilo doslej možno le ob ponovnem obisku trgovine prek meje. T.CVIRN Koliko za plače? Agroživllcl s panožno pogotibo Za normalno delovne Zveze svobodnih sindika- tov Slovenije je najbolj po- membno, da čim prej sprej- mejo splošno kolektivno in posamezne panožne kolek- tivne pogodbe, s katerimi bodo točno odločili svojo dejavnost, naloge in poo- blastila. To so poudarili čUni svobodnih sindikatov na 4. seji regijskega odbora kmetijstva in živilske indu- strije, ki je bila prejšnji te- den v Celju. Panožna kolektivna po- godba kmetijstva in živilske industrije se bo od splošne kolektivne pogodbe razliko- vala v višini z£yamčenega osebnega dohodka, ki bo za kmetijce in živilce 3745 din, v splošni pogodbi pa je neg- nižja postavka 3080 din. Kot v splošni so tudi v panožni pogodbi možni za petino niž- ji zajamčeni osebni dohodki v podjetjih, ki višjih plač ne bodo sposobna izplačati. Za nadurno, nedeljsko ali noč- no delo bodo morala podjet- ja v kmetijstvu in živilski in- dustriji izplačati za polovico višje plače. Če bo profit po- djetja nižji od 6 odstotkov, bodo vsa sredstva uporabili za akumulacijo, če bo dobi- ček od 6 do 15 odstotkov, gre dve tretjini sredstev za aku- mulacijo, tretjina sredstev pa se razporedi za plače, če pa bo dobiček višji kot 15 odstotkov, se bo več kot po- lovica sredstev rzizdeUla za plače. Panožna kolektivna pogodba za agroživilce se od splošne kolektivne pogodbe razlikuje še v razvidih del in nalog ter v natančno oprede- ljenih kršitvah delovnih ob- veznosti. Ta pogodba bo pravni akt s pravno podlago v nasprotju z dosedanjimi sindikalnimi določili, ki so bila le priporočljiva. Doslej je v sindikat kmetij- stva in živilske industrije v Sloveniji včlanjenih pri- bUžno 19000 članov, na celj- skem področju jih je okrog 3200. Članarina je kot za vse člane svobodnih sindikatov 0,6 odstotkov osebnega do- hodka in bo še naprej ostala nespremenjena. Člani regijskega odbora kmetijstva in živilske indu- strije so poudarili, da panož- na kolektivna pogodba po- meni minimum njihovih zahtev, da se bodo borili predvsem za pravico in zaš- čito delavcev in za ohranitev vsakega produktivnega de- lovnega mesta ter da trenut- no vsaka stavka pomeni le poslabšanje lastnega eko- nomskega položaja. URŠKA KOLENC Ničesar na pamet ŽalčanI ne bodo zniževali prispevnih stopenj člani žalskega izvršnega sveta so se na seji minuli teden dogovorili, da pri- spevnih stopenj zaenkrat ne bodo zmanjševali, ker so v preteklih mesecih prak- tično že uresničevali pripo- ročilo o zmanjševanju. Prispevne stopnje za druž- beno dejavnost, ki se predpi- sujejo za zadovoljevanje po- treb na ravni občine in se plačujejo iz bruto osebnega dohodka, so se v času od ja- nuarja do sredine aprila zmanjšale za 1,47 odstotnih točk oziroma od 10,51 od- stotkov na 9,04 odstotke. Stopnje za družbene dejav- nosti so v občini nespreme- njene od desetega aprila le- tos. Prispevki iz dobička in dohodka se od januarja niso spreminjali, razen prispevka za SLO in DS, ki se je junija zmanjšal za 0,037 odstotka. Pri zbirni prispevni stopnji po domicilnem načelu, ki se zbere z BOD, je bila žalska občina na petem do šestem mestu na Celjskem, na tem mestu ostaja tudi junija, v re- publiki pa je bila občina v za- četku leta na 43. mestu, ob polletju pa na 48. mestu. Pri zbirnih prispevnih stopnjah, ki se zbirajo po sedežnem načelu, pa je bila občina na tretjem mestu v regiji in sed- mem v republiki. Ob koncu junija zavzema v regiji osmo mesto in 41. mesto v republi- ki. S prispevki za gospodar- sko infrastrukturo se žalska občina uvršča na sedmo me- sto v regiji in 61. mesto v re- publiki. Žalčani zatrjujejo, da so v preteklih mesecih že ures- ničevali priporočilo o zmanj- ševanju, vsako zniževanje prispevnih stopenj v tem tre- nutku pa bi ogrozilo delova- nje družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture. Sicer pa bodo na eni prihod- njih sej ocenjevali porabo sredstev, v kolikor bo skupš- čina vztrajala pri zniževanju, pa bo treba ponovno prever- jati vsebino finančnih načr- tov. Ob tem so na seji opozo- rili, da je manevrskega pro- stora malo, večina dejavno- sti je zakonsko opredeljenih, ostalo pa je skrčeno na mi- nimum. V razpravi je bilo slišati različna mnenja in predloge; najprej to, da pride na občin- sko raven le tretjina denarja, ki ga podjetja plačujejo vsak mesec, vse ostalo gre v repu- bliko. Jani Marolt je spraše- val, kako je z uporabo denar- ja, zlasti denarja bivših sisov. Kot je bilo slišati, bo izvršni svet o tem govoril na eni pri- hodnjih sej. Tanjo Rehar je zanimalo staUšče izvršnega sveta do odloga plačil pri- spevkov, v odgovoru pa so predstavniki izvršnega sveta pojasnili, da so doslej imeU v občini le eno prošnjo, na- čelno pa bi odlog potrdili v primeru, če bi s tem rešili podjetje pred stečajem. Da- nilo Basle je predlagal, naj bi izvršni svet takoj sprejel 10 odstotno znižanje prispev- kov, ker bi na ta način upo- rabnike prisihli k racionali- zaciji. Izvršni svet predloga ni sprejel, ker so izračuni, da bi takšno znižanje imelo samo psihološki učinek. Žu- pan Milan Dobnik, ki se je udeležil seje, se je zavzel za takojšnje ukrepanje, obe- nem pa dejal, da mora z var- čevanjem začeti tudi razvaje- no gospodarstvo, obenem pa je potrebno prevetriti posa- mezne programe uporabni- kov. Člani izvršnega sveta so se ob koncu dogovorili, da bodo o prispevnih stopnjah in morebitnem zniževanju odločali avgusta, Jco bodo znani tudi prilivi v prvem polletju. Brez teh številk bi bilo vsako spreminjanje sto- penj odločanje na pamet. IB REKLI SO: Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije, na srečanju slovenskih upokojencev na Rogli: »Zavzemali se bomo, da bomo na področju invcilidskega in pokojninskega zavcirovai^ja varovali doseženo in dosegali izbolj- šave, da bi se izboljšali delovni pogoji, učinkovitost ter socialna varnost aktivnih delavcev. Razum^iva je vaša skrb za vse, kar se zdaj dogcoa v našem gospodarstvu in ustanovah, kjer ste nekoč delali in ustvarjali in la so še zmerom vaša. Tam se žal ne dogajajo željene spremembe, kijih sprožajo gospodarski sistem in gospodarska politika. V naspro^u s stališči, obljubami in zahtevami, da je gospodarstvu nujno zagotoviti samostojnost nasproti politiki, ga osvoboditi politične samovolje, vtik^e v razvojne, poslovne in kadrovske odločitve, se sedaj marsikje v Sloveniji in v marsikaterem podjetju srečujemo s pravo gonjo zoper vodilne gospodarske in poslovne ljudi s poskusom raz- vrednotenja ne samo ryihovega dela, ampak tudi njihovega političnega prepričanja in opredelitve. To ni znak demokracije. Je neodgovorno igrarye z usodo večtisočglavih kolektivov, delavskih družin in okolij, katerih socialna varnost in razvoj sta bila in sta še odvisna od uspeha in obstoja podjetij.« Z. S. Prepovedan promet tovornih vozil v Arji vasi Krajani Arje vasi so se že večkrat pritoževaU zaradi prometa težkih tovornih vo- zil skozi naselje. Na seji žal- skega izvršnega sveta so mi- nuh teden sprejeli sklep o omejitvi tovornega prome- ta skozi to naselje. Zaradi tovornega prometa so bile življenjske razmere v tem naselju po trditvah krajanov zelo slabe, proble- matična je bila prometna varnost, zato so krajani že večkrat zahtevali delno za- poro ceste in preusmeritev tovornega prometa. Njiho- vim zahtevam je prisluhil žalski župan, pa tudi v repu- bhški upravi za ceste niso nasprotovali omejitvi. Na se- ji izvršnega sveta so zato mi- nuli teden sprejeli sklep, da se skozi naselje Arja vas pre- poveduje promet za vsa to- vorna vozila, katerih n^več- ja dovoljena teža presega 3500 kilogramov. Sklep bo začel veljati takoj, ko bodo pri vhodu v naselje postavili prometna znaka. IB TRAČI niče S Razoroženi šentjurski tudi drugi) teritoriald vedno čakajo, dajiinj] vrne loke, tomahavkt ostalo sodobno obon tev, ki jim jo je (brezk šega odpora prizadel zaplenila. Obenem pa so morali gijski občinski teriU alni komandanti po^ sati ljubezenske svojemu komandanti, jih je ta do hudih ^ zaklenil v blagajno. Žalski Demos je Sav. skemu občanu očital, je v času predvolilne i ke posvečal premalo zornosti njegovim sti kam in forsiral rdečt bo povsem držalo! Ci pis je v tem času obji vrsto intervjujev z dai njimi prvaki Demosa, pa res, da je bil eden med spraševanih goi dov v času intervjufl tovariš sekretar partij celice. Treba je pač n meti, da časopis, kjii enkrat mesečno ne a dohajati spreminjanjai litičnih barv posaa nikov. K^ub temu pa grel vinjski občan s to naprej. Če so Žalčami let bentili, kako je lal urednik cajtenga oW ski velmož, lahko i nadaljujejo. Novi žf9 je postal predsednik dajateljskega sveta. I občina, en časopis, < komanda. Regijske oblasti so zai tedne pljunile v roke sprejele vrsto ukrepom' jih bodo popeljali v 1(1 bodočnost. Podražile stanovanja, vodo, s"* phn. Delavci so Psega dela, tehnoloških in JJ^gih izboljšavah in s tem Ifvezanim presežkom de- jjcev. Sindikat naj bi de- dcem tudi zagotavljal po- pri iskanju nove zapo- zlasti tistim, ki so "ovo zakonodajo dani na J^Poiago. Pripravili so tu- Predlog financiranja, in iSn'^ ^^ člani prispevali doK °^stotka od osebnega bin ♦ ' večina sredstev ostala sindikalni organi- del p-a bi združevali ^potrebe regijskega oziro- ^, '"epubliškega odbora, 1). nastal na osnovi po- sJ? na Celjskem. Po do- sljj^ih odzivih v občin- jjjj spravnih organih v re- sj^. So oblikovanje samo- V ^A^ga sindikata podprli Konif'^^-'"':)". Slovenskih leiji t ^ in Šmarju, med- ^In se v Moziiju in (lI\yečinoma odločiU za '•^Uh v ^ svobodnih sindi- novgp *®ndar so pobudniki "^katn samostojnega sin- ^Po^ prepričani, da bodo lih oK v upravnih orga- lah g ° Ustreznih informaci- vo zainteresirani za v sindikatu, ki bo ^'^Jen le ryim. TC Obdavčiii kvazi obrtnike Na ponedeljkovi seji la- škega izvršnega sveta so med drugim sprejeli pred- log za obdavčenje občanov, ki se ukvarjajo s storitveno dejavnostjo brez obrtnega dovoljenja, odločili so se ukiniti odlok o izvajanju obrambe pred točo ter raz- pravljali o utesnjenosti la- ških osnovnošolcev v obsto- ječih osnovnošolskih usta- novah. Laški obrtniki so se že dalj časa pritoževali nad vse šte- vilčnejšimi občani, ki so ob prostem času opravljali raz- novrstne storitve ter s tem ustvarjali nelojalno konku- renco, saj niso bili za svojo dejavnost obdavčeni, niti jim ni bilo potrebno plačeva- ti prispevnih stopenj. Zato so se na seji izvršnega sveta odločili, da jih bodo obdavči- li. To pa ne pomeni, da se bodo s tem izognili roki j)ra- vice, je dejal Boško Srot, podpredsednik laškega iz- vršnega sveta. »V spremenjeni vlogi obči- ne si je treba prizadevati, da ne bomo administrativno omejevali ukvarjanja obča- nov z zasebno dejavnostjo, pa najsi gre za obrt kot edini vir dohodka ali za popoldan- sko obrt,« je dejal predsed- nik izvršnega sveta. Roman Matek. Boško Šrot pa je po- udaril, da ni dolžnost občine nadzorovati ljudi ali svoj de- lovni čas v podjetju izrablja- jo za opravljanje zasebnih poslov in se poslužujejo tudi materiala, ki ga dobijo v po- djetju. Za to naj skrbi podjet- je samo. V pristojnosti obči- ne je, da šušmarje obdavči in da vzpodbuja razvoj obrtni- štva, pa tudi popoldanske obrti. Člani izvršnega sveta se tu- di niso povsem strinjali z obrtnikom Petrom Hraste- Ijem, ki je dejal, naj bi davč- na uprava bdela nad tistimi, ki se ukvarjajo s popoldan- sko obrtjo. Če br ugotovila, da posameznik s tem zasluži več kot obrtnik, ki mu je nje- gova dejavnost edini vir pre- živetja, naj bi ustrezno ukre- pala, v smislu obveščanja pristojnih v podjetju, ti pa bi tovrstnemu popoldanskemu obrtniku ponudili alternati- vo: ali služba ali obrtništvo. Obrtniki, ki poslujejo z družbenim sektorjem, so se tudi zavzeli za odlog plačila davkov in prispevkov, saj nelikvidnost slovenskega gospodarstva občutijo tudi na lastni koži. Tako morajo na plačilo včasih čakati tudi več kot 120 dni. Omenjene olajšave pa naj ne bi veljale za zasebno gostinstvo, trgo- vino, turizem ter za nekatere druge dejavnosti, kjer so ter- jatve plačane takoj. Na izvrš- nem svetu so se s predlogom strinjali in navedli kot naj- daljši odlog plačila 60 dni, si- cer naj bi obrtnikom zaraču- navali zamudne obresti, v vsakem primeru pa morajo biti vse obveznosti poravna- ne do 15. decembra. Sicer pa so na seji sprejeli tudi sklep o prenehanju de- lovanja veljavnosti odloka o obrambi pred točo. Ta seje lani izkazala za neučinkovi- to, čeprav zahteva veliko fi- nančnih sredstev. Na podla- gi poročil Hidrometeorolo- škega zavoda Republike Slo- venije Laščani pravijo, da lahko intenzivnost padavin nad Laškim, ki je lani pov- zročila veliko materialne škode, pripišejo tudi obram- bi pred točo. Izvršni svet je sklenil do- deliti takojšnjo finančno po- moč trem krajevnim skup- nostim na območju Radeč, ki jih je sredi junija letos pri- zadelo hudo neurje, v višini pet odstotkov od ocenjene škode, kar znaša 275 tisoč di- n^ev, pomoč pa bodo dode- lili tudi krajanu iz KS Laško za sanacijo plazu. V Laškem tudi ugotavlja- jo, da bi potrebov^ novo šolsko zgradbo, saj obstoječi utesnjujeta učence. Nova šo- la naj bi bila v Debru, ker pa laško gospodarstvo in obči- na nimata na voljo dovolj sredstev, naj bi jih del zbrali samoprispevkom, sicer pa naj bi gradnja prešla v repu- bliško pristojnost. NATAŠA GERKEŠ Upokojenci na Rogli Zveza društev upokojencev Slovenije je ob Dnevu upokojencev, v petek, 6. julija, pripravila srečanje upokojencev na Rogli. Ob hudo neprimernem vremenu (deževalo je ter pihalo) se je zbralo na Rogli več kot osem tisoč udeležencev iz vse Slovenije. Pozdravni govor je imel Stanko Hvale, predsednik ZDUS, v imenu pokrovitelja Svobodnih sindikatov Slovenije je spregovorila članica predsedstva Marija Fedran, slavnostni govornik pa je bil Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije. V kulturnem programu so sodelovali: godba na pihala iz Slovenskih Konjic, moška pevska zbora DU Trbovlje in iz Titovega Velenja, ženski pevski zbor Laško ter mešana pevska zbora DU Celje in Polzela. Natopila je še folklorna skupina DU iz Ljutomera, vse popoldanske športne igre pa so zaradi slabeča vreme odoadle. Z. S., Foto E. E. SVET MED TEDNOM Piše: Ljiljana Derič Razpoke na trdnjavi stalinizma če je že vest, daje v Albaniji prišlo do neredov, kije pred pol leta obpla svet, na koncu izzvenela kot novi- narska raca, je to pot povsem jasno, da so na zidovih zadnje stalinistične trdnjave v Evropi že velike raz- poke. Množične demonstracije, krvavo posredovanje vojske in policije in tisoči beguncev v tujih veleposla- ništvih v Tirani, so dogodki, na moč podobnim tistim, ki so se lani vrstih v Vzhodni Evropi, ko so druga za drugo padale vladajoče garniture v osovraženih realso- cialističnih sistemih. In kaj je izzvalo zad^je dogodke v Albaniji? Alban- sko vodstvo ni več tako zelo kohezivno kot nekoč. Reformatorska struja, ki ima svoje glavno oporišče v zuns^em ministrstvu države, je dosegla, da se je Albanija po desetletjih popolne izolacije vendarle začela odpirati. Najprej seveda do svojega naravnega okolja - Evrope. Edina država na stari celini, ki dolga leta ni sodelo- vala, niti ni kazala nobenega interesa za Konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, je letos zaprosila za status opazovalke na kčbenhavnski KVSE. S povabi- lom generalnemu sekretarju Združenih narodov Perezu de CeuUarju, ki seje pred slabima dvema mese- cema mudil v Tirani, pa je država, kije zaradi kršenja človekovih pravic nepretrgoma na zatožni klopi Amnesty International in ženevskega komiteja OZN za človekove pravice, skušala pred svetovno javnostjo pokazati, da vzpostavja nov odnos do vprašanja čove- kovih pravic. Drugače povedano, z odpiranjem v Evropo in svet je Albanija prevzela tudi določene obveznosti, ki seveda terjajo precejšne spremembe doma. Nedvomno bi bila oblast najbolj zadovoljna z brezkonfliktno, kontroli- rano, postopno demokrtizacijo, a sodeč po (dogajanjih v zadnjih dneh soji vajeti že ušle iz rok. Albanci, ki so te dni prebežali v Jugoslavijo zatpu- jejo, da v Tirani vre, napeto pa je menda tudi na podeželju. Napovedovanje nadaljnea razvoja dogod- kov bi bilo sicer tvegano, je pa bolj aii manj jasno, da sta možni samo dve poti. Vlada, zlasti po številnih spremembah v njej (notranje ministrstvo in nek^ gospodarskih resorjev) se lahko loti hitrejših in gobljih reform, kar pa seveda pomeni tudi priznanje zablod v zadnjih štirih desetletjih. Druga možna pot pa je, da v starem slogu poišče krivca spodkopavanja »najna- prednejše in najpravičnejše* ureditve med tujimi »im- perialsti«. Sled^e bi bilo k^pada nadvse kratkovidno, kajti Albanija vendarle ni Kitajska in račun, ki bi ga morala Tirana plačati bi bil nedvomno še precej višji. V Tirano so namreč že prišli jasni signaU, da i Evropa ne bo mogla še enkrt spregledati t^šnega spodrs^aja kot je bilo nedavno strelj^e v množice in da bi jo takšno igranje s potrpljenjem utegnilo pahniti nazaj v popolno izolacijo. Spopail pogleilO¥ na lutrl Najbrž ni naključje, daje bilo te dni na dveh summi- tih (ne sestanku Nato v Londonu in sedmih razvitih zahodnih držav v Houstonu) slišati, da je perestrojko v Sovjetski zvezi treba podpreti tudi bolj konkretno ] z denarjem. Kajti na 28. kongresu sovjetske KP seje istočasno bil dramatičen boj med levimi radikalci in konservativci. Znova se je pokazalo, da Gorbačova bolj cenijo v tujini kot doma, saj je na partijskem kongresu shšal (posredno ali neposredno) toliko očitkov kot še nikoli doslej. A kljub temu so za generalnega sekretarja KP SZ še za obdobje dveh let izvolili Mihaila Gorbačova, ki je v svojem zadnjem govoru pred izvolitvijo iro- nično skritiziral konservativce in tako požugal Jegorju Ligačovu. Kongres, ki ga je Gorbačov že prvi dan poimenoval v kongres odločitve, z neprikrito ambicijo, da se v par- tiji doseže soglasje glede prihodnjega razvoja, že od samega začetka poteka v znamenju ostrih medseboj- nih verbalnih obračunavanj med radikalci in konser- vativci, ki stojijo vsak na svojem bregu. Zagrizeni konservativci so Gorbačovu očitali, da je izgubil Vzhodno Evoropo brez enega samega strela, glavnemu strategu perestrojke in glasnosti Aleksan- dru Jakovljevu (kritika je posredno letela tudi na Gor- bačova) pa, da je kriv razcepa v partiji in med delavci ter da je odgovoren za položaj v Pribaltiku. Plazovi tudi nam dobro poznanih puhlic o protisocialističnih, naciobalističnih in separatističnih silah, ki da so krive vsega zla, so se te dni usuli na levičaske pragmatike in sredince in jasno dokazali, da desnica ne namerava niti za milimeter popustiti. Po drugi strani tudi levičaiji, ki se zavzem^o za prenovpeno, pomlajeno in levo usmer- jeno parUjo (slišati je bilo tudi predlog, da bi se otresla starega imena in se preimenovala v stranko demokra-. Učnega socializma) očitno ne namerava narediti koraka nazaj. In tako se zdaj celo največjim optimi- stom zdi, da bo z 28. kongresa sovjetske partije vsakdo odšel kvečjemu še bolj prepričan v lastni prav. Skratka, temeljna značilnost zadnjega kongresa KP SZje oster spopad razhčnih pogledov na jutri, v kate- rem so se konservativci Jegorja Ligačova, nostalgični po starih časih, na vse kriplje trudili obrčaunati s »krivci par^jske nediscipline«. S pragmatičnim libe- ralci torej ki skušcuo državo pahniti v trg in »imajo na vesti« popolnoma vse probleme (od odcepitvenih teženj do praznih polic v trgovinah), s katerimi se sooča Sovjetska zveza. 4. stran - 12. julij 1990 pIsma bha, GOSPODARSTVO »Inovator« Žalec 89 , Raziskovalna skupnost Žalec je tudi letos ob praznovanju občinskega praznika podelila prizna- nja z denarnimi nagrada- mi inovatorjem občine Žalec. Priznanja za množično inventivno dejavnost in za razvoj in uvajanje no- vih tehnologij so letos prejeli: Jože Avsec iz Ke- ramične industrije Liboje za inovacijo na stroju za brizganje izdelkov; Dra- gica Kralj, Tone Wagner, Nežika Medved in Marta Dolinar iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarni- štvo Slovenije v Žalcu za biološko inovacijo, in si- cer za žlahtnjenje kulti- varjev Cekin, Cicero, Ce- leia in Cerara; in kolektiv osnovne šole Vere Šlan- der Polzela za nove meto- de pristopa k vzgojno-izo- braževalnemu delu. Na sliki: Predsednica odbora Darka Domitrovič-Ura- njek podeljuje priznanje in nagrado deset tisoč din inovatorju Jožetu Avsecu iz Keramične industrije Liboje. T. TAVČAR Rešitev Je v Izvozu Najprej bi radi znižali cene gospoUinJsklh aparatov v Gorenju Gospodinjskih aparatih, največjem podjet- ju koncema Gorenje, kljub precejšnjemu padcu proda- je na domačem trgu še ved- no polno proizvajajo, ne opuščajo pa tudi naložbene dejavnosti. V nov program proizvodnje zamrzovalno- hladilnih aparatov bodo le- tos vložili kar 294 mio din, ob tem pa pripravljajo še nekaj manjših investicij- skih posegov. V šestih mesecih letošnje- ga leta je Gorenje Gospo- dinjski aparati prodalo v Ju- goslaviji 190 tisoč proizvo- dov, kar je skoraj enkrat manj kot v enakem lanskem obdobju, ko so doma prodali 350 tisoč gospodinjskih apa- ratov. K prepolovitvi doma- če prodaje je največ prispe- vala srbska blokada. Svoje proizvode namreč prodajajo predvsem v Sloveniji, Hrvat- ski ter Bosni in Hercegovini, v ostalih repubUkah pa le še preko maloprodajne mreže. Izpad nadomeščajo z izvo- zom, kamor so v šestih mese- cih letos poslah 640 tisoč iz- delkov, kar je 170 tisoč več kot lani. Kljub temu jih izvoz ne rešuje pred likvidnostni- mi problemi. Tako kot večini tudi njim plačilno nesposob- nost njihovih kupcev s kre- diti krije banka. V Gospodinjskih aparatih se trudijo znižati cene svojim izdelkom, saj bodo le tako lahko konkurenčni ostalim večjim evropskim proizva- jalcem. Zaenkrat je v malo- prodajni ceni delež Gorenja 55-odstoten, ostalo pa si raz- delita trgovina in država. Predvsem slednji bi morali - po besedah odgovornih v Gorenju Gospodinjskih aparati - najbolj popustiti uzde, svoje pa bodo k temu dodali tudi sami. Najprej se bodo dogovorili z domačimi dobavitelji, da bi tudi oni zmanjšah svoje cene, sicer se bodo v Gorenju (delno so se že) preusmerili predvsem v uvoz potrebnega reproma- teriala. K zmanjšanju stro- škov pa bi moralo prispevati tudi kleščenje režije (od 5420 zaposlenih imajo namreč skupne službe Gospodinj- skih aparatov kar 1200 de- lavcev). V naši največji tovarni go- spodinjskih aparatov se ho- čejo trdno zasidrati med pe- timi, šestimi največjimi evropskimi proizvajalci. S tehnologijo in kakovostjo (primer: samo za ateste pla- čajo letno okoh milijon za- hodnonemških mark) so že v Evropi, kar pomeni, da nji- hovi izdelki izpolnjujejo tudi ekološke zahteve (EKO pral- ni stroji, hladilniki in zamr- zovalniki s 50% manj freona, vse manj emajUranja in po- dobno), vendar pa bodo na tuje lahko prodajali le, če bo- do sproti sledili vsem novim zahtevam. Kljub težkim ča- som zato ne opuščajo inve- stiranja. Letos bodo v nov program proizvodnje zamr- zovalno-hladilnih aparatov vložili kar 42 milijonov za- hodnonemških mark. Poleg nove generacije hladilno-za- mrzovalnih aparatov gre pri tej investiciji tudi za poveča- nje zmogljivosti. Poleg tega bodo posodobili tehnologijo v montaži in kontroli, ostale naložbe pa bodo povezane z oblikovnimi spremembami gospodinjskih aparatov. R. PANTELIČ Ukinili so ukrep družbenega varstva Vključitev nazarskega Turista v TTP Savinja Mozirje Na zasedanju zborov mo- zirske občinske skupščine so sprejeli sklep o ukinitvi družbenega varstva v Go- stinskem j>odjetju Turist Nazarje. Člani začasnega kolegijskega poslovodnega organa, ki mu je predsedo- val Jože Melanšek, poudar- jajo, da je bila še težja kot flnančna kadrovska sanaci- ja, saj je bilo treba v marsi- čem spremeniti mišljenje, delovne in druge navade. V vsakem primeru pa jim je uspelo normalizirati poslo- vanje in vzpostaviti donos- nost. Turist je sedaj tako rekoč brez kreditov, blokade žiro računa ni bilo, v času ko je trajal ukrep pa so vložili v obnovo zastarele opreme okrog štiristo tisoč dinarjev. Med drugim so kupili tudi računalnik, ki omogoča hi- trejše pridobivanje številnih informacij. Še ob zaključku lanskega leta je izguba zna- šala skoraj 390 tisoč dinar- jev, ob trimesečju pa le še toliko, kolikor znaša en dnevni iztržek (40 tisoč di- narjev). To predstavlja le 0,6% trajnega kapitala aU tri- najst odstotkov mesečne mase za bruto osebne do- hodke. Temu ustrezno je ra- sel tudi celotni prihodek in bruto osebni dohodek. V Turistu pravijo, da bodo odslej še bolj okrepili vlogo posameznih obratov oziro- rna poslovodij, ki bodo dolž- ni skrbeti vsak za svoj obstoj in delovanje. Poslovodje bo- do dnevno in tedensko spremljali nabavo, zaloge in prodajo. Uspešna sanacija Turista dokazuje, da je bila lanskoletna odločitev mozir- ske občinske skupščine, ki se je namesto stečaja odloči- la za ukrep družbenega var- stva, pravilna. V teh dneh pa se Merxov Turist iz Nazarij pripravlja na pripojitev oziroma vklju- čitev v Trgovsko turistično podjetje Savinja. Pravijo, da bo le tako mogoč hitrejši raz- voj, ustvžftjeni pa bodo tudi pogoji za prevzem nosilstva na področju turizma v mozir- ski občini. JANEZ VEDENIK Popravek! Opravičujemo se Jožefu Plemenita- šu, direktorju Merxa iz Šentjurja, ki smo ga v 26. številki Novega tednika (28. 6. 1990) uvrstih med direktorje na dveh direktorskih stolčkih. Jožef Ple- menitaš je sicer res registriral frrmo za opravljanje trgovske dejavnosti, ven- dar je svoje sodelovanje v firmi že pred pričetkom poslovanja tudi prekUcal. V Uradnem listu SFRJ preklica še ni bilo, zato tudi napačna informacija v Novem tedniku. Uredništvo HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC o. sub. o Žalec (Hmeljarska 3) Celje (Miklošičeva 7) Vojnik, Laško, Nama Leveč Največja hranilna kreditna služba v Sloveniji vam nudi: - najugodnejše obresti za vaše hranilne vloge - jamstvo republike Slovenije za hranilne vloge - možnost dviga in pologa pri poslovnih enotah Ljubljanske banke in na vseh poštah celjske in kopr- ske regije - kredite za vse namene Pripravljamo: - opravljanje plačilnega prometa in vodenje žiro računov za občane in civilno pravne osebe (obrt- nike) OBRTNIKI IN PODJETNIKI! Izkoristite možnosti in ugodnosti poslovanja preko HKS KG Žalec. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. 714-251. YIO ŽALEC - TOZD Osnovna Šola »Miroslav Širca« Petrovče Razpisna komisija Na podlagi sklepa Sveta TOZD z dne 28. 6. 1990 objavlja JAVNI RAZPIS o imenovanju Pomočnika ravnatelja šole (z dopolnjevanjem učne obveznosti) Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - da ima pedagoško izobrazbo - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno- izobraževalnem delu, s strokovnim izpitom - da ima organizacijske in strokovne sposobnosti za uspešno delo v šoli. Kandidati so dolžni k pisni vlogi predložiti dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Rok prijave je 15 dni od dneva objave javnega razpi- sa. Rok obvestila o izbiri je 8 dni. Delavec bo imenovan za dobo 4 let. Pisne vloge s potrebnimi dokazili pošljite na naslov: TOZD Osnovna šola »Miroslav Širca« Petrovče - za razpisno komisijo. OKNO V JUGOSLAVIJA Piše: VLADO ŠLAMBEf^r Obala ie polprazna in »slanaT^ Tistim, ki se odpravljajo na dopust, moram spor dobro in slabo novico. Naprej slabo: »epidemija« zni^ nja cen, ki jo napovedujejo gostilničarji ob nekdaj si^^"^ Jadranskem morju, v Istro še ni prodrla. Še zmeraj nekoliko boljšo večerjo v sohdnem lokalu treba od*,'^ okrog 100 DEM (za dva), sadje je približno enako dr! kot je na Grenladiji med najhujšo zimo, podobno je z 3 ryavo. In zdai še dobra novica (pa slaba za istrske d^ rodce): prostora je povsod, kolikor vam ga poželi sS!^ V lokalih, na plažah, tudi v hotelih, relativno celo cestah. ^ Ob vsej naši obali so številke v glavnem še zrtiefj takšne, kot smo o r\jih pisali v prejšnji številki. Gostov''' manj - s tem pa tudi dinarjev, DEM in dolarjev - v coll prečju (odvisno od posameznih območij) od četi^ (tujih) do tretjine (domačih). Najhuje so prizadeti p^ vsem zasebniki, vendar pravijo poznavalci, da si že ^ pomagati. Ne več s »črnim kUringom«, ampak spet z iz^ janjem sob »na črno«, saj domači inšpektorji ne m^ dohajati sicer skromnega priliva turistov. ^ Ob visokih cenah zunaj penzionskih storitev (marsjuL so realno za 40 odstotkov višje od lanskih) igra v tiaS turizmu pomembno vlogo, kot pač tudi v vsakda^ življenju, politika. Zaradi politike (ne zaradi alg ali meduz, ki jih ni), u smo zasloveli kot politično »nestabilna država«, je ^ tujih turistov, zaradi politike - zlasti zaradi.pisanja, da^ zahodni del »sovraži Srbe« in samo gleda, kako bi jij. ušpičil kakšno lumparijo - je ob Jadranu manj tudi Ijmj z vzhoda države. Samo v šibeniški občini, zlasti v Vodicali in Primoštenu, so v zadnjih dneh dobili odpoved za 15.ojj prenočitev gostov iz Srbije, prekhci letovary pa se še kj vrstijo. V tem troboju visokih cen, politike in turistov ni videj zmagovalca, še več, lahko zapišemo, da bodo vsi trye - poraženci. Up^mo le, da bo drugo leto, ki ne bo več »leto turizma v Evropi«, bolje in da nas bo draga letošrya šolaij kaj naučila. Jugoslovani vse bojevitajš! žal nas v Jugoslaviji malokatera šola izuči. To se vidi tudi po tem, da je po vsej državi spet vse več besednegi žvenketanja z orožjem. Začelo se je v Črni gori z vzkliki Hočemo oroge (neb teri so ga hoteli predstaviti kot zahtevo Hočemo gusk) nadaljevalo se je na mitingih protibirokratske revolucijt s tem daje bilo Hočemo orožje točno locirano za pohoda Kosovo, vključno s črno vojsko, ki naj bi se prebijala i Vehke Srbije proti Prištini; grožr^e o uporabi orožja je lan nadaljeval Slobodan Miloševič na 600. obletnici srbskeg poraza na Kosovem polju (grožnja se je s pomočjo pred sedstva SFRJ uresničila, rezultat so mrtvi Albanci); orodji je žvenketalo tudi v predvolilni kampanji na Hrvaškem dobilo je odgovor med srbskimi novočetniki (na hrvažla puško na hrvaški rami odgovarjajo s srbsko puško n srbski rami); nekateri Srbi na Hrvaškem, ki bi radi imd svojo »avtonomno pokrajino« sredi Tudmanove Hrvaške bi šli kar v gozdove (seveda s puškami na ramenih); n^djjt je šel poglavnik Srbske demokratične stranke na Hm škem akademik (!) Jovan Raškovič, ki je v nedeljo vpil,df »srbski narod še ni vrnil meča v nožnico«; da ga res a, o tem pričajo napovedi, da se bo kmalu spet oglasilo« Kosovu, kjer se po ulicah vozijo vojaški tanki, prebarvaš v policijska vozila, po cestah se sprehajajo policaji z o"^ jem, pripravljenim na strel. Skratka, kot bi njim ne bilo dovolj orožja v štirih letii vojne in še po njej (zdaj tudi Hrvati odkrivajo svoj »Koče^ ski Rog«), kot bi bilo orožje igračka, ne pa sredstvo a ubijanje. Gandizem po albansko Oroge je pripravljeno torej tudi na Kosovu. V »s^ Srbije«, saj avtonomne pokrajine praktično ni več. SAf Kosovo je pravzaprav edina družbenopolitična skupnoS oziroma konstitutivni element federacije, ki je pod p^ silno upravo. Srbi so v ryej prevzeli vso oblast, suspen^ rali pokr^insko skupščino, njen izvršni svet, delavsK« svete podjetij, ustanove, »vse živo« bi rekli na jugu drža^« Albcinci so se tokrat odločili za gandizem oziroma 8 metodo pasivnega odpora po zgledu Mahatme GandM* s^ vedo, da bi šel vsak drugačen odpor na roke Srbom željnim orožja in krvi. S polurnimi mirnimi stavkami, fcs' se posrečile že prvi dan, v torek, trajale pa bodo ves spravljajo »okupatorja«, kot imenujejo srbsko po^jl^ v nemočen bes, ki se za sedaj na srečo še ni izrazil s str^ Zdaj je tudi jasno, da ima kosovski albanski Dem* - Demokratični forum Kosova, v katerem je združenih ^ glavnih opozicijskih strank in gibanj - v bistvu obl^ čeravno ilegalno, v svojih rokah, saj so vsi ryegovi P^ logi, vključno s stavkami, enodušno sprejeti od Alban^ Zdaj je tudi jasno, da sta na vsem Kosovu le še o" »poštena Albanca« namesto tisočev, na katere so let^. leta igrali Srbi kot na svoje adute: eden od še Albancev« je Rahman Morina, šef kosovske partije ^ članstva, drugega pa iščejo z lučjo pri belem dnevu, ^ dar ga za sedaj še niso našli. Ženin Radmila, nevesta Bogdan Medtem ko se Albanci upirajo - upajmo, da bo šlo tol^ brez ubitih - pa Srbi praznujejo. Najprej so pra^.^ijji zmago na Miloševičevem referendumu 1. in 2. JH^ (zmaga je bila, kot smo napovedali, pričakovaria, s^ Šrbe strašili, da bodo ostali brez Kosova, če bi . ^ prej večstrankarske volitve, pa šele po tem sprejel" ^^^ novo ustavo; jasno je tudi, da Madžarov, Albancev^ mnogih drugih narodov ni bilo na volišča, kar o^las^^ motilo, saj so Srbi v večini); potem so praznovali -j, borca; pa še dan vstaje, oba zadnja praznika v znan^^^. napadov na neposlušno Slovenijo. In še enkrat bodo P ) novali ta teden: dobili bodo SS (Socialistično stra^j^j. Srbije. Srbska opozicija se že šali: To bo hecna po na Petrov dan, saj se ne ve, kdo je nevesta in kdo žen^jj, ustavi bi morala biti ženin Radmila Andjelkovič nevesta pa Bogdan Trifunovič (KP), ki bi moral P^Lif tudi »ženinovo« ime. Priči naj bi bili Slobodan Milos in akademik Dobrica Čosič. Skratka, svatba in pol • , kraji in uudje 12. julij 1990 - stran 5 Hotel ali garsonjera? strosKi v ueuu sKoraj enaKi ^■hti ni nihče izmed ti- ^i žive sami, niti pomi- a to, da bi namesto sta- dal časa najel •"Iv hotelu - prepričan, ^ fn hoteli pri nas za pov- i®-en žep predragi. Ce pri- f riamo stroške za gospo- istvo, stanovanje, elek- ogrevanje, vodo in C smeti - ki jih človek ovprečnimi mesečnimi idki odšteje, če živi Garsonjeri ah v enosob- ' i stanovanju - z vsoto ki plačal za en mesec bi- v hotelu Celeia, ugo- JJimo da je razlika mini- "Č^rečni mesečni izdatki eb, ki živijo same, znesejo dinarjev, medtem ko i^e bivanje v hotelu C-ka- "^jorije s popustom vred f-25 dinarjev. Za tistih tisoč ^aijev razlike v hotelu nu- ijo trikrat na dan topel Irok hrane in sobarico. Ni tba pospravljati, kuhati in "di ne pomivati posode, pa ^'seeno vedno čisto v sobi, ■rana pa okusna in raznoli- ^ Skoraj vsak dan za kosilo ^(iijo juho in sladico, česar jsami gotovo ne bi skuhali. Poleg tega pa ni treba popol- dan tekati po trgovinah in tržnici, da bi se oskrbeli s hrano za naslednji dan. Na- mesto tega greste na spre- hod, v kino, v gledališče ali pa na koncert. Pri nas ni poceni bivalnih hotelov, ki so na zahodu na- menjeni za daljše, rjajvečkrat večletno bivanje. Še najbolj so ameriškim bivalnim hote- lom podobni pri nas delav- ski domovi, vendar je kvali- teta bivanja v njih slabša. Ker pri nas bivalnih hotelov ni, se ljudje odločajo za biva- nje v hotelu le kadar gredo na dopust ali na službeno po- tovanje. Ponavadi niti ne po- mislimo, da bi živeli v hotelu dalj časa. Vseeno smo se vprašali, če bi se človeku s povprečnimi mesečnimi dohodki kljub temu izplača- lo živeti v hotelu, saj so živ- ljenjski stroški za enega člo- veka, ki sam živi v garsonje- ri, tudi zelo visoki. Pa poglejmo - če za pov- prečno stanovanje odšteje 600 dinarjev, za elektriko 200 dinarjev, za komunalne stro- ške 300 dinarjev, za prehrano približno 2500 dinarjev, po- tem to znese 3600 dinarjev. Poleg tega moramo upošte- vati, da marsičesa še omenili nismo. Če vzamemo za primerja- vo bivanje v hotelu Celeia, je cena bivanja za en dan 315 dinarjev. Tako znese normal- na cena za mesec dni bivanja v tem hotelu 9450 dinarjev. Tisti, ki se odločijo, da bodo v hotelu ostali najmanj en mesec dobijo 20 odstotkov popusta, in mesečna cena bi- vanja znese potem 7560 di- narjev. Poleg tega bi bili pri- pravljeni nuditi morebitne- mu kandidatu za enoletno bivanje polovično ceno, to bi mesečno zneslo 4725 dinar- jev. Seveda pa bi od kandi- data zahtevali določeno pred plačilo kot zagotovilo, da bo tam res ostal eno leto. Po be- sedah vodja recepcije Inga Lapuha bi se o višini pred- plačila in tudi o višini popu- sta dogovorili. V ostalih celj skih hotelih, ki so višje kate- gorije, niso pripravljeni nu- diti tako velikih popustov. V hotelu Merx in v hotelu Turška mačka dajejo za eno- mesečo bivanje le 10 odstot- kov popusta. Za enoletno bi- vanje bi bili v hotelu Merx tudi pripravljeni nuditi večji popust. Ce vam torej ni všeč kuha- nje, pomivanje posode, po- spravljanje in druga gospo- dinjska dela, lahko začnete razmišljati o udobnem življe- nju v hotelu, saj je vaše mu- čenje z gospodinjstvom tako ali tako vredno samo malo več kot tisoč dinarjev... MARJANA SMREKAR V domu upokojencev sta- ne bivalne v enopostelji so- bi 104 dinarje, kar mesečno znese 3120 dinarjev. Dvo- postlejna soba stane 97 di- narjev, oziroma 2910 dinar- jev na mesec. Za to vsoto nudijo hrano, prenočišče in tudi zabavo, saj večkrat pri- pravijo kakšno prireditev. Poleg tega pa v domu nudi- jo tudi zdravniško oskrbo, če je potrebno. Sredstva za to oskrbo daje socialno skrbstvo. ŠOLSKE kniige prihajajo Vseh šolskih knjig zaen- mt še ni v nobeni celjski ojigarni. Predvidevajo, da lodo povsod na voljo od po- Kdeljka dalje, v knjigarni Jiiavne založbe pa jih pri- aiujejo še ta teden. Povsod imajo dovolj učbe- iov za angleščino in slo- aski jezik ter beril, najhi- pa jim zmanjka knjig za cdogijo in tehnično risanje, ^'iet knjig za prvošolčka akrat stane 476 dinarjev, bogi starši so se za nakup aovnošolskih učbenikov dočili preko akcije Modri inez, ki jim je do 20. maja aogočala plačevanje na obroke in 5-odstotni popust. S tem popustom je paket za prvošolčka veljal 452 dinar- jev. Vendar pa knjigarnarji opozarjajo, da bodo možna doplačila, SeO veljajo cene na dan dobave. Akcija Modri Janez sicer še vedno traja, njena glavna prednost pa je v tem, da si lahko šolarji zbi- rajo knjige po seznamu in si jih zagotovijo vnaprej. V začetku septembra bo stekla prodna učbenikov tu- di po srednjih šolah; na pri- mer na pedagoški in tehniški šoli, ponekod pa bodo pro- dajali še delovne zvezke. Povprečna cena učbenika za srednje šole je 110 dinar- jev. Učenec srednje šole jih potrebuje deset do petnajst, kar skupaj znese kar krepko čez tisočak. MILITA DEŽELAK Počitnice v kinu Zaradi premajhnega števila ^edalcev so prejšni teden za- Icino Dom. Odpreti ga na- '-eravajo spet prvega septeni- V tem času bodo obnovili l^odni del in blagajne, da bo korana vsaj na zunaj dobila videz. Mladinski pro- ki je bil na sporedu od •^"edeljka do četrtka v kinu so prestavili v kino Uni- ® V kinu Metropol pa so tudi pripravili počitniške ma- sporedu so vsak dan ® 10. uri, vstopnica pa stane jV^linaijev. Program so sesta- ^ '^ko, da bo ustrezal vsem, I najmlajših do dijakov. Žal ^Pažajo, da tudi te predsta- '^"iso dobro obiskane. SIMONA BRGLEZ Komisija za delovna razmerja ZOŠ Celje, TOZD OŠ Štorskih železarjev, Štore, vabi k sodelovanju Predmetnega učitelja biologije - kemije za določen čas s polnim delovnim časom, s končano PA in strokovnim izpitom. Prijave, sprejema komisija za delovna razmerja OŠ Štorskih železarjev, Štore. V Jurkloštru kmalu kulturni dom Na območju nekdanje jur- klošterske kartuzije, l^er stoji znamenita gotska cer- kev Sv. Mavricija, že dve le- ti potekajo gradbena dela na gospodarskem poslopju, ki ga preurejajo v kulturni dom. Ta naj bi svoja vrata delno odprl že septembra, gre za prostor, kjer se bodo turisti lahko okrepčali, medtem ko bodo prostore, namenjene družabnim in kulturnim pri- reditvam, dokončah nekoli- ko kasneje. Kulturni dom gradi krajevna skupnost Jur- klošter ob pomoči odbora za kulturo pri laškem Izvršnem svetu. V kraju so se tudi odločili oživiti turizem na območju nekdanje kartuzije, saj zanjo že sedaj kažejo dovolj zani- manja tako domači kot tuji gostje. Tako te dni potekajo tudi obnovitvena dela na cerkvenem stolpu, ki jih opravljata alpinista Jože Zu- pan in Franc Unuk, medtem ko obnavljajo tudi obrambni stolp nekdanje kartuzije. V njem nameravajo odpreti etnografski muzej, v spod- njih prostorih pa bo v krat- kem odprl elektroinštalater- sko delavnico Marjan Zem- Ijak. O primernosti lokacije za tovrstno delavnico na po- dročju, kjer želijo jurklošter- čani razvijati turizem, bi se veljalo zamisliti. Krajani Jurkloštra že ne- kaj časa negodujejo pred- vsem nad slabimi cestami. Ugotavljajo namreč, daje as- faltiranih več krajevnih (nekdaj jih bo asfaltno pre- vleko dobilo v kratkem) kot regionalnih cest. Tako še vedno ni v celoti asfaltirana cesta do Rimskih Toplic. Čeprav sodi Jurklošter med tri nerazvite krajevne skupnosti v občini Laško, ima vsaka hiša vodovod, električno napeljavo in ure- jen dovoz. Z odobravanjem pa opažajo, da se mladi ne izseljujejo več v tolikšni me- ri kot minula leta. Tako se je v novozgrajenem stanovanj- skem bloku v kraju naselilo več mladih družin, to pa daje upanje, da bo kmalu več otrok v podružični osnovni šoli, ki danes šteje le 28 otrok, medtem ko so leta 1967 imeli v kraju osnovno šolo s 140 vpisanimi otroki. Danes v Jurkloštru prebi- va pretežno polproletariat, krajani pa se na delo vozijo v Rimske Toplice, Laško, Celje in Štore. Po besedah Eda Gračnerja, sekretarja krajevne skupnosti, krajani v kraj nočejo industrije, saj ga želijo ekološko zaščititi, želijo pa si novih cest in sta- novanj, ki bi sprejela pred- vsem mlade družine. V kraju želijo oživiti tudi zapuščene kmetije, ki jih je trenutno kar petnajst, vendar jih nih- če noče kupiti. Tiste pa, ki so jih posamezniki vendarle od- kupili, pa ne služijo prvotne- mu namenu, temveč so jih lastniki preuredili v vikende. NATAŠA GERKEŠ Foto: VLADO MAROT Prvo srečanje krvodajalcev Slovenije bo v Veržeju Organizatorji so za prvo srečanje krvodajalcev Slove- nije, ki bo v soboto, 18. avgu- sta v Veržeju v ljutomerski občini, pripravili zanimiv program. Sprejem bo istega dne od 9. do 10. ure pred za- družnim domom v Veržeju po stari ljudski navadi - s kruhom, soljo in domačo slivovko. Po sprejemu bodo udeleženci odšli do zadnjega mlina na reki Muri. Ogledali si bodo stari mlin in lahko kupih tudi domačo moko, nato pa se bodo krvodajalci napotili v termalno kopališ- če Banovci. Tu se bo ob 12 uri pričela osrednja sloves- nost z govori in kulturnim programom. Ob 13 uri bo lahko vsakdo po želji kosil (v ponudbi je tudi prekmurska specialiteta bograč), ob 15 uri pa se bo pričela skupna zabava s plesom ter številne družabne igre (izbor mis kr- vodajalk ter žrebanje z na- grado sedemdnevnega pen- ziona v Banovcih). Prijave za prvo srečanje krvodajalcev Slovenije spre- jema recepcija termalnega kopališča Banovci (tel. 069 87-067), vse ostale podrob- nejše informacije pa pri predsedniku krajevne orga- nizacije RK Veržej, Dragu Vrasu, Cankarjeva 4, 69241 Veržej, tel. (069) 87-194. FILIP MATKO Mučenje živali v Jugoslaviji Pred kratkim je bil v švicar- skem Baslu Svetovni kongres za zaščito živali, na katerem so letos spregovorili tudi o Jugo- slaviji. Vzrok so bila pisma tu- ristov o mučenju živali pri nas. Gre predvsem za transport klavne živine in drobnice, veli- ko število pohabljenih golo- bov, nastope dresiranih med- vedov na Plitvicah, igranje no- gometa z živimi gosmi na jugu države, kruto pobijanje psov in podobno. Delovarye WSPA je razdelje- no v tri regijske sekcije: Vzhod, Zahod in Evropa. Prvič so se kongresa udeležili tudi iz Romunije, Madžarske, Češke, Poljske in Moskve. Slovenijo v organizaciji že 30 let zastopa Lea Eva Miiller iz Ljubljane, ki nam je tudi posredovala po- datke. G. S. V ^as miru in čas sprave ^^^ Po^^tja in je čas zime, je čas , ^stov in čas dela, čas odmora je in pbave. pišem, je nedeljsko popoldne: ijjl''^^ nikogar in vse je prazno. Zgo- čudež. Pred nekaj dnevi, ko ^tn L ^^^ ^^ ^^^^ plača, ita;,, f gre vse skupaj ne- tazen ^^ ^^^ ^^ nekam šli: na ^Dat ^ ^^^be, za Savinjo, na kmete, CiifjJ}^ niorje ali pa v Kočevski Rog. ZJ- ^am pravim! iJi (jg/ počutim kot Bog. Samo jaz ") flp ^^ naokrog ničesar: ne zasebne Se ^^b^ne lastnine, ne stečaja ne ^starih ^ je moje, nič ni moje. Kot Je ^ bobrih samoupravnih časih. in je čas nemira, je čas ^^ je čas domačnosti, čas od- ^^ ostajanja. % u ^alpatriot, ne zato, ker hi imel ^^^ kot morje. Ni kinte, na felt- nah sem, to je vzrok. Fahriko hudič jemlje, narod se pa nič ne sekira. Oni ti kar lepo potujejo. Kad se propada nek se gosponski! Stare parole so ničeve, novih še ni. Pravzaprav so. Recimo - sprava. Tale sprava v Kočevskem Rogu. Saj je bilo lepo, gospod nadškof so lepo govorili, tovariš Kučan pa še bolj. Meni osebno je žal, ker tovariš Kučan niso ŠU v bogoslovje, tako kras- no govorijo, moja žena pravi, da bi bih lep mašnik. Njihova pridiga se mi je dosti bolj dopadla. In kako poznajo Sveto pismo in preroke: je čas odpuš- čanja in sprave... Saj je res! Kar se odpuščanja tiče, to vidim v fabriki, za spravo še nisem pa nič čul. Sicer sem pa rojen po vojni, v kateri so se baje vsi borih za pravo stvar. Vsak na svoji strani, ampak ven- darle. Ne vem, zakaj se takrat niso združili in spravili - s^ se zadnje čase nekaj čuje, da je bil Hitler kar v redu dec - zdaj pa moramo mi to namesto njih, kojeja toliko bolj važnih reči. Saj jaz nimam trdega srca! Meni je tudi žal za mrtve, ampak trenutno sem še toli- ko živ, da se bolj sekiram za žive, za moje kamerate iz fabrike, ki glih tako ko jaz niso nobenega ubili pa vseeno slabo živijo in lahko priznajo le, da fejst delajo in obžalujejo, da slabo za- služijo. J a, saj! Je čas poletja, čas odmora je in čas zabave. Čas miru in sprave je. Jaz sem ostal doma. Nisem šel ne na morje ne v Kočevski Rog. Zakaj, sem povedal. Saj je prav, da smo vsaj nekateri do- ma. Kot je prav, da smo v Kočevskem Rogu dosegli spravo z mrtvimi in pre- živelimi. In kot je prav, dajo čimprej dosežemo v naših žepih. Zdaj je torej čas sprave in miru. Je res? Bomo videli. FABRIŠKI TONE KOZEMJA ZDRAVSTVENI CENTER CELJE Delovna skupnost skupnih služb objavlja dela in naloge za nedoločen čas programer organizator I VI/1 - eno delovno opravilo Pogoji: VI. stop. strokovne izobrazbe - računalništvo in informatika, programska oprema in informatika, ekonomska informatika 2 leti delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo projektant informacijskih sistemov I VI1/1 - eno delovno opravilo Pogoji: VII. stop. strokovne izobrazbe - računalni- štvo in informatika, programska oprema in informa- tika, ekonomska informatika 2 leti delovnih izkušenj 3-mesečno poskusno delo Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje dohodka DSSS ZC Celje. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi je treba poslati v roku 8 dni po objavi na naslov: Zdravstveni center Celje, kadrovska služba, Gregorčičeva 7, Celje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po sklepu Komisije za delovna razmerja DSSS. 6. stran - 12. julij 1990 naši kraji id V ospredju posameznik ¥ Braslovčah zakUučen žalski praznik s slavnostno sejo zborov občinske skupščine, podelitvijo priznanj, otvo- ritvijo obnovljenega trga Braslovče in dan zatem še gasilsko parado se je konec prejšnjega tedna zaključilo praznovanje žalskega občinskega praznika in 850-letnice kraja Bra- slovče. Slavnostna seja zborov občinske skupščine je bila v prostorih braslov- ške osnovne šole. Udeležencem je go- voril župan Milan Dobnik, ki je s svo- jim govorom verjetno marsikoga pre- senetil. Ni namreč govoril o razmerah v občini, dosežkih in nalogah, kar je bila doslej pogosta praksa. Dobnik je razmišljal predvsem o novih vredno- tah, odnosu med ljudmi ter dejstvu, da v ospredje spet stopa posameznik. Ta posameznik pa lahko obstaja le v tesni povezanosti in medsebojni odvisnosti z drugimi ljudmi. Zaključil je z mislijo: »Vrbi je dal veljavo in njeno ime pone- sel v svet Prešeren. Če hočemo, da bo naša domovina slavna in da jo bodo spoštovali, potem delajmo vsi. Ne pri- čakujmo, da nam bodo slavo in spošto- vanje prinesli drugi.« Za govorniški oder so stopili še predstavniki krajevne skupnosti Bra- slovče, gostje iz Steveijana in Kojske- ga. Iz pobratenih občin so se letos praznovanja udeležili le predstavniki Biograda na moru. Grb občine so letos prejeli Gasilsko društvo Braslovče, Oto Eberlinc, Ivan Fale in Emilijan Ribič. Plaketi občine sta dobila Jožica Brumen in Anton Klokočovnik. Znač- ko občine so podelili Alojzu Došlerju, direktorju Polzele, Julki Kučer iz VVZ Janko Herman ter zasebnemu gostin- cu Antonu Štormanu. Zlati grb krajev- ne skupnosti Braslovče so prejeli; Slavko Sketa, Anton Bratuša in Niko Kač, priznanja krajevne skupnosti pa Ivan Marovt, osnovna šola Braslovče, TVD Braslovče, Ivo Hadžič, Garant Polzela, Viktor Kus in Strelska druži- na Braslovče. IB Slavnostno sejo zborov občinske skupščine je v Braslovčah vodil Andrej Šepec, osrednji govornik je bil župan Milan Dobnik. Foto: TONE TAVČAR Ceheie spet rojijo Jutri ob 20. uri se bo z ve- čerom poezije in prikazom slik krajevnih znamenitosti v gostilni Trobej v Gornjem Gradu nadaljeval 21. Čebe- larski praznik, ki bo svoj vr- hunec doživel v nedeljo s po- vorko, na kateri bodo sode- lovali menihi iz benediktin- skega samostana, rokodelci, čebelarska družina iz Gor- njega Grada, flosarji, kmeč- ke žene, mladi zadružniki, lovska družina, gostilničarji, prosvetno društvo, pevski zbor in še mnogi drugi. Pred- stavili bodo benediktinski samostan in 850-letno zgodo- vino Gornjega gradu. V okviru praznika bodo pripravili tudi druge priredi- tve. V soboto bo ob 10. uri turnir v malem nogometu. zvečer pa pripravli^ ni tek okrog GornjS®< m nastop plesnih Velenja. V nedeljo H uri promenadni kon ' lavske godbe na pih, poldne pa poleg p.;^ vlečenje vrvi za po^JI in tekmovanje ' parov. Na prireditvi bodon„ h čebelarske specia^S je na tem področju d^ belarjev. Posebna n^ bodo žlinkrofi, ki jijlj goče tudi poskusiti ij kupiti. Morebitni ob3 ci Gornjega Gradu J lahko ogledali tudi J Ijeno in na novo ureS ročno katedralo. '' URŠKA KOU Maruša iz Zadobrove Tudi v naši trgovinici se dobijo lepe stvari, trdil Medved iz Zadobrove 11. Kupec pa bo presenečen raznovrstno ponudbo, še bolj pa nad cenami, saj so konkurenčne. Izbirate lahko med moško, žensko in ot konfekcijo, pleteninami, perilom, modnimi dodatki, ol predmeti za dom, šolskimi potrebščinami in reprezei nimi darili. Deiovni krajani Šešč v KS Šešče v žalski občini v teh dneh krajani v vasi Šeš- če urejajo kanalizacijo, vodo- vod, na novo pa bodo prepla- stili tudi cesto. Stanko Go- lavšek, predsednik sveta KS Šešče je povedal, da bodo omenjena dela zaključili še ta mesec, pa čeprav jim vre- me malo nagaja. Pri teh de- lih bodo krajani opravili več sto prostovoljnih ur. Vsa fi- zična dela pri izkopih bodo opravili sami in tako poceni- li predračunsko vrednost skoraj za eno tretjino. Del sredstev imajo od krajevne- ga samoprispevka, ki se je pravkar iztekel, del je prima- knila bivša interesna skup- nost za, komunalo in ceste občine Žalec, nekaj pa bodo morali primakniti še krajani sami. V kr^evni skupnosti pospešeno izvajajo tudi na- peljavo telefonskega omrež- ja. Tako naj bi na novo letos dobilo telefonske priključke okrog petdeset gospodinj- stev. Delovni so tudi člani gasilskega društva. Nov dom gasilcev v Šeščah bo letos nared za otvoritev. TONE TAVČAR Obletnica iokarskih gasilcev Malo je društev, ki bi praznovala tako visoke obletnice obstoja kot gasil- ska. Med 12 društvi v šent- jurski občini je društvo v Lokarjah pri Šentjurju, ki praznuje 90-letnico, za šent- jurskim (iz leta 1874) in pla- ninskim, tretje najstarejše. Praznovanje visoke oblet- nice so gasilci obeležili z bro- šuro, s tekmovanjem gasil- cev v košarki, gasilskim tek- movanjem, slavnostno sejo. povorko, podelitvijo priz- nanj in veselico. Slavnostni govornik je bil predsednik šentjurske občinske vlade Ladislav Grdina, zapel pa je pevski zbor gasilskega dru- štva Lokrovec-Dobrova iz Celja. Podelili so številna ga- silska priznanja, z repuWi- škimi pa so počastili Franca Korenjaka in Jožeta Zupan- ca ter častnega člana zdomca Franca Rančigaja iz Kir- schausna v ZR Nemčiji. Lo- karski gasilci prijateljujejo z gasilci iz tega kraja, kjer je podobno društvo, ki je leto dni mlajše od lokarskega. Ob visoki obletnici jih je obiska- lo 18 gostov iz Kirschausna. V društvu so opremljeni in usposobljeni tudi za gašenje najzahtevnejših požarov ter imajo 3 članske desetine, de- setino nad 30 let, dve deseti- ni od 18 do 30 let, mladinsko in pionirsko. Skrbijo za po- žarno varnost na območju vasi Lokarje, Trnovec, Pri- mož, Brezje ob Slomu, Gori- čica, Zlateče, Repno, Prose- niško in Cerovec. Najstarejši član Jože Jager iz Goričice dela v društvu že 60 let. bJ V SPOMIN Franc izlakar Pred dnevi so na Vran- skem pokopali najstarej- šega krajana in enega naj- starejših Savinjčanov, 95- letnega Franca Izlakarja, Korenovega ata. Življenje Korenovega ata ni bilo postlano z rožicami. Ro- dil se je v Šentgotardu. Bil je sin župana in po očetu je podedoval na- predne ideje, ki so mno- gokrat botrovale števil- nim težavam, saj Franc nikdar ni štedil jezika. Njegovo življenje je bi- lo težko. Zlasti težko je bilo, ko je kot rudar delal v rudnikih v Zagorju, Nemčiji, Franciji in Ho- landiji. S težko prisluže- nim denarjem je kupil kmetijo, ki pa je dajala premalo za preživetje družine. Ob delu na kme- tiji seje ponovno zaposlil v rudniku v Zagorju. Po delovni nesreči se je leta 1952 invalidsko upokojil, kmetijo pa je aktivno upravljal še vse do svoje- ga 92. leta. Opravljal je vsa kmečka dela in kljub visoki starosti še do ne- davnega vozil tudi trak- tor. Njegovo delo sedaj uspešno nadaljuje sin Franci. Neizmerna volja do živ- ljenja, kije bilo polno sa- moodpovedovanj, skrom- nost in poštenost so bile odlike Korenovega ata. Zaradi njih so ga imeli ra- di sosedje, Vrančani. Še so se ustavljali pri njem doma, poklepetali z njim, pa čeprav je večina iz nje- gove generacije že umrla. Korenov ata bo še dolgo ostal v spominu premno- gih ljudi kot simbol ne- omajnega, trdnega člove- ka, prave slovenske kore- nine. JANEZ VEDENIK Franc Zaje car in prvak v nedeljo so laški ribiči ob ribnikih na Marofu izvedli družinsko tekmovanje. Naj- več uspeha je imel Franc Zaje, ki je že drugič zapored postal ribiški car in prvak Ribiške družine Laško. Dru- ga je bila Lidija Lukanc in tretji Andrej Šmavc. Marija se je vrnila Pred kratkim so v Šošta- nju ponovno postavili kip Matere božje. Leta 1952 so kip iz Šoštanja prestavili v Laško, vendar so ga po pri- zadevanju domačinov vrnili na staro mesto. Na otvoritvi je nastopila godba Zarja ter mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja. Prireditve se je udeležilo približno 3000 kra- janov. L. O. REKLI SO Vinko Sentočnik, povelj- nik gasilskega društva Škofja vas: »17. in 18. avgu- sta bomo v društvu proslavi- li 85 letnico. Prvi dan bomo pripravili večjo vajo in slav- nostno sejo, drugi dan pa to- variško srečanje gasilcev in krajanov na prostoru pri ga- silskem domu, kjer bo igral ansambel Don Juan. V dru- štvu, ki ga kot predsednik vodi Rudi Ravnak, imamo trenutno 115 članov s tremi pionirskimi, dvema ženski- ma, štiri članskimi in vete- ransko enoto. Vsi se urijo na poligonu pri gasilskem do- mu, kije že skoraj dokončan, potrebno je urediti samo še ograjo,. 8. septembra pa bo- mo v Škofji vasi pripravili že 14. tradicionalno tekrnova- nje za pokal ŠkoQe vasi z mednarodno udeležbo.« TV Skok čez kožo Prejšnji teden je v rudarski stan vstopilo okoli 80 novin- cev. To so simbolično naredili na dan rudarjev s tradicional- nim skokom čez kožo. Gost prireditve je bil predsednik republiškega sekretariata za energetiko Miha Tomšič. Uvodni govor je imel Franc Avberšek, predsednik poslov- nega odbora velenjskega rudnika. Mlade je seznanil s pro- blemom zaposlovanja in energetske krize. Rudnik mora namreč zaradi približno za desetino zmanjšane proizvodnje zmanjšati tudi število zaposlenih. To pa pomeni, da bo zapo- slitev v Rudniku lignita Velenje samo za tiste, ki bodo delali vestno in dobro. Potrebe po velenjskem premogu so 4,1 milijonov ton na leto, njihova proizvodna zmogljivost pa je 4,7 milijonov ton. Takšno razmerje pa je za rudnikovo bodočnost problematično. Vendar pa je Franc Avbršek mla- dim le vlil tudi nekaj upanja za zaposlitev. TINA BLAZINŠEK S pidžamo v disko »Vau, kakšna dobra pidža- ma,« so se razlegali navduše- ni klici že pri vhodu v Casa- blanco, kjer so imeli prejšnji teden pidžamarji svoj^ Poleg stotih pidžama" so bili v raznih oprav^ jih dedkov in babic,/ niško progastih pid^' tankih spalnih srajc^ bilo tudi približno tns vilnih« obiskovalcev_j nost je zbujala dama v »negližeju« in mreza^ gavicah, v katerih P skrivale fantovske ^ Mladenič, preoblečen no damo, je bil P^ sila stroge žirije \ pidžamar in je usP s šampanjcem. Obi je razgibala skupif; HOT HOT. V Casal3W ljubljajo, da bodo pr^ več norih zabav, če ^^ zanimanja in da oo ' odprta tudi ob četrW TINA BLAZINSE^^JJ,; upaji in uudje 12. julij 1990 - stran 7 Jana Kokalj Valerija Klemene Ivan Pustinek Tone Dobrave Se huje bo, menijo upokojenci ^^je mesece so nekateri ^upjenci že mislili, da bo- ^ pokojninami zlezli na Lo vejo, pa so se ušteli. Unje stanovanjskih na- in komunalnih stori- ^^ od muh in po novem ^potrebno za stanovanje velikokrat kar več J polovico pokojnine. Upokojenci niso optimisti, ■i vedo kaj so družbeni pre- ■jjti. V preteklosti ni bilo '{dobrega, od bodočnosti I nekateri tudi ne pričaku- je nebes na zemlji. Mara Videtič iz Celja: »Zdaj bo resničnb treba skromno živeti, še bolj kot doslej. Bo to mogoče? Bo, saj če jadikujemo, ne bo nič bolje. Podražitve me bodo močno prizadele, ker stanu- jem v družbenem stanova- nju, drago pa bo tudi vse ostalo.« Jana Kokalj iz Celja: »Ne vem, kako bom živela na- prej. Imam 2.700 dinarjev pokojnine in živim iz dneva v dan. Če kaj prihranim? Sa- mi izračunajte, če kaj lahko! Navajena sem skromno žive- ti, šlo bo, mora iti, nimam navade jamrati.« Valerija Klemene, upoko- jenka iz Kamnika: »Sedanje podražitve bodo prizadele prav vse ljudi, med njimi upokojenci niso izvzeti. Na družbeni lestvici smo vedno zadnji. Imam 3.000 dinarjev pokojnine in pametno mo- ram ravnati, da pridem s te- mi dinarčki do konca mese- ca. Malo si pomagam s šiva- njem, da komu kaj zašijem in to mi je dodatek, da lažje preživim. Da bi le tako osta- lo, da ne bi bilo še slabše!« Ivan Pustinek, upokoje- nec iz Titovega Velenja. »Pokojnine ne gredo tako gor kot dnevni izdatki. Zelo nas bodo udarile zadnje po- dražitve. Od nove vlade sem kaj takega ne tihem pričako- val, vendar ne tolikšne. Res, da uvajamo tržno gospodar- stvo, kar moramo upošteva- ti, novi vladarji pa morajo pomisliti tudi na tiste, ki vse- ga tega ne bodo zmogli. Bo- jim se samo, da zbrani denar ne bi šel v nespametne na- mene, kot se je to prej veli- kokrat dogajalo.« Tone Dobrave,, upokoje- nec iz Medvod: »Če so upo- kojence podražitve prizade- le?Pa še kako, vendar ne vseh enako. Tisti, ki z majh- nimi pokojninami ne bodo mogli plačevati najemnin in ostalega, bodo dobili regre- se, vendar to ni rešitev. Pri- čakujemo še slabše kot je bi- lo, prehod v tržno gospodar- jenje bo opazen predvsem na plečih tistih, ki z neuveljav- ljenim minulim delom ne bodo zmogli več živeti.« ZDENKA STOPAR Foto: EDO EINSPIELER ivoritev nežne jame v soboto ob 14. uri bo voritev Snežne jame na iduhi, ki je najvišje le- ča jama (1564 m) pri nas ena najviše ležečih svetu sploh. Jamo so askali in opremili za led turistov člani Ja- irskega kluba Črni ga- ) iz Prebolda, odprta pa vsak dan. Ogledi so edvideni ob 12^. in 15. L če bo več obiskoval- i' pa tudi večkrat na 1 Obiskovalcem pri- »čajo, da se primerno lečejo, saj je tempera- rav jami okrog 1 stopi- iCelzija. Jama je dolga 10 metrov z rovi velikih nenzij, ki merijo v dol- 10 in širino od deset do feset metrov. Zaradi n večje avtentičnosti in rovanja okolja jame ni- razsvetlili, pač pa bodo ^arji obiskovalcem ^ vhodom delili kar- ane svetilke, obiskoval- ^ pa priporočajo, da ^bo prinesejo tudi ba- ijske svetilke. Za var- je poskrbljeno. In a vodi pot do Snežne ^e? Pred Lučami vas naselju Struga na to °zarja tabla na desni ki označuje tudi do koče pod Radu- • do koder lahko seve- Pridete tudi z avtomo- I Od koče do jame pa nekaj minut hoda. Darko naraglav ^__ NA KRATKO Šentjurska stanarina v Šentjurju je znašala sta- narina za 50 kvadratnih me- trov veliko stanovanje po do- sedanjih cenah 383 dinarjev, ekonomska stanarina bi zna- šala 1420 dinarjev, po spreje- ti inačici pa je nova cena sta- narine 575 dinarjev. BJ Pouk kmetijstva šentjurska podružnica Slovenske kmečke zveze je predlagala pouk kmetijstva v 6., 7. in 8. razredih. Uvedba rednega pouka kmetijstva je v republiški pristojnosti, v občini pa lahko uvedejo fa- kultativni pouk. Predavate- lja lahko zaposlijo le pogod- beno, najprej pa bo potrebno zagotoviti denar. BJ Praznik v Paridoiu v Paridoiu pri Gorici pri Slivnici bo v soboto ob 17. uri osrednja prireditev ob krajevnem prazniku KS Go- rice pri Slivnici. Odprli bodo novo asfaltirano cesto in po- delili krajevna priznanja. Pripravili bodo tudi kulturni program, v katerem bosta sodelovali folklorna skupina iz Vrbna pri Šentjurju in re- citatorska skupina gasilske enote Paridol. Po kulturnem programu bo družabno sre- čanje. S. L. Krvodajaici v Breze nad Laškim Jutri bo na osnovni šoli Breze nad Laškim krvodajal- ska akcija, tokrat prvič v tem kraju. Omenjena krajevna organizacija Rdečega križa pa je med najbolj aktivnimi v laški občini, s£y so krvoda- jalci iz Brez nad Laškim naj- večkrat in v velikem številu darovali kri. Tudi jutri priča- kujejo velik odziv, prosto- voljce pa vabijo na odvzem krvi med sedmo in deseto uro v prostore tamkajšnje osnovne šole. SK Gasilci v Šaiovce v nedelo, 15. julija bo v Ša- lovcih veliko mednarodno gasilsko tekmovanje, kjer bodo nastopile enote Slove- nije, Avstrije in Madžarske. Iz celjske občine se bodo tekmovanja udeležili gasilci iz ŠkoQe vasi in sicer z dve- ma enotama, moško in žen- sko, ki bosta nastopili v dveh disciplinah vaji z MB suha izvedba in štafetnem teku na 450 m s prenosom ročnika. KOMENTIRAMO Poglejmo se v zrcalo, narod moj Napačno je prepričanje, da je revščina domena določe- nega družbenega sistema. Nasprotno, najdemo jo pov- sod, zlasti tam, kjer je razslo- jevanje ljudi močnejše. Tudi mi, naša družba, je krenila zadnje čase po takšni poti. Do bogatih vodi asfalt, do revnih pa največkrat le makadamska stezica. Gornjo trditev ne jemljite dobesedno, saj asfaltna džungla v mestih tudi ne ka- že bogatih vrat, nasprotno, iz aluminija so, za njipii pa ži- votari beda. Da je tako, so krive trenutno družbene raz- mere, največkrat pa ljudje sami. Slednji iščejo družbeno denarne pomoči, odprejo vrata za najmanjšo socialno podporo, ki slabotno priteče skozi ventile naše družbe. Ti ljudje zahtevno od življenja le toliko, da preživijo. Cejim to zadostuje, zakaj ne, saj mora za takšne marginalne skupine imeti vsaka družba določen denar za pomoč. V zadnjem času pa se ved- no bolj veča število tistih, ki za svojo revščino niso sami krivi. OstaU so na cesti, brez dela, z minimalno socialno podporo. Če se to zgodi obe- ma zakoncema, morata pro- siti za pomoč. Marsikomu je to zadnji korak, drugi spet tudi tega ne narede. Ponos jim brani, da bi bili na sezna- mu revežev, veliko r^je bi delali, mi je pred kratkim za- brusil v obraz socialni podpi- ranec, ki to noče biti. A da preživi dva šoloobvezna otroka mora biti. Poprime za vsako delo, poleg žene je še on postal čistilec - začas- no seveda, dokler ne dobi službe, nanjo pa čaka že tri leta. Nočem, da bi za mojimi otroki kazali s prstom, glejte, to so socialni podpiranci, je zaključil. Ponos nekaj velja, a če je porojen v stiski, ima dvojno težo. Nihče je ne bo odvzel vse dotlej, dokler revež sam ne bo začutil trdnih tal pod nogami. Pa ne samo besed in ob^ub, vsega tega je bilo v preteklosti dovolj. Kruta sedanjost z vedno več reveži (in še več jih bo) mora od- streti tudi zastor prihodno- sti. Nihče da ne ve povedati, koliko časa bo še zastiral po- gled naprej, morda pa se sploh razprl ne bo. Veliko je ljudi, ki žive v zakulisju in terjajo pravico do življenja, do koščka kruha. Ne ponu- jajmo jim ne miloščine, ne iger, dajmo jim pravico do lastne ustvarjalnosti in če bo te dovolj in ta pravilno spe- ljana v tokove današnje družbe, bo tudi kruha dovolj za vse. In pojavi se ob tem tisti nepredvidljivi če... Cankar je preroško zapi- sal: »O, da nam je priti do svoje podobe - i tebi, i meni, narod moj!« Se bomo končno le pogle- dali v zrcalo, narod moj? ZDENKA STOPAR Ob otvoritvi novega oddelka s tekstilom JEANS SHOP »BLUE« vabimo vse, ki se želijo razvedriti ob glasbi in plesu ter za nekaj časa pozabiti na skrbi, na veliko zabavo s plesom 'srečanje pod lipo' ki bo v soboto, 14. 7. '90 ob 14. uri na parkirišču PRODAJNEGA CENTRA Šentjur (Anderburg) s pestrim sporedom: - ob 14. uri: KOLESARSKO TEKMOVANJE v spretnostni vožnji: ^ - demonstracija in tekmovanje z dirkalnimi kolesi v CIKLOCROSSU za nagrado »Pro- dajnega centa Šentjur« (sodelujejo člani kolesarskih klubov!) - tekmovanje pionirjev do 12 let - tekmovanje s kolesi BMX in gorskimi kolesi. Vabimo vse, ki obvladate vsaj minimalne spretnosti vožnje z bicikli. Prijavite se lahko 2 uri pred pričetkom tekmovanja na blagajni »Prodajnega centra Šentjur«. Za najboljše tekmovalce so pripravljene atraktivne praktične nagrade. - ob 16. uri: ZABAVA S PLESOM do jutranjih ur ob zvokih ansambla Vikija AŠIČA. Posebna ponudba »Bistroja LIPA«: domače pecivo, potice, krem rezine itd., več vrst COCTAILOV in FRAPEJEV! - ob 17. uri: MODNA REVIJA s predstavitvijo oblačil iz tekstilnega odelka JEANS SHOP BLUE. Odpiralni čas »PRODAJNEGA CENTRA« bo podaljšan do 21. ure. Za vse prodajno blago v tekstilnem oddelku in za vsa kolesa nudimo ta dan še dodatni popust! Na svidenje na SREČANJU POD LIPO! Super Žigolo, Zidanškova 16 (zraven Studia 3) Pestra izbira in zelo ugodne cene oblačil za vse, ki ste radi udobno, praktično in modno oblečeni - to je: JEANS SHOP BLUE! Jeans jakne od 340 do 470 din Jeans m. hlače od 240 do 295 din Majice 100% bombaž od 45-230 din Ž. hlačna krila (viskoza) 399 din Ženska krila (jeans) od 240 din dalje Ženski komplet jakna, krilo (jeans, viskoza) 799 din Moško, žensko, otroško sp. perilo od 26 din dalje Otroške jakne (jeans) 270 din Otroške hlače (jeans) 180-240 din Dekliške obleke (jeans) 270 din Moške vetrovke 410 din Moške srajce od 199 din dalje Ženske hlače (platno) 240 din Moške hlače (platno) 295 din 8. stran - 12. julij 1990 kulturami,. V Grlžah so priletno zazvenele citre Uspelo peto srečanje slovenskih clirarjev v Grižah je bilo v nedeljo že peto sre- čanje slovenskih citrarjev. Poleg glas- benega dela so organizatorji pripravili vrsto zanimivosti, ki so popestrile pri- reditev. Izdelovalci citer so prikazali celoten postopek priprave in izdelave instrumen- ta ter opozorili na nekatere težave, ki se kažejo zlasti pri izbiri in dobavlja^u ma- terialov potrebnih za izdelovanje tega alpskega glasbila. Težava je tudi v tem, da je na Slovenskem vse manj ljudi, ki znajo izdelati ali popraviti citre in lahko se zgodi, da čez nekaj let ne bo več člove- ka, ki bi se spoznal na citre. Trenutno n^večja tovrstna mojstra pa sta Vinko Galič iz Ljubljane in Jože Holcman iz Selnice ob Dravi, ki sta se začela ukvarja- ti z izdelovanjem citer na pobudo Mihe Dovžana. Prijetno presenečenje srečanja je bila tudi predstavitev prvega učbenika po vojni, ki je namenjen zlasti citrarjem začetnikom. Priročnik, ki ga je avtorica Cita Galič naslovila Začetna pola za citre, ustreza programu enega učnega leta in bo dobrodošel predvsem pedagogom in ruihovim učencem v glasbenih šolah. Cita Galič, kije izvrstna citrarka in dol- goletna pedagoginja je poudarila, da mo- rajo citre v bodoče dobiti pomembnejšo vlogo in mesto med ostalimi slovenskimi instrumenti in prepričana je, da bo prav novi priročnik korak bliže k večji uvelja- vitvi citer v slovenskem prostoru. Dokaz več, da postajajo citre vse bolj pri^ublje- ne in da si vedno več mladih želi igrati nanje je udeležba na letošnjem srečanju, kjer se je predstavilo kar 42 citrarjev in citrark. Mnogi že stari znanci griškega občinstva, vehko pa je bilo takšnih, ki so prvič obiskali Griže. Številno občinstvo, ki se je zbralo v letnem gledališču Griže je posebej navdušila mlada Silvija Oštir iz Rečice pri Laškem. Silvija je dopolnila 8 let, le dve leti pa igra na citre in nastopa brez treme. Najmlajša udeleženka je bila torej Silvija, najstarejša pa Štefka Zupan- čič iz Ljubljane, stara 80 let. Štefka je slepa že od rojstva in ker živi v ljubljan- skem zavodu za slepe in slabovidne pre- naša svoje izvrstno igranje citer na mlaj- še rodove. 68 let pa že ubira strune citer Jože Lesjak iz Dravograda, ki je kot 80 letnik pravi umetnik na citrah. Lepa slo- venska pesem pa je zazvenela iz ust Kompolskih pevk, ki so ob spremljavi citer požele aplavz navdušenih poslušal- cev. Seveda brez n^večih mojstrov tudi letos ni šlo, čeprav na prireditvi ni nasto- pil Miha Dovžan, ker je s svojim ansam- blom trenutno na turneji v tujini. Pravo- časno pa se je s podobnega poteparija po tujini vrnil Karli Gradišnik in razveselil mnoge oboževalce in oboževalke. SANDRA KOJNIK, Foto: LJUBO KORBER Fanika Romb, Elza Majoranc, Štefka Kolar, Minka Doberešek, Terezija Selič so pevke iz Kompol, na citrah pa jih spremlja Fepca Vlaga. Osemletna Silvija Oštir je dokazala, da se tadi nji..: dobro znajdejo med strunami citer. KOMENTIRAMO Namočeni Vrančar Kot vse kaže, se kr^ani Vranskega in mnogi okoličani tudi letos ne bodo kopali na izredno lepo urejenem kopališ- ču, na katerega so bili tako po- nosni. Kopališče je bilo eno pr- vih pri nas, ki so ga ogrevali na sončno energijo. Zraven je le- pa restavracija, da lepot, ki ga obkrožajo niti ne omenjamo. V Hmezadovi delovni orga- nizaciji Gostinstvo - turizem Golding so lani oddali kopališ- če, restavracijo Slovan z loka- lom na avtobusni postaji vred in gostilno Ločica ob magi- strom cesti, kjer se velikokrat ustavljajo tovornjaki, v n^jem zasebniku Janezu Grmeku iz Domžal. Razume se, da sedanji najemnik ni zainteresiran za to, da bi vzdrževal objekt, ka- kršno je kopališče, s^ bi bilo treba vanj vendarle vložiti ne- kaj denarja. Enostavneje je prodajati brizgSJice, pivo in kozarčke žganih pijač ter seve- da z vsega skupaj ob minimal- nem vlaganju iztržiti čim več. To je seveda poslovna filozofi- ja, ki s poslovno moralo nima nobene zveze, denar pa seveda z Vranskega odteka v Domža- le. O tem, kako resno misli se- danji najemnik se gost prepri- ča že ob vstopu v restavracijo Slovan. Iz prostora, kjer je to- čilni pult in kjer se je včasih trlo ljudi, so odstranili. miz in klopi ter nartiem kakšne igralne avto/nafg j že zdavnaj pokvaijenik marno visijo na steni. JJi posebne izbire pijač seved da bi se potožil najemniki je tudi nemogoče, ker na V sko le malakdc^ zaide, vsem skup^ so obupali t^'. vozniki in sprevodniki sov, ki so na Vranskem mj li že nekaj desetletij. Ved® ne več, pač pa se raje zaig Ha na Trojanah. Žal mi je le zaposlenih i karic in kuharic, ki morsji žirati očitke gostov in kit delo solidno opravlj^oh sto let, sedaj pa so jih dobe no prodali. Kakšni so bilii vi, daje Golding vse te o^ oddal v najem temu zaa ku, ne vem in niti nočea pravcati o njih, kjer za I kar se sicer govori in šepa Vranskem, nimam noi dokazov. Sem pa povsem pričan, da dober gospodi bo spustil iz rok lokacije, se dnevno za najmanj po n^st minut ustavi kakM avtobusov iz vse Siovenj pa gostišča tik ob magisi cesti, mimo katerega se dan valijo kolone tisočih i mobilov. JANEZ VEDI Igen gre v Madrid v soboto bo skupina Igen odpotovala v Madrid, kjer se bo udeležila Festi- vala plesnih in gledaliških skupin. Predstavili se bodo s Sobo 3-6-6 koreografa Igorja Jelena. Gre za pred- stavo, ki je svojo predpre- miero doživela aprila v Le- ningradu, tam pa so se sez- nanili tudi s selektorjem madridskega festivala, na katerem sodelujejo skupi- ne iz vse Evrope. Sicer pa skupina Igen ze- lo veliko nastopa po domo- vini in tujini. V začetku te- ga tedna so sodelovali na Poletnem festivalu v Bud- vi, včeraj in danes pa nasto- pajo v Kopru. Po prihodu iz Madrida bodo v Poreču za člane skupine organizirali plesno kolonijo. Imeli bodo plesne treninge, likovno delavni- co, ure angleščine in druge dejavnosti. B. RAJŠTER Prodaja odpisanili Icnjig Letos so se v Knjižnici Ed- varda Kardelja v Celju odločili, da knjige, ki so namenjene za odpis, ne bodo končale v kon- tejnerju, ampak jih bodo ponu- dili svojim obiskovalcem. Rav- natelj knjižnice, profesor Jan- ko Germadnik je povedal, da je odziv nenavadno dober. Knjige so na razpolago na Od- delku za študij vsako prvo sre- do v mesecu. Skoraj tri četrti- ne krijig je zastonj, novejše pa stanejo n^več 50 dinarjev. Teh knjig je približno tisoč, kar po- meni desetino vseh knjig, ki jih knjižnica v enem letu na- bavi. Zaradi pomanjkanja denar- ja, zlasti pa deviz, se tudi celj- ske knjižnice srečujejo s pro- blemom nabave literature, še posebej tuje. Kljub temu pa letno dobijo okoli deset tisoč enot knjižnega gradiva. Litera- turo, ki v celjskih knjižnicah ni na razpolago, priskrbijo bral- cem z med knjižnično izposojo ali pa jim poskušajo dati naj- boljše informacije o tem, kje bi knjigo lahko dobili. Knjižnica je tudi letos v po- letnem času spremenila urnik dela. Odprta je od 7. do 13. ure, ob torkih pa do 17. ure. Glavna razloga te spremembe sta zla- sti manjša študijska vnema obiskovalcev in letni dopust uslužbencev. SERGEJA LESJAK Slovenci po srcu, ne v jeziiiu »Lepo je tukaj pri vas na sončni strani Alp. Toda v Ameriki imamo prijatelje, tam smo si ustvarili dom, za- to se ne bi nikoli vrnil v Slo- venijo,« je povedal William Sem, član pevskega zbora Uspeh iz Milwaukeeja v ZDA, po nastopu, ki so ga imeli prejšnji teden v Roga- ški Slatini. Mary Frangesch pa je dodala: »V Slovenijo prihajam že dvanajstič. Rada jo imam. Toda vedno znova ugotavljam, da ste še petde- set let za nami.« Pevski zbor Uspeh je pri- šel letos drugič v Slovenijo. Prvič so se predstavili, prav tako v Rogaški Slatini, leta 1984. Prišli so na pobudo Slovenske izseljenske mati- ce, saj je večina od 47 članov slovenskega porekla, nekaj pa imajo tudi Italijanov in Poljakov, ki radi prepevajo slovenske pesmi. Ime USPEH pomeni v an- gleščini kratico za United Slovens for the Prservation of the Etnic Hearth (Združe- nje Slovencev za ohranitev etnične povezanosti z rodno grudo). Š tem žeijo povedati, da prepevajo predvsem slo- venske ljudske pesmi, s ka- terimi bi radi v Ameriki ohranjali slovensko kulturo in tradicijo. Skupaj so začeli peti že pred desetimi leti, na pobu- do Dolores Ivančič, ki je tudi njihova stalna dirigentka, po rodu Slovenka, pa tudi glas- bo je študirala v Sloveniji. Vaje imajo vsak teden v Višji glasbeni šoh v Milwaukeeju. V tem mestu blizu Chicaga' večina pevcev tudi živi in de- la. Za prostor, kjer vadijo, morajo tedensko odšteti 30 dolarjev. Sofr Gradadolnik je v tem zboru edina, ki je bila rojena v Sloveniji, in sicer v Šentjoštu nad Vrhniko. Kljub temu, da že 23 let živi v Ameriki, zelo dobro govori slovensko in veli- kokrat pomaga članom pri iz- govorjavi slovenskih besed, pri prevodih iz slovenščine v angleščino in podobnem. S svojimi nastopi, ki so jih imeli že po vsej Ameriki, so pritegnili pozornost številnih Slovencev, pa tudi drugih. Na njihovih koncertih se zbere tu- di do 700 poslušalcev. V Sloveniji bodo ostali 2 do 3 tedne. V tem času so svoje nastope v glavnem že opravili. Nastopili so tudi na Izseljen- skem pikniku v Dolenjskih to- plicah in na Čebelarskem praz- niku v Gornjem Gradu, zak- ljučni nastop pa bodo imeli ta teden v Klinčnem centru v Ljubljani. Seveda bodo v tem času nekateri obiskali tudi svojce, drugi se bodo od- pravili na obalo, mnogi pa bo- do odromali v Medugorje. Korenine teh izseljencev so v različnih krajih Slovenije. Med njimi sta tudi zakonca Frangesch, katerih predniki so živeli v Savinjski dolini. Oče Mary Frangesch je živel v Re- čici ob Savinii, Johnova mati pa je bila iz Žalca. Oba bosta obiskala sorodnike, ki še živijo tukaj. Mary se je pohvalila, da zelo rada kuha slovenske jedi, saj je v Chicagu obiskovala te-, čaj slovenske kuhinje. V na- sprotju s svojim možem pa tu- di zelo dobro govori slo- vensko. Taka srečanja so nedvomno pomembna za utrjevale vezi z domovino, zato so vsi prepri- čani, da jih bodo še dolgo na- daljevali. SERGEJA LESJAK Zgornjesavinjčani na nizozemskem turističnem trgu Poleg Nemcev, Italijanov in Francozov so se tudi Nizozem- ci začeli zanimati za turistič- ne možnosti v Zgornjesavinj- ski dolini. Predstavniki nizozemske tu- ristične agencije Bex Press so v tem tednu pregledali več apartmajev na tem področju in v domu Palenk v Logarski do- lini. Gospod Bas Von Son seje odločil za apartmaje na treh tu- rističnih kmetijah v Šmihelu, Lučah in Robanovem kotu ter v Kovinotehninem domu v Lo- garski dolini, medtem ko ostali apartmaji niso ustrezali ryego- vim kriterijem. Izbrani apartmaji bodo pred- stavljeni v nizozemskem kata- logu za naslednje leto. Za ožji izbor za katalog so potrebne določena kakovost in ustrezne možnosti za zadovoljevanje potreb nizozemskih gostov. Nizozemski turistični delav- ci so izrazili zadovoljstvo nad izbranimi apartmaji in pouda- rili, da bodo na tak način poleg Zgornjesavinjske dohne svo- jim rojakom predstavili celot- no celjsko področje. Obisk Ni- zozemcev je pripravil Kompas Ljubljana v sodelovanju s Tu- rist birojem iz Mozirja. Uvrsti- tev v katalog je brezplačna, saj vse stroške reklame krije turi- stična agencija Bex Press sama. URŠKA KOLENC Celje z enim najlepšili gostiši Zvone Sotošek bo ureUlI iudi znameniti vodni stolp Nekaj tednov se že lahko mesto ob Saviiyi ponaša z za- res lepo urejenim gostinskim lokalom. Uredil ga je Zvone Sotošek v prostorih znameni- tega Špitala pri farni cerkvi. Gre za lokal, kakršnega bi Ce- lje že zdavnaj moralo imeti, ^snici na ljubo - koliko je sploh bilo doslej gostišč, ka- mor bi z veseljem povabili svojce, prijatelje, poslovne sodelavce...? Sotoškovo go- stišče je zaenkrat porok, da vam ne bo žal in da ne boste zardevali. Zvone Sotošek pravi, da pot do pridobitve ni bila enostav- na in da je bilo potrebno kar precej trme in vztrajarya. Prav slednje se mu je v bistvu obre- stovalo. Tudi zato, ker so imeli razumevarye vodilni pri celjski samoupravni stanovanjski skupnosti, sicer pa je bila še cela vrsta tistih, ki so mu tako aU drugače pomagali. Nikakor ob tem ne gre pozabiti priza- devnega dela starih celjskih obrtnikov, mojstrov v pravem pomenu besede, ki so sodelo- vali pri izvaja^u del za opre- mo lokala. Ideje, kako opremi- ti lokal, so se rojevale v Zvone- tovi glavi, prih^ale so sponta- no brez pomoči projektantov. Edino vodilo lastnika tega go- stišča je bilo to, da bi se gostje počutili dobro in domače, uresničevati pa so mu jih po- magali mizar Anton Mahne, le- sostrugar Anton Lovšin, rez- bar in pozlatar Alojz Lešnik in tapetnik Jože Čelič. Vse to so mojstri, ki imajo že več kot štriridesetletno prakso. Prav gotovo je to eno najlep- ših gostišč daleč naokrog, v njem skrbi za strežbo legen- da celjskega natakarstva An- ton Lotrič. Ob petkih in sobo- tah zvečer izvablja v Špitalu iz klavirja nežne melodije prizna- na pianistka Brina Zupančiče- va. O kakšnem šanku, za kate- rim bi sloneli slučajni gostje, seveda ni ne duha in ne sluha. Zvone Sotošek pouda^a, da ne gre za gostilno, ki bi bila boljša od drugih, pač pa je vsekakor precej drugačna. Sotoškova ljubezen do italijanske kuhinje se pozna. Gostom so na voljo sveže morske ribe, škampi in seveda tudi školjke, za predjed ponujajo tartufe, ob vsem tem pa je gostom na voljo še mno- go drugih dobrot. V vsakem primeru gre za lo- kal, kjer je kakovost ponudbe na visokem nivoju in za to se bodo, kot pravi Sotošek, zavze- mah ves čas. Tudi na račun morda nekoliko margšega pro- meta. Navsezadnje je razsodnik. Tudi za to J odprt šele od 17. ure J Sicer pa je že čas, da w venci končno ^PO^Lij smo vredni drugače, kakovostnejše po^^Jkfjt smo je žal vse pr^vecj^^^ navajeni drugod jo^" hočeš ali nočeš biti z'" JANEZVfl Foto: EDO EINS^'^ Ideje za opremo gosj se rojevale v Zvonetov Uresničil jih je s pon^^j rih celjskih mojstrov^ kov. Zvone Sotošek D" j tudi vodni stolp, ki več časa prepuščen ^ nju, kljub temu, da g«"® sko znamenitost. ŠPORT 12. julij 1990 - stran 9 uspehi celjskih kolesarjev ^^JjHeden so se na Celj- dvakrat pomerili slo- kolesarji na 8. pokalu ve"®" torek je bila gorska dirka \ronometer iz Stor na Sve- na ki je veljala tudi za Memo- tiP^jta Vitanca. Pri članih je ^ tfal Valter Bonča z novim Oom proge 20 minut, 12 uund in 24 stotink. Tudi na t lih dveh zmagovalnih nnicah sta stala Celjana; fndi Šmerc je bil drugi in Iz- ^l^elanšek tretji. Pri starej- ši mladincih je bil prvi Novo- ^Sn Štangel, Celjan Vodeb bil drugi, Ljubljančan Pinta- pa tretji. Pri mlajših mla- ■Jincih je zmagal Kranjčan toit njegov klubski tovariš Fi- •JJ-g bil drugi, tretji pa Ljub- SanHauptman. Naslednji dan so kolesai^i rtzili krožno dirko v Novi vasi. Id člani je zmagal Malenšek ' ,Qe\ia pred klubskim tovari- L Balohom, tretji je bil ;^jčan Pagon. Ekipno so jnagali kolesaiji Merxa pred •.jko Novo mesto in Savo j^j, ljubljanski Rog pa je bil jetrti- ■ Dvodnevnega tekmovanja, ■p ga je pripravil celjski kole- Ijjjski klub Merx, seje udeleži- 69 tekmovalcev iz skoraj -.eh slovenskih klubov. URŠKA KOLENC, Foto E. E. S kolesi po avslrljl Rekreacijsko kolesarjenje je I vsakim letom popularnejše, ior dokazujejo tudi številne to- vrstne domače in tuje dirke, iiaterih se udeležuje vedno več jubiteljev koles. To sta v zad- Djem času dokazala tudi Celja- hia Bojan Vodlan in Igor Golč- aian, ki sta se udeležila ene največjih tovrstnih dirk v so- sednji Avstriji, maratona Sam- m v dolžini kar 233 km. Na Irogi je bilo kar osem gorskih selazov, s poprečno višino I iOOm. Zal je bilo letos izred- s slabo vreme, saj je deževa- ina nekaterih odsekih pa ce- isnežilo. Vendar to ni motilo :Koli 1400 kolesarjev iz različ- držav, ki so se spoprijeli težavnostjo proge. Start je bil Jb 6. uri zjutraj, na ci^ pa je Potreba pripeljati vs^ do 18. are. Izreden uspeh je dosegel ,igor Golčman, ki je osvojil 17. siesto (lani je bil trideseti), i^edtem ko je bil Bojan Vod- okoli stotega mesta, pri •em pa je v primerjavi z lan- letom izboljšal svoj čas za airideset minut. Oba Celjana povratku povedala, daje ""a organizacija odlična, do- spremstvo z zdravstveno ^užbo, veliko pa je bilo tudi ^repčevalnic. Zdaj bosta oba •''^aj časa počivala, nato pa se ^ela pripravljati na nova ma- ki bosta 8. in 30. sep- 'finbra tudi v Avstriji. T. VRABL -—^ KOMENTIRAMO Črni dnevi kolesarstva? Nekaj let so pri celjskem ko- lesarskem klubu Merx veliko vlagali v to, da so postali eden n^boljših slovenskih tovrst- nih klubov. Posebno presene- čenje so dosegli letos, ko so se združiU s Slogo iz Idrije in tako v svoje vrste dobiU vrsto odlič- nih jugoslovanskih kolesarjev, praktično samih državnih re- prezentantov. Tako so s svoji- mi uspeli sestaviti močno eki- po, kateri je bilo celo zaupano, da vozi kot državna reprezen- tanca na mednarodni dirki Al- pe-Jadran. OdUčenJe bil tudi njihov član Sandi Šmerc, ki se je izkazal na mednarodni dirki po Jugoslaviji s končno uvrsti- tvijo in celo zmago v zadnji etapi. Lep uspeh je dosegel drugi član Iztok Melanšek z zmago na celjskem kriteriju. Uspešni so mladinci. Žal pa je ob teh uspehih tudi veliko te- žav. Kolesarjenje je izredno drag šport, denarja pa je vedno manj. Brez dobrih koles se ne da v enakovredno bitko z osta- limi kolesaiji. Celjski problem je tudi v peščici amaterskih športnih delavcev, ki vsega ne morejo več. Tudi pokrovitelj Merx ne more pokrivati vseh stroškov. Profesionalno dela samo trener in še ta je iz Idrije, tako da bolj skrbi za »svoje« tekmovalce, Celjani pa delajo po njegovem programu. Zdaj v klubu razmišljajo, da se bodo ponovno obrnili na delovne or- ganizacije za pomoč, vendar je vprašanje, kako bo, ker so pač . delovne organizacije same v fi- nančnih težavah ali pa podpi- ra o kakšen drug športni klub. Eden izmed članov kluba, Jože Kolar, je ob takšni situaciji pe- simist, saj ne vidi izhoda samo v pomoči Merxa in Uniorja, kar je premalo. In ob tem se boji, da se bo v primeru, če ne bo ustrezne finančne injekcije, nekajletno uspešno delo celj- skih kolesarjev prekinilo. To bi bilo seveda škoda, s^j je za ta šport vedno večje zanima- nje, im^o pa tudi dovolj kvali- tetnih in perspektivnih tekmo- valcev, ki še zdaleč niso rekli zadnje besede. Upamo, da se bo situacija uredila in da ne bomo izgubili dobrega šport- nega kolektiva. Ostali so tudi brez nujnega kombija za pre- voz na dirke, ki je povsem do- tr^al in vožnja ni več varna. Pestijo jih še druge težave, zla- sti pomanjkanje delavoljnih amaterskih ljudi. Če se nad celjskim kolesarstvom zbirajo črni oblaki, je treba tako po- skrbeti, da jih v širšem intere- su preženemo. TONE VRABL Ribiči telfmovali v počastitev Dneva borca in praznika.občine Žalec je Ribiška družina Šempeter na jezeru Pre- sarje pripravila meddružinsko ri- biško tekmovanje za pokal »Sa- vinja«. Nastopilo je kar 51 ribičev iz 17 ribiških družin iz vse Slove- nije. Vreme je bilo za ulov rib zelo primemo, zato so ribiči imeli veliko ribiške sreče. Med posa- mezniki je zmagal Mensad Hal- kič iz RD Vevče, ki je ulovil kar 6,7 kg rib, drugi je bil član RD Velenje Franc Oš.tir s 6,675 kg, tretji pa član RD Šempeter Mar- jan Haladea s 6,250 kg ulovhenih rib. Ekipno je zmagala RD Šem- peter v sestavi Marjana Haladea, Martin Zemljak in Franci Ponde- lak, ki so skupaj ulovili kar 17,850g rib, druga je bila RD Vev- če s 13,100, sledi Velje z 11,550 kg rib itd. T.TAVČAR Novosti v PK Kiima Neptun Celjski plavalci so sredi naj- večje tekmovalne sezone. Uspeš- na je četvorka Vračun, Tešovič, Jurak in Tankova, katerim se vse bolj približujejo tudi nekateri mlajši plavalci. Tako bodo ome- njeni skupaj z Gorenakom in ver- jetno Kožarjem danes odpotovali na državno prvenstvo v Beograd, ki je istočasno tudi izbirno za člansko balkansko prvenstvo, ki bo konec meseca v Škopju. Pred- vsem Jurak, Tešovič in Vračun imajo velike možnosti, da z do- brimi rezultati in uvrstitvami v Beogradu postanejo člani dr- žavne reprezentance in nastopijo v Skopju. O ostalih klubskih problemih pripoveduje član uprave Drago Vračun: »T^idi letos so nas pesti- le težave z neugodnim vreme- nom in hladno vodo v celjskem bazenu, tako da smo največ tre- nirali v Trbovljah, Krškem in T. Velenju. Zato so zaradi voženj plavalci veliko izgubljali na dra- gocenem času. Zdaj smo v resnih pogovorih z nekdanjim trener- jem Andrejem Žnidaršičem, ki je nekaj sezon uspešno delal v Itali- ji, da se bo jeseni vrnil in prevzel kompletno trenersko delo nad vsemi skupinami. Videli smo, da z meryavo trneijev ni uspehov. Žnidaršiču bomo prepustili od- prte roke in naj po strokovni pla- ti pripravi program dela s kate- rim bi čez kakšna štiri leta znova postali tako močni, kot smo bili pred leti v zlati eri celjskega pla- vanja. Upam, da bomo uspešno rešili tudi problem stanovanja za treneta, tako da bodo tudi po tej strani dane možnosti za dobro delo.« T. VRABL Tudi Šentjur Je tenišlco oživel Pred kratkim je Teniški klub Šentjur v sodelovanju s Fakulte- to za telesno kulturo pripravil 4- dnevni tečaj za vaditelje tenisa. Vodila sta ga dr. Oto Kugonič in Tomaž Volk, udeležilo pa se gaje 17 ljubiteljev tenisa. Vsi so uspešno opravili izpit za vadite- lje. Sicer pa si TK Šentjur priza- deva, da bi tenis postal bolj mno- žičen, zato so sredi junija pripra- vili teniško šolo, v kateri se je z osnovami tega športa seznanilo kar 100 otrok. Prav zaradi velike- ga zanimanja so morali izšolati tudi teniške učitelje. Z mihovo pomočjo bodo v jeseni v Šentjur- ju pripravUi tudi celoletno šolo tenisa. B.BAJŠTER Rokometna zmešnjava Verjetno je Vlado Priv- šek, sekretcir rokometnega kluba Aero v Celju med ti- stimi, ki im^o v teh polet- nih dneh n^več dela. Lah- ko bi rekh neprijetnega. Sam o tem pripoveduje: »Vse je postavljeno na glavo. Obst^a nov predlog, da n^ bi v bodoče 1. zvezna liga imela 14 članov, kar pomeni, da bi štiri ekipe iz- padle, vanjo pa se brez kva- lifikacij uvrstih po dve iz dveh zveznih hg. Torej tudi mi. Ob tem naj bi prišlo še do reorganizacije drugih lig, saj bi iz dveh naredili štiri, tako da bi mi, če ne bi bili v prvi ligi, igrali v hrva- ško-slovenski. Predlog slo- venske rokometne zveze je znan, Hrvati pa nas podpi- rajo in pravijo, če to ne bo sprejeto bodo z vsemi eki- pami izstopili iz 1. zvezne lige. Zmešnjava je popolna, to pa se kaže tudi med igralci. Prestopni rok se je končal v torek ponoči, sami pa ne vemo kje smo. Po- skušamo dobiti Šerbca in Gradišnika iz Šoštanja ter Novšaka iz Sevnice. Jaša- revič in Burkič sta naš klub zapustila, Krka in Ivandija pa ostala. Selčan je prene- hal z igranjem, menda pa bo igral za trboveljskega Rud^a. O prenehanju raz- mišlja tudi kapetan Razgor. Ob vsem tem je grozno fi- nančno stanje, delovne or- ganizacije nimajo denarja, dobrega igralca pa brez te- ga ne moreš dobiti. Sicer pa - igrali bodo rokomet, kje, s kom in kako pa je vprašanje.« T.Vrabl Ženska odbojka v medrepubliški ligi V senci izvrstnih rezultatov celjskih kegljavk in nekaterih boljših celjskih atletinj so naj- večji korak naprej v zadnjih le- tih napravile odbojkarice celj- skega odbojkarskega kluba. V republiški ligi so osvojile na- slov prvakinj in si v kvalifika- cijah z najboljšima ekipama Hrvaške in Bosne in Hercego- vine priborile tudi mesto v me- drepubhški ligi, ki je vez med nižjim tekmovanjem in prvo zvezno ligo. Da bi bila ekipa pred novo sezono primerno pripravljena in organizirana, so se te dni na delovnem sestanku zbrali predstavniki kluba, igralke in predstavniki ZTKO Celje. Že- leli so se seznaniti z možnost- mi sodelovanja in pomoči ter s kadrovskim stanjem ekipe. Žal sestanek ni popolnoma uspel. Igralke, zlasti najboljše. so si bile edine, da se mora moštvo okrepiti z dobro vezno igralko, pa še kakšna okrepi- tev bi bila dobrodošla v višjem rangu tekmovanja. Razen tega marljivi in delovni predsednik Franc Kovačič verjetno v bo- doče ne bo zmogel poleg orga- nizacijskih nalog dobro oprav- ljati tudi naloge trenerja prve- ga moštva. Torej bo tudi v tre- nerskem kadru ekipa potrebo- vala okrepitev in osvežitev. Pri ZTKO Celje bodo ekipi pomagali po svojih močeh, strokovno-tehnično plat dela pa bodo morah v društvu čim prej rešiti na zdrav in pameten način. Drugače bo mlada in na- darjena ekipa sodelovala v me- drepubhški odbojkarski Ugi le eno »poletje«. To bi bila velika škoda za nadaljnji razvoj žen- ske odbojke v mestu ob Sa- vinji. JOŽiE KUZMA Presenetili strelci Rečice Na strelišču v Rečici pri La- škem so pripravili 3. kolo repu- bliške lige z MK orožjem v trosta- vu, kjer je nastopilo 15 ekip. Po pričakovargu so zmagali odlični prestavniki Kamnika, na 2. me- sto pa so se uvrstili strelci D. Po- ženel iz Rečice v postavi Boris Gorišek, Damjan Pader in Seba- stijan Ligec. Sedmi so bili Celja- ni, 8. S. Slander iz Šempetra in 10. Juteks Žalec. Med posamez- niki je bil 5. Smrkolj Juteks, 8. Gorišek Rečica in 9. Jager Celje. V sredo so streli D.Poženel iz Rečice odpotovali na državno pr- venstvo, ki bo do nedelje v No- vem Sadu. Odpotovala je kom- pletna ženska ekipa Helena La- vrinc, Valerija Kufner in Ksenija Maček, med posamezniki pa bo nastopil še Vinko Lavrinc. Po dr- žavnem prvenstvu bo v Novem Sadu ostala mladinka Ksenija Maček, ki se je uvrstila v državno reprezentanco, ki bo nastopila na balkanskem prvenstvu v Istan- bulu v Turčiji. TV Končano tekmovanje v malem nogometu v celjski občini so končali s pr- vim delom prvenstva 89/90 v ma- lem nogometu, ki je bil v petih članskih in eni veteranski ligi. Zanimanje je izredno, saj nasto- pa kar 74 ekip. V 1. ligi vodi eki- pa Skavti Red boogie pred Grafi- ko Gracer in Klateži Auto plus (pričetek drugega dela bo 3. sep- tembra), v 2. ligi Črički pred PH Zvezdaš in Aero AC (4. septem- bra), v 3. ligi Zagrad Ogis pred Nočni klub Ramona in STC (6. september), v 4. ligi PM pred Or- kanom in Veflonom (7. septem- ber), v 5. ligi Elektrosignal pred Bulls in Občino (1. september) ter v ligi veteranov Trim Ašker- čeva pred Kovinotehno in Pena- lom. V fair playu po vseh ligah vodijo Klateži Auto plus pred Trim Aškerčeva (oba 1. liga). Obrtniki (2. liga) itd. TV Lep uspeli mladih v Užgorodu Na 19. svetovnih igrah šolske mladine, ki so bile v sovjetskem mestu Užgorodu in na katerih je sodelovalo 24 mest iz 16 držav Evrope, Izraela in Kanade, so na- stopih tudi mladi športniki do 15. leta starosti iz Cefia. Dosegli so izreden uspeh, saj so v atletiki, plavanju in tenisu osvojili kar de- set medalj. Zlate medalje so osvojili Mat- jaž Štajner v teku na 1500 m, Gre- gor C^ikar v skoku v daljavo ter kombinirana plavalna štafeta na 4. X 100 m mešano, v kateri sta poleg dveh ravenskih plavalcev plavala tudi Celjana Gorenak in Jurak. Srebrna odličja so dodali Gre- gor Cankar v skoku v višino, Ma- teja Bezjak v skoku v daljavo, Gašper Gorenak v plavanju na 100 m prsno ter Iztok Jurenec v tenisu. Tina Matul pa je bila tretja v teku na 100 m, torej ie osvojila bronasto medaljo. Če k temu dodamo še četrto mesto atletske štafete 4x100 m (Bez- jak, Lenko, Matul, Vuk), potem je bila udeležba celjskih mladih športnikov več kot uspešna. JOŽE KUZMA Pravilni odgovor Lojze Kolman Za 21. nagradno igro Partizan smo dobili kar 76 pravilnih odgovorov in enega nepravilnega. Pravilni je bil Lojze Kolman, ki je po dvajsetih letih ponovno osvojil medaljo za jugoslovan- ske telovadce po legendarnem Miru Cer^u. Nagrade je prispe- vala Marija Hlastec, ki ima bife in trgovino z mešanim blagom v Stranicah, prejeli pa so jih: Ana Grobelnik, Podčetrtek 35, Vojko Toplišek, Cesta na Dobrovo 65, Celje in Lea Meh, Vrbje 96, Žalec. Obvestila o dvigu nagrad bodo vsi dobili po pošti. Predlogov za oblikovanje naše skupne oddaje pa tokrat žal ni bilo, tako da bomo nagrade Videoteke Panda prenesli v nasled- nji mesec. METOD TREBIČNIK ^^^st novih tenišicili igrišč Hu^^^ki občini so v zadnjem času odprU kar šest novih teniških ogrišč. Zgradili so jih zasebniki. MaK-r^Panc iz Šempetra je uredil štiri peščena igrišča ob reki Savinji v Šeški gmajni. Jure sliicj."^.Polzele pa ima dve asfaltirani igrišči in bo z ryima popestril svojo gostinsko ponudbo. Na ' ^^ dve skupini tečajnikov na Polzeli, ki jih vodi Marjan Tanjšek z mednarodno licenco. TONE TAVČAR Nagradna igra Partizan 22 Med telovadci, ki so pred dvajsetimi leti osvojili medaljo na evropskem prvenstvu v Beogradu, je bil tudi Celjan Tine Šrot. Kakšno medaljo je osvojil in na katerem orodju? Zlato Srebrno Bronasto Krogi Bradlja Preskok Odgovore sprejemamo do petka, 20. julija 1990, nagrajuje pa ZAVOD ŠRC GOLOVEC! 10. stran - 12. julij 1990 pismaBRALCEV ODMEVI Poletno Celje - Something wild Po obisku »koncerta« (?) violinistke Koraljke Mer le iz Zagreba 3. julija 1990 ob 20. uri v Atriju na Tomšičevem trgu v Celju, v okviru prire- ditev »Poletno Celje« - avtor tega umotvora je Zavod za kulturne prireditve z »gene- ralnim direktorjem« Alenko Domjan ter »direktorjem TOZD-a glasbene priredi- tve« Nenadom Firštem lah- ko napišem: Nesposobnost zavoda in nesmiselnost nje- govega delovanja na glasbe- nem kulturnem področju se veselo nadaljuje! »Koncert« je bil za večino sedečih (gostje bistroja To- massini) popolno preseneče- nje! Ti gostje (poslušalci po sili) so med izvajanjem naro- čali pijačo, klepetali, ropotali ter hrupno odhajali! In med dvanajstimi resnimi poslu- šalci je bilo osem poslušal- cev članov »kluba oboževal- cev N. Firšta« iz vrst samo- zvanih »celjskih umet- nikov«! Tak program, ki ga zavod javnih prireditev, ki naj bi poživile kulturno mrtvilo v Celju. V primeru, da določeni za- interesirani še vedno tako obliko delovanja, predla- gam, da se ti »koncerti« izva- jajo v njihovem internem krogu, na njihove stroške! Pred tedni sta v dnevrriku »Delo« ter »Novem tedniku« izšli dve reportaži izpod pr- resa Damjane Stemejčič ter Mateje Podjed o delovanju Zavoda za kulturne priredi- tve v okviru »Poletno Celje«. Obe novinarki vabim, da za celjsko javnost raziščeta in odgovorita na ti vprašanji: - Bahaška propagandna likovna predstavitev »Polet- nega Celja« ni bila ravno za- stonj. Koliko finančnih sred- stev je bilo odmerjenih za to in kje je izvor tega denarja (sigurno ne v prodaji vstop- nic za posamezne koncerte)? - Družinski klan, ki se je trdno usidral in ima trenut- no vse možnosti vodenja fi- nančnih izplačil za določene kulturne dejavnosti v Celju, pravzaprav uporablja druž- bena finančna sredstva (ob- činska prispevna stopnja za kulturo) za polnjenje zaseb- nih žepov; je taka smiselnost in delovanje Zavoda za kult. prireditve sploh še potrebna v Celju? Več kot očitno je, da se za- vod krčevito otepa kvalitet- nih imen (primer violinista Štefana Milenkoviča lani po- leti; med drugim je imel kon- certe v Laškem, Rogaški Sla- tini, Velenju, v Celju pa ga ni bilo!) ter nam ponuja slabe in nekvalitetne izvajalce, ki nas odbijajo! In tako se tudi to dogaja, da svetovno pri- znani umetniki, ki slučajno zaidejo program zavoda, no- čejo igrati pred prazno dvo- rano ali pa spremenijo pro- gram (primer Liane Isakadze lani marca!). Čas bi tudi že bil, da se taki in drugačni novinarji, ki po- jejo slavospeve o uspešnosti tega zavoda, tudi kdaj prika- žejo na prireditvi le-tega in tako ocenijo njegovo delo- vanje! RADOVAN MARVIN »Varčevalci LB pozor!« Pred dvema tednoma ste objavili moj članek: Varče- valci LB pozor. Pisala sem kako je v LB proivizija za nakazilo v vrednosti 10.000,00 din 8 x večja kot na pošti. Temu danes ni tako. Tudi pošta noče zaostajati pri astronomskih zaslužkih, zato je izenačila provizijo z LB. Torej tudi tu je provizi- ja 100 din, za nakazilo v vred- nosti 10.000,00 din, oziroma 1% od vrednosti nakazila. Bracem bi rada napisala nekaj primerjav v evrop- skem merilu. Poklicala sem Sparkasse in pošto v Leib- nitzu in zvedela naslednje. Pošta si zaračuna 5 Sch za nakazilo neomejene vredno- sti. Prav tako, torej 5 Sch, tudi banka, vendar samo ti- stim, ki niso pri njihovi ban- ki varčevalci. Njihovi varče- valci imajo uslugo zastonj. Po naključju vem, da si v ZR Nemčiji zaračuna Banka 3 DEM provizije za nakazilo v vrednosti 1500 DEM. Seve- da varčevalcem njihove ban- ke provizije ni treba plačati. K^ pa pri nas? Mi moramo LB plačati strahotno provizijo. Torej za položnico v vrednosti 10.000,00 din plačamo 20 X večjo provizijo kot v Av- striji ali pa 5 X večjo kot v ZR Nemčiji, da ne govorim o tem, da bi morali kot njeni varčevalci imeti te storitve zastonj. Za primer še to: če imamo na LB 46 dni 10.000,00 din, dobimo 100 din obresti, torej toliko, da jim lahko plačamo provizijo za nakazilo položnice v istem znesku. Mislim, da takšne- mu izkoriščanju ni primerja- ve, ne samo v Evropi, pač pa tudi v svetu. Kje bomo v bodoče plače- vali naše položnice? V Celju nam ostane še Be- ograjska banka (če so pogoji še enaki), kjer za njihove var- čevalce ni provizij, pa tudi sicer je za položnico 10.000,00 din provizija manj- ša za 20 din. Obrtniki čaka- mo na Obrtniško banko. Ali ni dolžna naša država zaščititi potrošnika pred ta- kim izkoriščanjem, saj po- ložnic ne moremo plačevati preko meje, kamor hodimo po živila. Kaj dela naš po- trošniški svet? Ali je sploh kdo odgovoren za tako sta- nje? Morda pa sta nam le LB in pošta dolžni odgovoriti? Lahko povem, da sem res- nično ogorčena nad tem, da prav banka nima nobenega spoštovanja do denarja, kaj še le do njenih varčevalcev. Morda sem predolgo živela v tujini, da bi se lahko še navadila na kaj takega. MILENA RAVNAK Strmec PREJELI SMO Poročilo volilcem! Dne 2. 7. 1990 se je Skupš- čini države Slovenije, zgodi- lo tisto, kar ni bilo zapisano v dnevnem redu zasedanja Skupščine, ampak je bilo za- pisano v naših dednih zasno- vah in zatajevano v naših sr- cih skozi stoletja. Naš narod je enoglasno vzkliknil, da ga je slišala Jugoslavija, Evropa in svet. - Samostojni smo! Ta najbolj legitimna pravi- ca vsakega naroda, si je poi- skala pot preko svobodno iz- voljenih poslancev, različnih strank slovenskega parla- menta. Zasnova politične »koraj- že« in oblikovani besedni tekst je bil sprejet na kongre- su moje stranke (Slovenska demokratična zveza) v nede- ljo 24. 6. 90 popoldne. Pripra- vila gaje možgansko intelek- tualna konica stranka - Hri- barjeva, Peršak, Rupel, Bu- čar, Janša, Bavčar in Po- žarnik. Sprejet in potrjen v Demo- su pa je bil v soboto 30. 6. v Grmu. V ponedeljek zjutraj 2. 7. 90 so imeli prenovitelji še malo mačka od celjske vese- lice, zato niso takoj dojeli resnosti zadeve, katera ni bi- la na dnevnem redu. Končno se je vse dobro izteklo, razen tega, da je v hodnikih skupš- činske birokracije izginilo najmanj 100 nageljnov »su- verenosti«. Vsaj 30 poslan- cev od 192 prisotnih nas je ostalo brez njih, čeprav je bi- lo 240 prinešenih. Opozar- jam profesionalne poslance, da se lahko velik del suvere- nosti naroda zgubi že v pro- storih skupščinske birokra- cije, kar dokazuje dogodek prvega dne suverenosti. Pravi delovni dnevni red tega zasedanja, ki se je začel ob 10. uri dopoldne pa smo začeli obravnavati ob 20. uri zvečer. Sprejeli smo zakon o za- časni prepovedi sečnje lesa v gozdovih družbenega pre- moženja, prepovedi prodaje zemljišč in nepremičnin v družbeni lasti. Vse zaradi zaščite lastninskih pravic. Sprejet je bil spremenjen zakon o pokopališčih zaradi zakonskega omogočanja slo- vesnosti na Rogu in prizna- nja grobišč izven pokopališč. Prav tako je bil sprejet za- kon o evidenci in registraciji državljanov, zaradi zakon- sko dovoljene udeležbe slo- vesnosti v ROGU, v zamej- stvo pregnanih Slovencev. Sprejetje bil predlog zako- na o prepovedi zakona o Go- spodarslb zbornici Sloveni- je, kjer je bila dovoljena sa- mo ena zbornica, članstvo v njej pa obvezno. Sprejet je bil tudi predlog zakona o spremembah in do- polnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, predvsem zaradi poenostavitve postopkov. Odbitje bil predlog, da da- mo mišljenje o amadmanih k zvezni ustavi. S tem, da ni- smo dali mišljenja, smo po- vedali, da nove federativne ustave ne rabimo in istočas- no blokirali njeno nadaljnje sprejemanje. Prav tako poslancem Zveznega zbora federacije nismo dali dovoljenja za od- hod v Beograd, ker smatra- mo, da je ta zbor treba uki- niti. Dobili smo tudi odgovore na poslanske pobude in vprašanja. Z odgovori na moja vprašanja in pobudo nisem bil zadovoljen. Moj komentar k temu bo kom- pleksen, zato vas bom o tem obvestil naslednjič. Na koncu Vam sporočam, da je napaka pri mojem ime- nu Černej tudi uradno po- pravljena, pravilno je Črnej. Prav tako sem uradno po- pravil ime Janez namesto Ivan, saj vsa moja spričevala, diplome in drugi dokumenti razen matične knjige in osebne legitimacije glasijo na ime Janez. Hvala, ker ste prečitali. JANEZ ČRNEJ," poslanec ZO Celje, Demos Pionirji - planinci Ob zaključku šolskega leta na Osnovni šoli Nade Cilen- šek v Grižah prisrčna sloves- nost pionirske planinske skupine. Ob štirideset letnici Planinskega društva Zabu- kovica in ob dvajsetletnici organiziranega dela s pionir- ji so podelili različna prizna- nja in pohvale. Tako je 14 pionirjev prejelo našitek »ci- ciban-planinec«. Organizira- no so začeli hoditi v hribe v vrtcu in v prvem razredu šole dosegli to priznanje. Mi- ha, Polona in Varja so prejeli značke ciciban planinec, naj- bolj pridno so risali vtise iz izletov v dnevnik ciciban- planinec. 27 pionirjev je prejelo bro- nasti znak pionir planinec, Damjan je prejel zlati znak pionir planinec. Tako so obudili spomin na 28. 2. 1970, ko so pionirji Pla- ninskega društva Zabukovi- ca prvič skupaj odšli na Ur- šljo goro. Že tedaj so imeli nekateri svoje dnevnike »pi- onir planinec«. Med pionirji, ki so se tedaj povzpeli na Uršljo goro, je bil tudi Milan Polavder. Mi- lan je danes načelnik mla- dinskega odseka, organiza- tor pionirskih izletov, vsako- letnih planinskih taborov itd. Ob dvajsetletnici dela pi- onirjev je na šoli prejel zlati znak mladinskege vodnika, najvišje priznanje MK PZS. Bogdan Jevševar in Nuša Hribar sta prejela srebrni znak MK PZS. Na slovesnosti na šoli so pionirji pravtako čestitali svoji mentorici Magdi za pre- jeti zlati častni znak Planin- ske zveze Slovenije. Več kot petnajst let je vodila pionirje na šoli. Proslava je izvenela v pri- srčnem razgovoru o tem, kaj je potrebno še pripraviti za letošnja tabora. Taborili bo- do mlajši pionirji in cicibani, nato pa še starejši pionirji in mladinci. Letos bosta tako dva tabora na Jezerskem. FRANC JEŽOVNIK, Griže Niso majhne h stvari ^ Ni še tako dolgo u brali, poslušali, da ^ ^ nepismenost kr^atiov J nov, državljanov ne Če pa že, so to stai?^,^ visoko v hribih. Hotel i** prepričati, če je temu 7 ko. Kaj sem ugotovil/? smenega srednje starepj veka najdeš sredi Sa\i ' doline! Na primer ob^J' lec. Napisano in potrjp, da je med najbolj r3 občinami v Sloveniji ; v eni KS živi okoli 15 ' smenih. KS pa je preko J set. In če izračunamo^ prečje? In če se imai.' visoko civilizirane?! Kako so se pred leti L nepismenosti v Črni f Dijaki, študentje so v t letnih počitnic hodili izk v kraj, neglede na hrib Rezultat? V treh letih so pismenost zaresno odprj| Pred meseci me je objd moški šestdesetih let, ^ pri Muti doma. Pisati in ij seje bil naučil pri petintn setih letih. Naučil pa g. med počitnicami diplon^ osmega razreda osnovne] le. Zdaj mu je knjiga najbt ša prijateljica. Pravi, dan še enkrat rodil. Pa še tolPi pesmi, črtice, članke. Q v Kmečki glas. Tudi pri nas bi morali 1 praviti pošteno raziskai koliko je resnično nepisu nih, pravi Ludvik Mori, p nik samorastnik, pri H doma. So pa še druge stvari, primer, beremo, posluša kako grdo nekateri st) z otroci ravnajo. Sporriiifl se zdravnika, ki nam je j daval o učinku fizične kai ki ni le doma marveč t v šoli. Češ, ankete so poJl le, da po šolah še vednoj novo mašo poje. Zaušni« tako rekoč na dnevnem du. Taisti zdravnik pajel nega otroka zvečer, kol z ženo šla na gala zal spečega sinka z dolgo privezal za nogo težke Onadva sta se zabi otrok se je prebudil, VT ni mogel osvoboditi, pa je okno, razbil šipo inl ca v pozno noč. - Mamiii! Atiii! Sosedje so fantku pris čili na pomoč in ga osvoi dili vrvi in ječe. Novinar kalnega časopisa, ki je vi žini stanoval, je za ta pr® CLUB CASABLANKA vabi ljubitelje glasbe in plesa vsak konec tedna v njihove prostore v Zavodu Golovec Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. INSIEME 1992 - TOTO COTUGNO (8) 2. HOW CAN WE BE LOVERS - MICHAEL BOLTON (7) 3. HOLD ON - VVILSON PHILLIPS (4) 4. KINGSTONE TOWN - UB 40 (7) 5. WHAT ARE YOU DOING WITH A FOOL LIKE ME - JOE COCKER (3) 6. TEŠKO JE BITI ANDŽEO - ATOMSKO SKLONIŠTE (8) 7. WHAT DID I DO TO YOU - LISA STANSFIELD (3) 8. LILLY WAS HERE - DAVID STEVVART AND GANDY DULFER (9) 9. PEPI ŽBARADORIJA - IZTOK MLAKAR (2) 10. DOYOU REMEMBER-PHILCOLLINS (1) Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.30. DomaČe melodije: 1. ZA TVOJ NAJLEPŠI DAN-DOBRI ZNANCI (8) 2. Z OPLOTNIŠKEGA MOSTA-BRATJE IZ OPLOTNICE (6) 3. KORAJŽNO BOM ZAPEL- ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET (7) 4. VSE SE UREDI-FANTJE Z VSEH VETROV (4) 5. GLAŽEKJENALIT-MIHELIČ (9) 6. TIBOŠMOJA-KLAVŽAR (3) 7. BABICA, ŽELIMO TI VSE NAJBOUŠE-ALPSKI KVINTET (8) 8. TOPLE NOČI-KLINC (4) •9. POROČNA-VESNA (2) 10. RAJ POD TRIGLAVOM-SLAK (1) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.30. Predlogi za lestvico zabavnih melodij: ALL IVVANNA DO IS MAKE LOVE TO YOU - HEART VOGUE-MADONNA UN' ESTATE ITALIANA - EDOARDO BENATTO - GIANNA NANNINI Predlogi za lestvico domačih melodij: GREMO NA PREJO-VERDERBER MAMINA PESEM - SESTRI POTRČ IN PTUJSKIH 5 MED TEMNIMI GOZDOVI - LESJAK KUPON lestvica zabavnih melodij. izvajalec_ lestvica domačih melodij. Izvajalec--- ime in priimek, naslov_ Nagrajenca: Zlata Roje, Iršičeva 6, Celje Nina Merlak, Tomšičeva 42, Slovenska Bistrica Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v prodajalni MELODIJA v Celju. ZNIZANJE CEN STAVBNEGA POHIŠTVA do 20% + 10% POPUST za plačila v gotovini KREDIT 1 +4 BREZPLAČEN PREVOZ za večje nakupe MONTAŽA, STROKOVNI NASVETI, PROSPEKTI CELJE, Božičeva 3, tel.: 25-881 Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek, petek, od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure, soboto od do 12. ure. JELOVICA PISMA bralcev - roman 12. julij 1990 - stran 11 1 napisal pa m niti be- naje tovanšica pre- primazala zaušni- je taisti novinar na ši- ^^azpisal in le malo je f^Valo, pa bi bila ob služ- s tem je tudi poveda- jo- J go ljudje v belem,- ne oriviligiran sloj. '■^'kako tretja stvar pa naj ^Ua kako otroci starše SUrajo. Še ni tako dol- ^ ^obro so se počitnice pri- ko ie mati - mož je pred f^^mri-prijokala: Clajši me je obrcal, ker nise^ za disko dala de- ^boge nezakonske mate- id imajo na skrbi tako re- odraslega otroka - dva- 'j-t trinajst, štirinajst let _ pa naj bo fant ali ^a - zahtevajo »svoje« ■^vice, sicer je takoj fizični ■'^Karn" ^^aj se tak starš hrne? Va socialno službo? Odgo- ^ Kakor ste jih vzgojili... ^ I^? Odgovor: Z otroki :jnamo opravka... K sose- Odgovor: Kaj nas "f^več takih primerov je v času letnih počitnic. wi hočejo biti odrasli, tbrezdelju bi radi - Ne vsi! ,jepo živeli, in zahtevajo. '>e samo učitelji, starši, tu- jjotroci znajo biti hudi do- v okolju, najbolj drzni pa jji sežejo po tuji lastnini. ;a.vse to se okoli nas godi. ■ jaz pravim: NISO lUHNE TE STVARI! DRAGO KUMER, Gotovlje ludi žival občuti lolečino Ker sem bil priča dogaja- ^.ki je sramota za vsakega foveka v naši družbi, bi bilo rav, da se ta primer objavi. Dne 27.6.90. ob 7.50 so pri nekem kmetu na Ostrožnem »nakladali« govejo živino po nalogu KZ Celje, prevoznik Klavnica Šentjur. Prizor, ki se mi je nudil »na ogled« je bil pošasten: kričanje, vpitje, mukanje živali, eden od »na- kladalcev« pa je kot obseden mlatil živinče z debelim ko- lom po nogah (piščahh ah golenih), vsa živina je rjula v hlevu od strahu. Vprašal sem kmeta, zakaj to dovoljuje, pa mi je izjavil: moral sem biti tiho, ker za tako pretepene živali ne bi dobil drugje ničesar, nekdo pa mi je rekel: to se dogaja vsaki dan. Torej tako! Tova- riši in gospodje, zavedajte se, da so vse živali nujne sprem- ljevalke človeka. Brez živali človek sploh ne bi imel mož- nosti za preživetje. Njihova prisotnostjo za vse človeštvo neizmerljivo važna, zato za- služijo vse spoštovanje od ljudi, katerim so zaupane. Pri vseh narodih sveta imajo spoštljiv odnos do živali, v Indiji je govedo »sveta ži- val«, nomadska plemena v Aziji in Afriki so ponosna na svoje črede ter jih čuvajo in negujejo ter jim to pomeni življenje. Tudi pri nas je mnogim kmetom vsaka žival član družine. Zavedajte se, da žival prav tako občuti bolečino kot člo- vek in ima celo šesti čut ter ve, da gre v smrt, zato se bra- ni kolikor more. Ta dopis naj bi bil obenem izziv za podjetje Libelo v Ce- lju, ki bi lahko izdala v sode- lovanju s Primatom iz Mari- bora nakladalno napravo s tehtnico, ki bi omogočala nakladanje živali z dvigalom na res kulturen način. Zaen- krat pa bi si lahko pomagali s »Hiabom«, ki se lahko montira skoraj na vsak to- vornjak. Obenem pa predla- gam vsem društvom za var- stvo živali, da pokrenejo po- stopek za sprejem zakona o obveznem posebnem regi- striranju vozil za prevoz ži- vih živali, kateri bi imel ob- vezno opremo za nakladanje živali na človeku dostojen način. Podjetja, katera se pečate z odkupom živine, predelavo in prodajo mesa, kot sem opazil, imate celo velika sredstva za »sponzorstvo«, nimate pa denarja za take nujne stvari, še posebno, ker rabite sedaj dvakrat več lju- di, kot bi bilo potrebno. Direktorjem vseh teh po- djetij: ste bili kdaj na »pro- mociji« takega nakladanja živine, čeprav je to vaša »baza«??? Delavec ni sam kriv, če do- bi od predpostavljenih pra- orodje jamskega človeka - goijačo. Sramota!! Zato se ne čudite predlo- gom, da se nekateri direktor- ji zamenjajo s položajev, ki so jim pomenili samo visoke dohodke brez kakršnegakoli zanimanja za stroko, kateri naj bi pripadali in kateri so si sami določili premije za »uspešnost«. OGORČENI OBČAN (naslov v uredništvu) PRITOŽNA KNJIGA Vprašljive in pretirane podražitve s prvim julijem so se zvi- šale stanarine, ogrevanje in vse komunalne storitve. 79% se je zvišal prispevek za cen- tralno ogrevanje. Rad bi vprašal merodajne na kak način lahko zviš^o ogreva- nje, saj je bila minula zima izredno mila in je bilo s kur- javo dosti manj stroškov. Iz- vršni svet občine Celje je pod komunistično in zdaj pod demokratično vlado brez razpravljanja, če je pri podjetju Komunala vse v re- du, enostavno potrdil nove cene. Tako je najboljše, če- prav bi bilo vsekakor treba marsikaj pri Komunali pre- veriti, predvsem pa kurjenje! Vsivemo, da so tudi v minuli sezoni kurili brez občutka in nadzorni se za to niso nič menili. Stara pesem se pač še naprej ponavlja. Izvršni svet pa nič ne briga, kako bodo ljudje plačevali, pokri- vati je treba izgubo. Kako je prišlo do izgube, pa nobene- ga ne zanima. Vem, da bo na moj članek sledil odgovor, ki bo mogoče poln številk in navideznih dokazov, kako ima Komunala prav. Vendar kljub temu tem dokazom ne bomo verjeli, kajti preveč poznamo situacijo pri Ko- munah, da bi temu lahko verjeli. TONE PUŠNIK, Celje Peticija Aktualnost in pomemb- nost problemov (nekateri so starejše, drugi spet novejše narave), ki jih čutimo vsi sta- novalci Malgajeve 2 a so nas spodbudile, da v našem hiš- nem svetu Malgajeva 2 a or- ganiziramo anketo med sta- novalci. Namen ankete je bil, da se stanovalci opredelijo do nastalih problemov po ureditvi križišča pri Vrtnici, kjer je nastal kup proble- mov, in da se opredelijo do peticije, ki jo je sestavil hišni svet. Stanovalci smo postali posebno občutljivi na na- slednje probleme: 1. zelo nevarno križišče zaradi parkiranja avtomobi- lov v samem križišču, na pločnikih ter na obeh stra- neh ceste Malgajeve ulice, zaradi česar je križišče ne- pregledno, 2. posledica tega je, da morajo pešci večkrat po ce- lem obodu ovinka od križiš- ča mimo Vrtnice do Malgaje- ve 2 b hoditi tudi po cesti, ker le-to po pločniku ni mož- no. S tem so izpostavljeni ne- varnosti, da jih zbijejo vozni- ki, saj križišče omogoča več- jo hitrost in je nepregledno, 3. po ulici in iz križišča vozniki vozijo z večjo hi- trostjo, kar glede na nepre- glednost in zaparkiranost ulice pomeni 4. zelo veliko potencialno nevarnost za hude nesreče zaradi neposredne bližine vrtca in številnih šol v naši ulici, 5. v poznospomladanskih, poletnih in zgodnjejesenskih dnevih je zaradi poslovanja gostišča (Vrtnica do 23.00 ure) velika gneča, pojavlja se kaljenje miru zaradi razgra- janja gostov tudi do 24.00 ali 1.00 ure. Zvečer in drugi dan je večkrat na cesti razbita steklovina, 6. pojavlja se velik pro- blem parkiranja za stanoval- ce naše stolpnice na parkir- nem prostoru za stolpnico, 7. uničena zelenica pred stolpnico zaradi parkiranja avtomobilov in možnosti do- voza na pločnik in zelenico kar s kolesarske steze, katera ima iztek na cesto prav pred našo stolpnico, ignoranca napačno par- kiranih vozil s strani milični- kov, ki pri tem ne ukrepajo. Vozilo za odvoz - pajek - je mogoče v dveh mesecih po- sredovalo dvakrat. Vsi našteti problemi pred- stavljajo izvor velikega ogor- čenja stanovalcev stolpnice. To se kaže tudi v podpisova- nju peticije, ki jo je podpisa- lo 73,8 odstotka družin. Upamo, da bomo na ustreznih organih naleteli na odprta ušesa in na priprav- ljenost za skupno reševanje problemov. Če pa bomo na- leteU na gluha ušesa in na zavračanje predlogov rešitev ali celo na nepripravljenost za dialog, bomo posegli po drugih sredstvih v okviru naših pristojnosti in mož- nosti. Peticija vsebuje naslednje zahteve: 1. Zahtevamo namestitev zaščitne ograje (kot pri Po- šti) po celem obodu ovinka od pričetka križišča na vho- du v Malgajevo ulico do vho- da v stanovanjski blok Mal- gajeva 2 b; 2. zahtevamo namestitev znakov na začetku Malgaje- ve ulice ža prepovedano par- kiranje vseh motornih vozil na eni strani ceste in za ome- jitev hitrosti na 40 km na uro; 3. zahtevamo označitev prehodov za pešce pri vrtcu in pri Gimnaziji; 4. zahtevamo, da gostišče Vrtnica omeji delovni čas do 21.00 ure in to v vseh letnih časih; 5. zahtevamo poostren nadzor miličnikov v tej ulici in bolj dosledno kaznovanje prometnih prekrškov; 6. zahtevamo, da vozilo »pajek« večkrat obišče našo ulico, posebej v popoldan- skih in nočnih urah, ko obra- tuje restavracija, saj bo imel obilo dela vsak dan; 7. zahtevamo takojšji za- četek reševanja nastale situ- acije s kratkim rokom zak- ljučka. BOJAN RUČIGAJ, predsednik hišnega sveta Malgajeva 2 a, Celje (priložena fotokopija 36 podpisnikov peticije) ANTON KOMAR ZA smMrziDOvi Vračala se mu je zavest in vedno bolj je spoznaval, da i( njegova pot prekrižana. Sedaj, ko je tukaj v bolniš- je zapečaten, ker ga bo lahko policija dobila, preve- podatke in končno spravila za zapahe. Konec je ^njim in po končanem zdravljeryu bo moral položiti '"di račune, ki niso majhni. Če je pomislil na vse to, Memje čutil globoko samoto; blizu mu je bila misel na smrt. Tako bi se izognil vsem ceremonijam in nadlego- Skušal bo napraviti vse, da ne ostane pri življe- "J" Pa takšen, kot je, lahko kaj napravi? Če že drugega J'khko vsaj zavlačuje zdravljenje in si s tem podaljša dobo svobode. Izgleda, da je bo kmalu konec, ^prosto roko je potegnil za polivinilasto cevko in ^^^kinil dotok krvi iz steklenice. Zatisnilje oči in nato '^asa do časa pogledal, kako se na rjuhi vedno bolj ^^ krvav madež. Pri srcu mu je postalo lažje in pred so mu začele krožiti zvezdice, nato pa mavrično "^l^ani krop, ki so se večali. pa počneš? Da si pri miru!« je nenadoma zaslišal ^^^^oč sestrin glas. Jojko je rahlo odprl oči in videl, da mu sestra meri ^usk in nato še pulz. Nek^j je zabeležila in odšla od melje. Počasi so krogi in slike izginjali. Zaspal je. j.p ^sno govorjenje in pa hrup, ki je nastajal okrog ■Sa, sta ga zbudila. Odprl je oči in okrog sebe zagledal ^^^ v belih plaščih. Bila je glavna jutranja vizita. Sobni i^^^niic je pojasnjeval vrsto poškodb in ukrepe, ki so "'e^^.^P^aviii pri njem ter dejal, da je pacient zelo nemi- Uprava javne varnosti prosila, če ga lahko takoj, ko bo kritičnega stanja konec, v reške ^^^ J^ poškodoval v nesreči z ukradenim ^^ih ^^ možgansko krvavitev?« je vprašal čokat mož, kije očitno vodil vizito. %ri P^ J^ P" zavesti. Danes zjutraj si je % n ^^^^ pi'eparirati veno na levi ^obilje dva litra krvi in zdaj teče še mešanica.« je pristopil zdravnik in ga vprašal: »Kako se ^r^^ Vojko je iiekaj časa molčal in ko je zdravnik ^ ^^Je ponovil, odvrnil: »Še kar. Boli me glava.« tovariš predstojnik, miličniki, ki so prišli k^^lj' ^ bolnico, so hoteli tega fanta zastražiti, ker ^^ ^^ ^^^ pobegniti in da mu obiskov ne I i/o.« Pfe/j^^-^^.^ Sa na skrbi in če bo potrebno, se bomo za zmenili, ko bodo poškodbe oskrbljene in ^^ pri polni zavesti.« Vojku je postalo toplo pri srcu, ko je slišal te besede, vendar še naprej tuhtal, kaj bi napravil, da bi umrl. Če se enostavno vda in še naprej živi, potem mu bodo sodih in kazen mu ne uide. Sicer pri njem niso našli dokumen- tov, da bi lahko odkrili njegovo identiteto. Verjetno niti tu v bolnici ne vedo,, kako se piše in kako mu je ime. Policija lahko to dokaže šele po odvzemu prstnih odti- sov. Takrat bo konec njegovega brezimenstva. Najbolje bo, če molči. »Prekleto sem bil trapast,« je okaral sebe, »da sem zdravniku odgovoril na njegovo vprašanje. Tišina bo moj edini izhod in tudi svojo kazen lahko s tem omilim.« »Kako vam je ime,« gaje vprašala mlada zdravnica, ki je pravkar nastopila službo. Vojko je lahno priprl oči in molčal. Zdravnica je stopila bliže in ga pričela buditi tako, da mu je stresala glavo. V vratu je čutil topo bolečino, vendar je molčal. Še in še ga je nadlegovala, vendar je Vojko le bežno reagiral na vprašanja in čakal, kdaj bo nehala. Sestra je prišla povedat, da bi miličniki in sodnik radi tega fanta, kije bil ponoči sprejet, zasli- šali. Dve strežnici sta ga s posteljo vred odpeljali v sosed- njo manjšo sobo. Pokrili sta ga, sestra pa gaje zbudila. Odprl je oči in videl, da ga je obkrožila množica ljudi. »Kdaj seje zgodila nesreča ?«je vprašal mož, kije očitno stal zadaj, ker je prihajal glas iz daljave. »Blokada je bila napravljena ob desetih zvečer. Bilo je že proti jutru, ko seje prevrnil,« je dejal miličnik, kije stal poleg njega. Začeli so drezati vanj z vprašanji, budili so ga in preganjali, ker pa vse to ni rodilo nobenega uspeha, so popustili. Zaščemelo ga je v očeh in vedel je, da so ga slikali. Na obeh kazalcih je začutil hladno barvilo, nato pa še trd prijem. Hotel seje izmakniti, vendar so ga prsti preveč trdno oklepali. Vzeli so mu prstne odtise. »Mislite, sestra, da noče govoriti?« je kar naravnost vprašal surov glas miličnika. »Danes zjutraj ob vizitije govoril, ko pa gaje pozneje zdravnica spraševala po imenu in priimku, ni hotel več spregovoriti. Veste, zjutraj si je izpulil krvni sistem, krvavel je, pa je zaradi tega tudi nekoliko prizadet in somnoleten. Mi od njega še nismo dobili nobenih podat- kov. Reševalci so povedali, da so ga miličniki preganjah in da se je prevrnil z ukradenim avtomobilom. Zdi se mi, daje sedaj nekoliko slabši, kot je bil ob viziti.« »Ti boš zbral vso dokumentacijo in če se bo zadeva ujemala, potem mi boš pred poldnevom povedal, da pokličemo starše iz Celja, če je ta fant njihov. Nima nobenega smisla, da se tukaj nategujemo in ugotav- ljamo, če pa to starši lahko rešijo v trenutku.« »Prav, tovariš preiskovalni sodnik,« je dejal eden od uniformirancev. Obiskovalci so odšli, njega pa so pori- nili nazaj v bolniško sobo. Tudi molčanje ne bo imelo nobenega smisla; če danes pokličejo starše, bodo že jutri tu in seveda ga bodo prepoznali. Sicer pa je stvar končana. Pričakoval je, da ga bodo dobili, vendar je upal, da se to ne bo zgodilo tako kmalu. Zakaj bi se izmikal, ko pa stvari ne more spremeniti, zavreti ali celo preusmeriti v svoje dobro. Za svoje grehe bo moral položiti račune in to bo tudi vse. Ker že sumijo, da je iz Celja, tudi ne bo ostalo skrito, da je ubijalec in da se je z begom želel samo umakniti z mesta zločina in za sabo zabrisati sled. Mogoče bi bilo bolje, če bi ostal v Celju, kot pa, da se je priključil tej strgani dvojici in ji celo pomagal pri ropu in tatvini živeža. Od tega ni imel nobene posebne koristi niti posebnega užitka, uresničila se mu je le dolgoletna želja, da seje peljal v ukradeni žabi DS Palače 21. Hudičevo kratko je to trajalo in končno seje tudi moralo zgoditi tako, kot se pač je. Da bi to sedaj obžaloval? Nobenega smisla ne bi imelo, ker stvari ne more spremeniti. Ko je nekoč Jasni zaupal, da jo ima rad, mu je rekla, daje najvažnejše v življenju, če resnično imaš koga rad, ker te lahko to v odločilnih trenutkih reši. Še se je spominjal sprehodov po parku, na Stari grad in na Anin hrib, kamor sta hodila ob prostih dneh, ko ona ni imela šole. Ona je bila tudi edina, ki mu je povedala, da ni ravnal prav, ker je tistega starca ubil in pustil. Če bodo njo kaj vprašali, bo povedala vso resnico in ne bo mol- čala, pa ne zaradi tega, ker bi hotela njemu slabo, ampak zato, ker nikoli noče imeti slabe vesti in ima pri vsem nek logičen red, kakršnega je pri sebi pogrešal. Dolgo je moral čakati, da sta se tudi intimno povezala, ker ona fantom enostavno ni pustila blizu ali pa jih je zafrkavala, da so osramočeni odšli. Vojko ni pomislil, kako bosta reagirala njegova mama in oče. Dobro je vedel, da bi ga oče enostavno premlatil, mama pa bi mu napravila dva dni trajajočo pridigo, ki bi vsebovala mnogo naukov, podukov, zgledov in ne bi imela ne repa ne glave. Tako je ona vedno znala nergati. Komu pa mora odgovarjati na storjeno dejanje, posa- mezniku, staršem. Jasni, okolici, družbi? Takšnega, kakršenje, je napravila okolica, in to po dveh desetletjih življenja. Oče je sicer rad pil in je večkrat stresal bes na njega, tako da se je moral potikati okrog in spati pri znancih ali šolskih tovariših, ki pa so ga neradi gledali pri sebi, ker je bil slabo oblečen in brez denarja. Mati ga ni zagovarjala in s tem rešila problem odsotnosti. Vojko od staršev ni dobil denarja, ker ga pri hiši ni bilo nikoli dovolj, zato je včasih zbiral staro železje in papir ter ju vozil z vozičkom na odpad, da sije zaslužil kakšen dinar za kino, zvezke ali druge šolske potrebščine. Po osnovni šoli je začel obiskovati obrtno šolo in ^e učiti za avtome- hanika. 12. stran - 12. julij 1990 pIsma bha, PAKISTANSKI ZAPISKI Piše: Sreiko Šrot Gneča pod Nanga Parbatom v Diamirski dolini pod Nanga Par- batom se je do koiica junija zbrala pisana mednarodna alpinistična druščina - sedem odprav s 64 člani devetih narodnosti. Različni motivi so zbrali to druščino; Nemci so prišli, ker i^ihove odprave skoraj redno pri- hajajo pod Nanga Parbat in ker so prav Nemci bili tisti, ki so med prvi- mi najbolj zagrizeno naskakovali vrh. Tako je tam za vedno ostalo pre- cej nemških alpinistov in nekateri imenujejo Nanga Parbat kar Nemška gora. Japonci so prišli, ker so pred dvema letoma že poskusili priti na vrh, a jim ni uspelo, Španci so pripe- ljali s sabo filmsko kamero in jadral- na padala ter vneto snemali, italijan- sko-avstrijska naveza z znanim Kam- merlanderjem je prišla, da bi smuča- la z vrha, bolgarska klubska odprava je vzpon na Nanga Parbat dlje časa načrtovala, precej čuden motiv pa so v svoj bilten zapisali Južni Korejci - pod Nanga Parbat so prišli, ker je na tej gori umrlo veliko alpinistov (med drugimi lani tudi en Južni Kore- jec). Slovenci smo prišli pod to mo- gočno goro s ciljem, da pridemo na vrh, toda nikakor ne za ceno živ- ljenja. Eden vznemirljivejših trenutkov na vsaki alpinistični odpravi je, ko se pr- vič pokaže gora-cilj, ki si ga je izbrala odprava. Mi smo Nanga Parbat prvič zagledali nekaj kilometrov pred Chila- som, ko smo bili vsi neprespani in pre- strašeni od divje vožnje z avtobusom po soteski Inda. Šofer avtobusa je mo- ral ustaviti in potem je škljocalo, daje bilo veselje. Med štiridnevno hojo pro- ti vznožju gore, smo še nekajkrat vide- li Nanga Parbat in fotoaparati so spet škljočali, toda le redkokdaj se je na film ujela vršna piramida - gora je bila kar naprej v oblakih. Že prej smo ve- deli, da okrog Nanga Parbata rado raz- saja slabo vreme, toda človek pač upa, da bo tokrat drugače. Delo na gori se je začelo v okolišči- nah, ki so nam sčasoma postale čisto običajne: dopoldne malo sonca, po- poldne sneg. Toda tudi to ni moglo zaustaviti začetne vznemirjenosti, ki da vsaki odpravi zagon; v dveh treh dneh je približno 800 metrov višje stal naš prvi višinski tabor z dvema šotoro- ma in snežno luknjo, v kateri se je kopičil material za ostale višinske ta- bore, predvsem pa vrvi in hrana. Štiriindvajsetega maja sta Zobek (Robi Supin) in Uroš napela prvih dve- sto metrov vrvi med enko in v začet- nem zagonu, ki je še kar trajal, je bil tri dni kasneje z vrvmi opremljen ves naj- bolj strmi del med prvim in drugim višinskim taborom. Sneg in nekaj bo- lezni je potem sicer odpravi za tri dni spodrezal krila, a že zadnji dan maja je na višini približno 6 tisoč metrov stal prvi šotor drugega višinskega tabora, dan kasneje pa še drugi šotor. Sneg je potem spet za nekaj dni zau- stavil delo, tako da sta Bojan Šrot in Slavko Cankar šele 5. in 6. junija pre- plezala tehično najbolj zahtevni skalni del nad dvojko. Vrata proti vrhu so se spet bolj na široko odpirala. Poleg Zahodnih Nemcev so ta čas v bazo že prišh tudi Bolgari. Medtem ko so Nemci imeli bolj svoje cilje (smučanje na ledeniku, dva Poljaka, ki sta se pridružila odpravi, pa sta name- ravala na vrh po precej nevarni Mes- neijevi smeri), so Bolgari takoj uvideli, da je Kinshoferjeva smer, po kateri je napredovala tudi naša odprava, edina kolikor toliko realna možnost tudi za- nje. Toda vseskozi seje zdelo kot da se ne trudijo preveč, da bi hitro napredo- vali - lažje je bilo napredovati v »zave- tiju«, po vrveh, ki jih je napela naša odprava. Vedeli so pač, da se nam bolj mudi, da moramo še pred koncem ju- nija opraviti delo na gori, če hočemo računati na vrh. Kasneje seje podobno godilo z drugimi odpravami, ki so pri- šle v bazni tabor v Diamirski dolini. Palje prihodnjič Člani odprave: Bojan Šrot (vo^a odprave), Slavko Cankar, Smiljan Smodiš, Brane Povše, Mijo Zorko, Miro Medved, Matjaž Slapnik, Iztok Ivakič, Bojan Krajnc, Aleš Stopar (vsi iz Alpinističnega odseka Celje), Robi Supin (Luče), Uroš Rupar (Škof- ja Loka), Miro Pogačar (Lesce), Sto- jan Bumik (Ljubljana), Stojan Ram- pre (Žiri), Matjaž Ferarič (Dravograd) Eva Škerlj (zdravnica) in Srečko Šrot (novinar). Pakistanski biki Medtem ko smo prvega bika kupili brez zapletov, pa je bilo z drugim precej križev in težav. Nekako smo preveč zaupali ku- harju Serbolanu in njego- vemu pomočniku Abdul- mananu, jima dali v žep 4.000 rupij (za dolar se do- bi 22,5 rupij) in ju poslali v nakup. Prišla sta dan kasneje, kot smo se dogo- vorili, in pripeljala čisto shirano živinče, ki je ža- lostno kazalo rebra, da so se nam vsi v bazi smejali in zlobno spraševali, če smo kupili kozo ali bika. Tudi sami smo bili ogor- čeni, kuhar in pomočnik pa sta se kar potegnila va- se. Kuhar, po duši pošten mož, nekoliko bolj, Ab- dulmanan, nekoliko pre- več prebrisan fant, pa precej manj. Oster pogovor vodje odprave in kuharja (kar po voki-tokiju, ker je bil Bojan takrat na dvojki) je zalegel, da je ubogo živin- če izginilo iz baze, s Ser- bolanom pa sva se potem napotila po drugega bika. Seveda je hotel dokazati, kako se trudi za dobrobit odprave, tako da sva obredla vse vasi pod baz- nim taborom. Hotel se je tudi nekoliko postaviti češ, koliko prijateljev ima v dolini. Sam sem odne- sel krajši konec, saj sem imel po enajstih urah ho- je precej boleče noge, bi- ka pa sva kupila v njegovi domači vasi Nagatonu, torej tam, kjer je že od vsega začetka vedel, da ga bova dobila. No, vsaj bik je bil vreden svojega imena in denarja tudi. Udobje v baznem taboru V baznem taboru smo od- prave merili tudi po številu tovorov, ki so jih prinesli no- sači (vsak nosač nese 25 kilo- gramov). Naša odprava je imela 83 tovorov in 18 oziro- ma v začetku 20 članov (sne- malec Matjaž Fištravec in Bojan Batistič sta odpotova- la domov že konec maja); to- rej le nekaj več kot štiri tovo- re na člana. Za nami je prišlo šest Zahodnih Nemcev in z njimi - več kot 80 nosačev. Nemci pretiravajo, smo si re- kli. Toda tudi vse druge od- prave, vključno z južnoko- rejsko, ki je štela 16 članov. so imele po deset ali več no- sačev na člana odprave. Kas- neje seje izkazalo, da so ime- le te odprave le nekaj več udobja v bazi (udobne stole, na primer), toda vendar ne toliko kot je kazalo razmerje tovorov. Mi smo se pač bolje znašli. Bolgari so na primer s sabo prinesli dehidrirane zrezke iz domovine, Nemci zrezke v konzervah, mi pa smo kupili dva bika v vasi pod baznim taborom in imeli cel mesec sveže meso. Pa še veliko ceneje je bilo, saj so biki v Pakistanu cenejši kot pri nas, pa tudi sami pridejo v bazo. Najbolj navdušen nad hrano v baznem taboru je bil Uroš Rupar, ki je, kot kaže, na slovenski odpravi v Indiji (pred dvema letoma) bolj slabo jedel. Tudi glede udobja smo se potem kar znašli. Pri doma- činih smo naročili dve deski in postavili mizo, iz kamnov smo si uredih stole, svetili pa smo si na kerozin. Tako se je izkazalo, da so bile druge od- prave le precej bolj razsipne od nas, ki smo denar zbrali s precejšnjimi težavami in potem gledali na vsak dinar (rupij o). Naveza odhaja iz baze proti enki. Brane Povše, Bojan Šrot, Matjaž Slapnik in Slavko Cankar (od leve proti desni) imajo nabasane nahrbtnike. Takšni so bili nahrbtniki vseh navez, ker je bilo potrebno v višje tabore pretovoriti nekaj sto kilogramov brane in opreme. Desno stoji Smiljan Smodiš, zadaj pa se vidi korejska baza in nekoliko bolj levo še nemška ter avstrijsko-italijanska. V dolini pod Nanga Parbatom je bila res prava gneča. Včasih si žeiim, n, zjutral zbudiia z o! v/ta MavNč med šansoni In fUmotUH Vita Mavrič, skodrano, rjavo- laso dekle, slovenska šansonjer- ka, je imela te dni svoj 122. kon- cert, enega redkih v Celju, če- prav je to njeno rodno mesto in se vanj vedno z veseljem vrača. Vendar ima v Celju tudi največ- jo tremo, saj je domača publika navadno tudi najbolj stroga. Prav takšna je bila tudi prejšni petek v celjskem Atriju, kjer se je Vita predstavila skupaj s sku- pino »Igen« studia za ples Celje. Vita je bila s svojim nastopom zadovoljna: »Prostor je fantasti- čen, tehnika izjemna, publika krasna in koreograOja Igorja Je- lena je čudovito izpopolnila prostor. »Vita je zapustila Celje, ko je spoznala svojega princa na be- lem konju in se preselila v Za- greb, kjer sedaj živi. Kakor sama pravi, ima v Sloveniji svojo umetnost, v Zagrebu pa dom. Njene izpovedi so njene pesmi, zato ne potrebuje cerkve. »V vsa- kem delu sem jaz,« pravi Vita. Izbira si besedila, ki so blizu nje- ni osebnosti. Največ njenih pe- smi je napisal Milan Jesih, druga- če pa najraje poje pesmi Janeza Menarta in Ervina Fritza, ki sta njena idola. Ko izbere besedilo, ga prinese Urbanu Kodru, ki ji naredi točno to, kar ona misli. Ko ji da pesem. Vita običajno samo reče: »To je to.« Vendar Urban Koder od nje zelo veliko zahteva, zato se je Vita ob njem tudi veli- ko naučila. Urban Koder eno- stavno ne pozna stavka »Ne zmorem!« »Včasih mislim, da je vse bolj njegova kot moja zasluga. Eno- stavno nimam možnosti, da bi me zaneslo. On mi da vse podat- ke za izvedbo. Zelo rada bi tudi v bodoče delala z njim, kajti na- šla sva skupen jezik, kar je lahko včasih tudi zelo težko.« Pesem, ki jo Vita Mavrič jemlje zelo osebno, je delo Ervina Fritza z naslovom Navodilo natakari- cam, ter Blues iz musicala U slo- venačkim gorama v izvedbi MGL. Ta pesem je hkrati njeno prvo delo, ki ga imenuje delo. Iz te pesmi je pričela delati naprej, in tako izdala tudi svojo kaseto Pesem je ženska. Naslov kasete so povzeli iz istoimenske televi- zijske oddaje. Želela je postati igralka, ven- dar je zaradi skupne poti z igral- cem ugotovila, da to ni tisto, kar išče. Včasih se je mogoče res bolj posvečala igralstvu, danes pa na prvo mesto postavlja petje. Ven- dar pa tudi igralstvi klin. Verjetno bon« to na Puljskem fe dva »njena« filma, jevski film Nikoli z naslovom Belle! filmu ima Vita vk pevke, špionke ini dinje. Zaradi vloge' letos ne sme sonii dekleta v času, ki stavlja, zelo bledi pač zahteva svojo moško vlogo v fili Janjič, glasbeno pt ja Arsen Dedič, »j ostane skrivnost,«! nasmiha Vita Maffl je Vita nad Pulja razočarana, saj ma ne ocenjuje kakova več je pomenbneje Tudi o šansonu 1 več dobrega mnesj leta v tem »fahu« ia pozna zakulisje im o tem, bi govorila p Kakšni pa so njenji njo jesen pripravlj Kodrom musicalv domu. To je glasbe jekt. Pripravlja pa' cert, predvsem P Vabimo k sodelovi Ob vse bolj obširnih in bfs^^ cev, Odmevih in rubrikah P^^ dveh zornih kotov, smo Novi tednik skušamo še boljp^ na kožo. Zato uvajamo dvei^^ se bo imenovala Bralci - pripovedo' v njej pa bomo objavljali ^ vega povedati nam in drugi!^^ briki Želeli ste - berite pa se bomo lotevali tem, zs^ jih spregledamo ali pa se zanimive, vi pa bi o njih na izvedeti kaj več. Vaše pnp^L bomo tudi honorirali. Za volj če nam v uredništvo morda oglasite sami ali P^ lefon. .^laciji 12. julij 1990 - stran 13 ■ aodnje bolj posvečati dru- - setnost je pri njih doma, ; i' Vita prepričljivo pravi: iesar ne podeduješ, vse pride J tom.« Zelo veliko je nanjo j nI njen Veliki brat, kakor ga I Bje, znani gledališki režiser ( i)M6derndorfer. »Ko sva bi- ti ijhna sva se zelo veliko po- I jala, navezana sva bila drug aigega, saj sva odrasla ob i-ki naju je občudovala. ,fbil zelo bolan, mati vedno lena, zato sva imela ved- za najine pogovore. Ko je »dobil hčerkico, sem ugoto- iaimam morda njo še raje »Vita se navdušuje nad pnostmi, in ta deklica je za- s nekaj posebnega. Ko go- -^njej, njene oči dobijo še j iiesk. življenje je zelo razbur- š naporna potovanja, nasto- ■^Je,... »Mislim, da je v na- Poklicu najtežje vzdržati, pa je to moja ambicija. ^ si žehm, da bi se zjutraj ^ z oprano glavo,« je z na- ■•tim končala Vita Mavrič. SIMONA BRGLEZ, Foto: E. E. Skupni posnetek za spomin je nastal pred radmirsko cerkvijo. Za 5 din dobre volje AkcUa NT In RC /e lepo uspela Marsikdo ne bi verjel, če bi mu rekli, da je za pet di- narjev mogoče »kupiti« to- liko dobre volje kot smo je naredili na sobotnem izletu v Logarsko dolino. Izlet je pripravila redakcija NT in RC, v sodelovanju s turi- stično agencijo Dober dan iz Šempetra. Lahko bi dejali, da nam je bila sreča vsem naklonjena. V prvi vrsti 45 srečnim izžre- bancem, med katerimi je bi- lo več žensk kot moških, malce pa tudi nam organiza- torjem, saj smo uspeli izžre- bati družbo samih dobro- voljcev. Veselje se je začelo že zjutraj v Celju, kjer je iz- letnike s frajtonarico v rokah pozdravil muzikant Dani. Tudi svojo malho dobre vo- lje je dodobra napolnil s šala- mi, ki jih je ves čas vožnje razprodaja! med razigrano in nasmejano druščino, enega pa je vnovčil celo pri radmir- skem župniku. Pa mu ni nih- če zameril. Prav nasprotno, vsakemu je dobro delo, če mu je Dani namenil kakšno šegavo. Po uri in pol vožnje smo naredili kratek postanek v Radmiiju in si ogledali cer- kev sv. Frančiška ter se spre- hodili med zbirko mašnih oblačil iz časov Marije Tere- zije. Z zlato in srebrno nitko izdelani mašni plašči so pri- tegnili pozornost zlasti žensk, ki so komajda uspele slediti podatkom o količini in karatni vrednosti zlata vdelanega v obleke. Toda la- kota je naše potnike iz zlate zakladnice speljala v Gornji grad. Iverjo je z okusnim Sa- vinjskim želodcem in razni- mi domačimi namazi preg- nala Kneblova mama. Sedli smo kar pod staro lipo na dvorišču Kneblove domačije in si poleg dobre jedače pri- voščili nekaj vdihov čistega, gorskega zraka. Za lakoto pa je prišla žeja, ki smo jo poga- sili pri Vandrovčku v Solča- vi, kjer so nam postregh z vrčki hladnega piva. S pol- nimi želodci in židane volje smo prispeli v Logarsko do- hno. Naše izletnike smo ma- lo za šalo malo zares vpraša- li, katera reka izvira pri slapu Rinka. Tisti, ki niso verjeli, da je to Savinja so se hitro povzpeh do slapa in se pre- pričali, ostah prf so v planin- ski koči že lahko zaplesali po taktih ansambla Braneta Klavžarja. Tudi nagradnih in družabnih iger ni manjkalo. Nagradili smo najstarejšega udeleženca izleta, Antona Safrana starega 88 let, pa He- leno Jekuš, Id je naročnica Novega tednika že 35 let in jubilantko Ano Čobec za naj- bližji datum praznovanja rojstnega dne. Ana je bila ko- nec junija stara 75 let, njena šegavost in dobra volja pa ji v resnici zbrišeta kakšnih dvajset let. Ob koncu vandranja in ve- seljačenja po Logarski dolini pa je Ivanka Mastnak iz Strmca pozdravila vse sopot- nike in tudi nas: »Bilo je le- po, prijetno, zabavno in ve- seli me, da sem bila v družbi prijaznih in dobro rapolože- nih sopotnikov ter organiza- torjev. Upam, da mi bo žreb naklonjen že prihodnjič, ko bo avtobus za 5 din dobre volje spet krenil v Logarsko dolino.« SANDRA KOJNIK, Foto EDO EINSPILER ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC K STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV Celjsko kolesarsko društvo ok. 1938 čeprav letos v Celju praznujemo 100-obletnico športa velja poudariti, da ima ^''ganizirano ukvarjanje s športom v našem mestu mnogo daljšo tradicijo. Seveda J^.ima tudi obletnica, ki se veže na ustanovitev celjskega Sokola (1890) svoj smisel, pJ je bilo Sokolsko društov v letih pred prvo svetovno vojno (pa tudi kasneje) eno ri^ed najpomembnejših športnih društev v Celju. V njegovem okviru se je že leta ustanovil poseben kolesarski odsek, kije leta 1903 prerasel v samostojni Klub f^ovenskih kolesarjev Celje. Ta pa je do svoje vklučitve v podzvezo (1924), a tudi jasneje, razvil živahno kolesarsko dejavnost v Celju in okohci. Pričujoča fotografija torej lep dokument iz zgodovine celjskega kolesarskega športa. JANEZ CVIRN V igri »Slačenje in oblačenje'^ moških in žensk smo nasmejali prav vse izletnike. 14. stran - 12. julij 1990 OTROŠKI VRTILJAK Popotovanie Pomaranče Čebljanče Zaboj seje kljub temu, daje bil na- ravnost velikanski, čedalje hitreje pol- nil. Čebljanča bi ne bila Čebljanča, ko bi ne hotela biti vedno nekaj posebne- ga. Tokrat sije zabila v glavo, da se bo prerinila do samega vrha. Nerodno je stopala z glave na glavo in se končno usidrala prav na vrhu. To nesramno prerivanje pa ni nič kaj ugajalo drugim sestricam. »Kaj se pa kar naprej prerivaš?« seje obregnila Pepita ter se pogladila po nagrbančeni glavi. »Za podporno dru- štvo že nekaj mesecev nismo plačale članarine!« Čebljanči ta kritika sicer ni bila po godu, vendar seje zavedala, daje bila na mestu in je zato močno zardela. Rekla pa ni nobene. Tudi tega ne, daje vajena sedeti na vrhu, čeprav je to spr- va hotela zabrusiti Pepiti. Nenadoma so se začuli udarci, ki so spojili pokrov z zabojem. »Pa smo vje- či,« je zatarnala Čebljanča. »No, se sedaj kaj bolje počutiš na vrhu?« jo je v povsem nepravem času podražila Pepita. »Prenehajta že z neumnostmi,« ju je pokarala Lolita. »Raje pomislita, kako bi se rešile!« Nevidne roke so dvignile zaboj in ga nespretno vrgle v vagon. Pomaranče so se nemočno valile iz kota v kot ter se nemočno prijemale za boleče glavi- ce. Na nepazljive delavce se je vsul pravi plaz obtožb. »Torej jih bomo kar v tem vagonu poslali v naše glavno mesto!« so zaslišale glasno govorjenje v nepo- sredni bližini. »Da, da! Še nobeno leto ni bilo to- likšnega povpraševanja po pomaran- čah kot prav letos. Prva sreča!« je od- vrnil robat glas. »sušite, v glavno mesto gremo, pa še z železnico!« je živo zategnila Čebljan- ča in si oslinila opraskan nosek. »Do- volj časa bomo imele za rešitev!« je še dodala. Pomaranče so pokimale. Po daljšem molku seje oglasila Pepita. »Imam bi- ster predlog in misUm, da ga boste sprejeli!« je rekla zelo prepričljivo. »Daj, povej ga že vendar!« so se ogla- sile vse hkrati. Pepita seje pomembno odkašljala in začela: »Zgornje sestre naj stopijo na ramena spodnjih in se upro ob pokrov. Toda vse hkrati!« Pomaranče je Pepitin predlog na- ravnost navdušil. »Super!« je iskreno zaploskala Lolita. »Postavimo ti spo- menik, če bo uspelo!« Nenadoma je skozi zrak zarezal oster pisk lokomotive in vlak se je počasi premaknil. Kolesa so enakomerno dr- drala isto pesem in uspavala utrujene pomaranče. Kaj kmalu so bile vse v kraljestvu sanj. Spale bi prav do glavnega mesta in z reševalno akcijo ne bi bilo nič, če si ne bi Čebljanča prva pomela po očeh. Ob nenadnem tresenju je namreč z glavo močno uda- rila ob pokrov. »Križ božji!« ji je ušlo, »saj smo ven- dar zaspale!« Nemudoma je zbudila vrstnice, ki pa niso bile nič kaj navdu- šene nad nepričakovano budnico. Ne- katere so se glasno pritoževale, druge pa so jezno sopihale kot ranjene le- vinje. »Kmalu bomo v glavnem mestu!« je preplašeno dejala Čebljanča. »Zadnji čas je, da dvignemo pokrov in poska- čemo na prostost!« Pomaranče so uvidele, da gre tokrat zares. Napele so vse moči in skušale dvigniti pokrov. Nekajkrat sicer brez- uspešno, nato pa so ga v kotu le neko- liko dvignile. Še en obupen poizkus in dve deščici sta hrešče popustili. »Hura! Hura!« so zavpile sočasno. »Spet smo svobodne!« Naglo so po- skakale in se zbrale pred zaklenjenimi vrati. Čebljanča pa je pregledala vagon in v zadnjem kotu odkrila majhno od- prtinico. Radovedno je pogledala sko- zi in obupano zakrilila z rokami. »V glavnem mestu smo že. Hitro poskoči- te z vlaka!« Nato je pomahala v slovo in skočila. Nemočno je padla v razsež- no svetlozeleno mlako ob progi. O pla- vanju, žal, ni vedela prav ničesar in se je zato nemočno premetavala kot riba na suhem. »Čebljanča, čebljančasta, le kako boš sedaj prišla iz te nesrečne mlake?« je preplašeno zamrmrala. »Z največjo lahkoto!« seje poleg nje ogla- sil žabji samec. Čebljanča seje še kar spretno obrnila in proseče pogledala žabca: »Mi boš res pomagal?« (se nadaljuje) Komisija DS za delovna razmerja pri delovni skupnosti Zveze obrtnih združenj Slovenija objavlja ' prosta dela in naloge j Tehničnega administratorja na obrtnem združenju Žalec (določen čas, polovični delovni čas) Pogoji: - Upravno administrativna šola V. stopni - do 1 leto delovnih izkušenj - 3-mesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 met cev, s polovičnim delovnim časom. Akontacija OD ^ Pravilniku o delitvi sredstev za OD in skupno porah Pisne prijave z dokazilom o izobrazbi pošljite v 8. dneh ^ objavi na naslov: Obrtno združenje Žalec, Levstikovso Žalec. ^ VRTNARSTVO p.o. 63000 CELJE, Ljubljanska 93 objavlja po sklepu delavskega sveta razpis za imenovanje direktorja podjetja, za štiriletno obdobje. Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še: - da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri: - da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih; - da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti razvidne iz dosedanjega dela. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naš naslov. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po pote- ku razpisa. Hej dopisovalci! ste med počitnicami doma in nimate kaj početi? Ponuja- mo vam idejo, ki se bo tudi vam zdela bržkone zanimiva! Dopisovanje z vrstniki iz deže- le vzhajajočega sonca, daljne JAPONSKE. Poleg prijatelj- stva se boste tako lahko pre- vevali v znanju angleščine, ki se jo večina uči v šoli. Za poku- šino vam danes ponujamo le nekaj naslovov. Poskusite! Znamka stane približno 6 di- narjev. Vendar ne obupajte, če odgovora ne boste hitro dobili, saj pismo potuje mnogo dlje kot če vam piše na primer sta-' ra mama iz Kopra. JAPONSKI DOPISOVALCI 1. Toshie Kido 11-1 Kenrokumoto-machi Kanazawa Ishikav^^a 920 JAPAN Stra sem 17 let. Hobiji: zbiranje znamk, igranje klavirja in petje. Imam še dopisovalca iz Egipta in Irana. 2. Yukari Kato 13349-5 Kaminoho-mura Migu-gun Gifu-ken 501-36, JAPAN Stara sem 15 let. Rada poslušam glasbo in berem. 3. Miyuki Ito 6-7 Moto-machi, 2 chome Katsuyama-shi, Fukui-ken 911 JAPAN Stara sem 16 let. Všeč so mi filmi kot je npr. Back to the future. V glasbenem svetu pa mi je naj- bolj všeč Kylie M. 4. Yumi Sasada 570, Nishinosato Hiroshima-cho Sappro-gun, Hokkaido 061-11 JAPAN Stara sem 15 let. Rada bi imela dopisovalce po vsem svetu. 5. Kazue Uzura 2-3-16 Uemachi Hirano, Hirano-ku Osaka city, Oska 547 JAPAN Rojena sem 31. okt. 1973, torej sem stara 16 let. Rada imam an- gleščino, matematiko ter telo- vadbo. Treniram Judo. Poleg te- ga rada tečem in plavam. 6. Junko Mizutani 7-7, Fukami-cho Gyoda-shi, Saitama-ken 361 JAPAN Sem edinka, stara 16 let. Rada poslušam glasbo ter igram klavir. Hura, počitnice Foto: EDI MASNEC On in košarka Sedim zunaj na stopnicah. Dež počasi rosi, dan se preveša v noč. Močen sunek vetra mi razmrši svetle lase in spremeni že znano pot solze. Mimo mene sta pravkar odšla fant in punca. Držala sta se za roke, hodila tesno drug ob dru- gem. Vem, da sedaj ne bom mo- gla na list zliti te bolečine, ki sem jo občutila sedaj - ob tem trenut- ku. Vse moje misli so se po barv- nih koščkih zlile v mozaik in do- bila sem podobo tebe. Šele sedaj, ko sem sama, vem, koliko mi po- meniš pa čeprav bom samo za hip prepričana o tem. Opazila sem, da rad spreminjaš sebe. Ni- sem edina, ki so jo očarali kar naenkrat lepi pogledi, v katerih se zrcalijo prekrasne modre oči, ki jih včasih zakrivajo črni lasje in se ob dotiku sonca bleščijo. Kar naenkrat pa se spremeniš. Tvoja hoja postane vzvišena, po- gledi odmaknjeni. Edino, kar ostane nespremenjeno, je tvoj nasmeh, ki redkokdaj odseva na tvojem obrazu. A tebi to sploh ni pomembno. Živiš in boš še na- prej živel s košarko. Vsi glavni odmori, vsi popoldnevi samo ko- šarka. Tako trdim, da sovražim tebe in košarko, a vem, da se pod to trdo skorjo sovraštva skriva lju- bezen. Kar naenkrat sredi navad- nega dne zaslišim zvonove, pod oblačnim nebom čutim sonce in v zatemnjenem prostoru sanjam o mesecu. Vse to naredi ljubezen, vse to je ljubezen. In ko boš le enkrat spoznal, kako globoka so lahko čustva, in ko boš le enkrat razumel, kako slabo me poznaš in uvidel, da nisi prav ravnal, bo konec. Potem boš jokal, kakor jaz sedaj. Takrat ne bo odvečnih besed, in ko boš spoznal^ da za ljubezen ni dovolj lažen objem in poljub in ne razočaranih ljudi, še- le takrat ti bodo moji besedi LJUBIM TE povedali svoje. Vstala sem in za hip še enkrat pogledala vse to, kar sovražim. Z roko sem si obrisala solzne oči in se odpravila v sobo. Po glavi mi je rojila samo tale misel: lju- bezen je bledi odblesk tistega, kar nekdo čuti, a ne zna nihče povedati. To je tista magična moč, ki oživlja pravo ljubezen, da ne more zastareti. ŠPELA GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE delavski svet TOZD POHORJE razpisuje dela in naloge vodenje TOZD Pohorje, s sedežem v vi tanju Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, mora- jo kandidati izpolnjevati še naslednje: - diplomirani gozdarski inženir s strokovnim izpitom - 5 let delovnih izkušenj - organizacijske sposobnosti vodenja Izbrani kandidat po razpisu bo imenovan za 4 leta. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: Gozdno gospodarstvo Celje, Celje, Ljubljanska c. 13 Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po spreje- mu sklepa. ZA PET DIN DOBRE VOUi Takrat lahko v Novem tedniku prebirate vse o tem, kako je potekal naš in vaš izlet v Logarsko dolino v okviru akcije Za pet din dobre volje. Mi pa gremo naprej. Enaj- stega avgusta se bomo ponovno odpeljali na izlet v Logarsko dolino. Vaša naloga je preprosta. V tej številki objavljamo prvi kupon za sodelovanje v akciji Za pet din dobre volje, drugega boste našli v prilogi Ne gremo na morje prihodnji teden. Oba kupona izpolnite in ju skupaj pošljite na dopisnici. Rok za pošiljanje dopisnic je 27. julij, 30. julija pa bomo 45 udeležencev izleta izžrebali na radiu Celje. Seznam vseh potnikov bo objavljen v Novem ted- niku 2. avgusta, izlet pa 11. avgusta. Pa še to: vsi, ki ste sodelovali na prvem izletu- dajte priložnost tudi drugim in ne pošiljaj- te kuponov. 1. KUPON ZA 5 DIN DOBRE VOLJE Zavod ŠRC GOLOVEC^ Neomejene možnost' za šport in rekreacijo INFORMACIJE 12. julij 1990 - stran 15 26. turistična prireditev PIVO CVETJE 90 v Laškem je tik pred vrati Žeod 29. junija, ko je bila .-rta razstava ob 120-let- lici Gasilskega društva La- •L diha mesto s polnimi !liuči v pripravah na prire- ^Le Rožice na balkonih in J^nih so v najlepšem cvet- j prireditvene prostore že S pripravljajo, glavna prometnica skozi gsto - Kraigherjeva ulica Jb mostu do Lekarne in da- ljg Titova cesta do križišča L Rožnik in Marijagradec ;g bila prejšnji teden g 7,90) odprta za promet [povsem novim cestiščem, .|o5niki in razsvetljavo. Le- tošnje obiskovalce bo pri- vabilo še bolj urejeno graš- činsko dvorišče (sedež ob- line), pa tudi okolica, ki se spreminja v ponos in vese- lje meščanov. Nova hiša na Aškerčevem trgu ima že tu- di streho in po prireditvi bodo s preostalimi deli še nadaljevali. Na desnem bregu ob Savinji je urejeno novo veliko parkirišče. Obi- skovalci naj bi se v Laško predvsem zadnjo soboto pripeljali z javnimi prevoz- nimi sredstvi, kajti parkir- nega prostora ob vpadni- cah v mesto vedno zmanj- kuje. Preurejena je okolica hotela HUM in SAVINJA. Skratka, obiskovalci ne bo- do mogli spregledati vseh pridobitev kraja. Laško je pripravljeno na prihod tisočev obiskoval- cev, ki jim po delu pritiče še počitek in sprostitev. Pro- gram prireditev je pravšen tako za zahtevnejše obisko- valce, kot za tiste, ki priča- kujejo le zgolj zabavo in razvedrilo. Poskrbljeno bo tudi za najmlajše (jojmene za starše!) tako v Luna par- ku kot na posebnih priredi- tvah. V množici pripravljalcev, ki delajo že praktično od lanske jeseni pa vseh izva- jalcev prireditev, se bodo v dneh od 14. do 22. julija pridružili še tisoči obisko- valci, ki bodo morda tudi tokrat morali razmišljati, kaj je za njih najbolj pri- vlačno. Da pa le ne bo tako hudo za žepe, je pokrovitelj prireditve Pivovarna Laško v dogovoru z organizator- jem, Turističnim društvom Laško in vsemi, ki bodo skrbeli za obiskovalce, po- skrbel za primerno prodaj- no ceno piva, s tem pa tudi omogočil svobodno obliko- vano popularno ceno za potrošnike. Avsenikovega ansambla zaradi odpovedi poletne turneje ne bo, bodo pa čla- ni lanskoletnega evrovizij- skega zmagovalca ansam- bla RIVA iz Zadra zabavali zbrane na Aškerčevem trgu. Seveda vse prejšnji teden naštete prireditve in seda- nje dopolnitve niso zbir vseh, kajti vsi gostinci in »šankaši« pripravljajo svo- je bogate programe, ki bo- do vabili obiskovalce za nji- hove mize in plesišča. Predstavitev »gigantske mortadele« MlPa Ajdovšči- na so na primer pripravili člani Kluba ljubiteljev la- škega piva ob 20^ zadnji petek zvečer. In če vreme le ne bo preveč nagajalo in Janez Nepomuk v kapelici pri mostu ne bo zahteval preveč tihega prihoda go- stov v Laško, bo v mestu konec tega in ves prihodnji teden kaj bučno in veselo. To je le »ščepec roštaja«, ki so nujno potrebne za priznano in uspešno prire- ditev, kot je lahko le PIVO CVETJE v Laškem. Leto 1988 - parada po laških ulicah. Leto 1964 - v pričakovanju prihoda ohceti na Aškerče\ trg. 16. stran - 12. julij 1990 ZA RAZVEDRILO Nagradni razpis 1. nagrada 100 din 2. nagrada 50 tiin 3 nagrade po 30 din Pri žrebanju bomo upošteval, vilne rešitve, ki bodo v naš? i štvo prispele do torka, 17. j^] N ure dopoldan. Rešene križanki ko prinesete tudi osebno, na, vratih hiše NT&RC je poštni ^ nik. Na kuverto obvezno nani«^ GRADNA KRIŽANKA in sv?l naslov. J k Rešitev jcrižanice Vodoravno: 1. SCHMIDT - SES, 2. TERITORIALNoS ARARAT - ARDIT - TER 4 ^ LINSKO OLJE, 5. TRTA S - NAIL. ^ Izid žrebanja 1. nagrado 100 din prejme 1 Bokal, Breg 22, 63000 Celje ' 2. nagrado 50 din prejme: Vin, Gošnjak, Celjska cesta 39,632506 ška Slatina " 3 nagrade po 30 din pa pr^ Primož Čretnik, Vodnikova I3 j Celje, Jožica Kotnik, Čopova 25» Celje in Alehka Zeme, SkelnS 63000 Celje. ^ Nagrajencem iskreno čestitamo] Nagrade boste prejeli po pošti! Coljsks Ob prazniku se k Teharjem bomo ozrli, f-ifo-Tf-i/z^Kio 3 ne S spominom na Teharske plemenite; »praznična« ^^ ^^lo^t tja v dolIno bomo zrli - • v spomin na žrtve tam pobite! Prek Trojan Za nekatere stvari tudi slabe ceste niso nikakrš- na ovira. Kljub slabi cestni po- vezavi med Celjem in Ljubljano se bencinski dinar uspešno prevaža v center. Temna perspektiva v središču Titovega Velenja so na večkrat omenjanih skakalnicah spet pripravili tekmova- nje za rudarsko svetilko. Glede na sedanje raz- mere v premogovništvu ima tekmovanje za sve- tilko kaj temno perspek- tivo. Prenova Slovenski prenovitelji so se zbrali na Gričku. Morda bi v duhu prenove bilo prav, da bi rekli, da so se zbrali pri Petričku. Celjska kovnica Kadar smo govorili o tiskanju in kovanju denarja, ki je povzro- čal inflacijo, smo doslej kazali na Beograd. Zdaj smo kovnico de- narja dobili tudi v Celju. Celjska Zlatarna je namreč izdelala sre- brne in zlate lipe - slovenski denar. Upajmo, da nam bo to vsem skupaj res kaj pomagalo. Riše Samo Kralj Bodice Nekateri političnn zori so kot stare o|| ke - vedno jih vkl mo iz naftalina. Če te vlečejo za 1 štirideset let tisti ti raj-potem prvia^ ni več popularen. Lahko je presedM gospodarstva v poh ko, če je sedlo na gi delavskega razredi. Tisti, ki brskajo j preteklosti, so koH ra, ki brska po pest pol metra od sebei ima kup zrnja. Politiki so večkratf dobni koklji, ki ji čance vodi naravm v lisičji brlog. Se kar pozna, da sol le volitve aprila. Pd tika se je še bolj p< prilila. Zakaj bi se učili i napakah, ko pa je bt enostavno kopii* napake? Levica ne ve kaj^ desnica, o obeh pa že vrabci cf kaj o. MARJAN BRAVh HOROSKOP OVEN Ona: Ob ostrih besedah se boš končno streznila in doumela, kako je v resnici. Je že tako, da ideali niso ravno takšni, kot pa sijih predstavljamo. V za- četku tedna pa se ti bo vendarle uspelo ponovno ujeti v ustaljene tokove. On: Ne misli toliko na prijateljičine namige, am- pak se r£{je malo bolj posveč^ poslovnim stvarem. Streznitev ob koncu tedna ti bo prinesla dokončno spoznar^e, da nisi tako nezmotljiv, kot pa si mi- sliš... • BIK Ona: Začelo se bo obdobje, ko ti bo ljubezen ena izmed n^važnejših stvari v življenju. Toda vseeno bi bilo dobro, da bi vs^ deloma poskrbela tudi za ostale stvari. Drugače se ti bo v prihodnosti k^ slabo pisalo. On: Pogled v prihodnost sicer ni ravno razvese- ljiv, lahko pa ga v marsičem polepšaš, če boš znal v pravem trenutku pokazati pravo mero odločno- sti. Glede partnerja pa si nikar ne deluj nepotreb- nih skrbi, s^ je vse v najlepšem redu. • DVOJČEK Ona: Še n^bolje bo, če se odločno spoprimeš z nastalo težavo, s^j je to edini način, da preprečiš še večjo zmedo, kot pa je sedcj. Prijatelj te bo sicer pohvalil, a vedi, da ga to prav v ničemer ne obve- zuje. On: Še najbolje bo, da se odrečeš tveganim načr- tom, s^ je velika možnost, da se ti bo vse skupco ponesrečilo. Bodi rs^e zadovoljen z m^^jhnim, kaj več pa bo prišlo kar samo. Nekdo te bo prijetno presenetil... • RAK Ona: Opletanje z jezikom te bo pripeljalo v dokaj nanavadno situacijo, ki pa jo boš kaj hitro izkoristi- la v svoj prid. Konec tedna boš preživela z osebo, ki ti pomeni še nek^j več, kot pa le dober prijatelj. On: Grozi ti »nevarnost*, da se ti bodo ponovno odprle stare srčne rane. Kdo ve, mogoče pa bo tokrat bolje, kot pa seje pripetilo zadnjič. Vseka- kor je vredno poskusiti, s^ je »dobitek* več ko mamljiv. LEV Ona: Še vedno te bi spremljala neverjetna sreča. Vseeno pa bi bilo dobro, če bi se začela počasi zavedati, da lahko to tudi mine. S prijateljem se boš zapletla v nek^ lepega, kar pa bo na žalost le prehodne narave. On: Zd^jje čas, da se odločiš in greš do konca! v začetku bodo rezultati res nekoliko nevzpodbud- ni, toda na koncu se bo vendarle pokazalo, kdo je imel prav. Vsekakor boš ogromno pridobil, vseka- kor več kot pa izgubil. • DEVICA Ona: Prijeten konec tedna bo znak, da so se tudi tebi začela odpirati prava vrata. Nikar se ne boj, ampak sprejmi izziv, ki ti ga bo ponudil prijatelj. Iz tega bo še nekaj nastalo, vsekakor pa se boš odlič- no zabavala. On: Poslovna poteza, ki ti že nek^ časa dozoreva v glavi, se bo končno začela tudi uresničevati. Le zake^j si tako dolgo čakal? V ljubezni pa nikar ne pričakuj čudežev, ampak bodi malo bolj samokri- tičen. • TEHTNICA Ona: Zaupala se boš človeku, za katerega veš, da ti je nakloiyen z vsem srcem. S pravilnim nasve- tom se boš približala cilju, ki si ga tako zelo želiš. Predvsem pa nikar ne hiti, ampak vsak korak do- bro premisli! On: Sladka skrivnost, ko jo boš izvedel popolno- ma po naključju, ti bo precej olajšala pot do uspe- ha. Še vedno pa se boš moral kar precej potruditi, s^ ti bo nekdo prav veselo nagnal. V poslu se ti obeta nek^ nepričakovanega. • ŠKORPIJON Ona: Nepričakovana ponudba ti bo prinesla žele- no samozavest, še vedno pa bo ostalo odprto vpra- šanje, ali se ti vse skupaj sploh splača. Glede ob- veznosti ti ne bi škodilo malo več resnega pristopa pri reševanju le teh. On: Ugotovil boš, da so i\jene misli precej podob- ne tvojim. In četudi se ti bo vse skupeu zdelo kar nekako prelepo, se boš na koncu vendarle prav lepo znašel. Izkoristi priložnost, ScO se zlepa ne bo več ponovila. • STRELEC Ona: Dobro premisli, kaj delaš, s^ se boš na koncu v nastavljene mreže ujela prav ti sama. In takrat ti ne bo pomagala niti tvoja samozavest, niti aroganca. Le stežka se ti bo uspelo izkopati iz nastale zmede. On: Ravnal boš predvsem po svojem preudarku, vendar pa bi ne bilo slabo, če bi včasih poslušal tudi kakšen dober nasvet. Sede(j ti gre sicer čisto v redu, toda kako dolgo bo še tako. Najboljši odgo- vor veš prav ti sam. KOZOROG Ona: Dobra novica te bo povsem pomirijo pa bo to prav lepo izkoristil. Obeta se ti p^, romantičen vikend, iz katerega lahko trajnejša zveza. Zato nikar preveč ne ampak... On: Dogodek, ki bo imel v tvojem žj^P^fJ) ben pomen, te ne sme preveč razburiti,^^ kaj hitro pokazal svoje ranljive točke. ugodno priložnost in stvari se bodo ureo^ same od sebe. ____ • VODNAR ------ Ona: Vse prevečkrat se prilagajaš sp'^ mneT\ju, pa čeprav marsikdaj misliš ^^ drugače. Toda k^j hitro boš spoznala, aa^ stvari uredijo le tako, da boš ravnala ^ veleva zdrava pamet. ^ On: Spoznal boš, da ni ravno nujno, obvelja prav tvoja beseda. To te bo deloma razjezilo, toda kuj hitro boš spov ^ tudi druga varianta zate karseda ugodna- celo bolj ■ ■ ■ • RIBI ____^ -----nSr Ona: Nikar se ne spuščaj v tvegane' ^ ampak si raje pusti malo več »igralnega* ^ Prijateljica ti bo najprej zavidala, pozne} ^^ vendarle uspela sprijazniti z novonastaio ^ On: Še vedno ti ne bo uspelo prepri^^^^'^ ja, da bi ti popolnoma zaupal. Sicer paj ^^ ali tako ne zaslužiš... Ob koncu pripetila m^hna nezgoda, ki pa ne bo J" nih posebnih posledic. , j\ NASVETI 12. julij 1990 - stran 17 imacedonija r[7edonije so sadni po- pomenijo zbiro sa- j ga osladimo s slad- dja-/" odišavimo z liker- ^ofJ-Ji nustimo, da se nekaj jei« maka. Mnogi trdijo, da i^utseda nanaša na Alek- /ra Velikega - Make- ki je združil pod vladavino skup dr- ki jih j® zedinil in vtis- j?! vsemu skupen pečat, l^edonija pa je postala v času med 18. in '! zanimanje osredotočilo '^ klasični svet in še pose- na grški. Nič čudnega W : fce je tudi kuhinja ob- SS; ta vpliv. 2a macedonijo uporablja- jo sadje, ki se med seboj Lolnjuje. To je lahko pole- n ko je veliko najrazličnejše- la sadja, pozimi pa uporab- amo poleg svežega tudi su- L in konzervirano sadje. Ljedonije ponudimo poleti r^očno ohlajene, pozimi pa Jjple, kot je tedaj sobna tem- ''oa postane sadje okusnej- jg in se razne arome lahko medsebojno dopolnijo, ne da se pri tem uničile, mora- jo macedonijo pripraviti že prejšnji dan in jo shranimo ; hladilniku v dobro zaprti posodi. Po površini jo po- jjffopimo z limoninim so- iom, da sadje ohrani svojo naravno barvo. Vnaprej pri- pravdmo tisto sadje, ki je od- pornejše, vendar ne sme biti preveč zrelo (banane, groz- dje, marelice, breskve mali- ne). Bolj občutljivo sadje, ki spremeni svoj videz takoj, toga obdelamo, in zelo zrelo sadje dodamo le malo pre- den macedonijo ponudimo. Sadje razrežemo na enake koščke. Olupimo isto sadje, D ga moramo, ali tisto, ki M trd olupek. Čim trše je «dje, na tem manjše koščke ■i moramo razrezati. Koščki »lahko različne oblike, naj- pogosteje pa ga narežemo na točke. Pozimi dodamo svežemu adju suho sadje in sadje iz impa, nato dodamo slad- kor, liker in druge dišave. N^bolj primerni likerji in vi- na s katerimi pripravljamo sirup, da v njem namakamo sadje, so maraskino, češnje- vec in šampanjec, ki ga lah- ko nadomestimo z bolj skromnim belim vinom. Ma- cedonijo lahko okrasimo s stolčeno sladko smetano. Zelo primeren dodatek je tu- di sladoled, ki je lahko sme- tanov ali sadni. NekžO kro- glic sladoleda postavimo na vrh sadja. Macedonijo ponudimo v posameznih kupah, lahko pa porabimo izpraznjeno lu- benico, dinjo itd. Breskve z sladoledom Potrebujemo: 4 ali več zre- lih breskev, 20 dag vanilije- vega sladoleda, 20 dag jago- dovega sladoleda, 10 dag sladkorja, 5 dag kandiranih češenj, 1 del vina. V posodi zavremo vino, 1 del vode in sladkor. Pusti- mo, da nekaj časa vre, nato pomočimo razpolovljene breskve za minuto, dve v vreli sirup. Počakamo, da se ohadijo. Breskve olupi- mo, jih razdelimo v 4 kozar- ce, nakapamo v vsak kozarec nekoliko sirupa in dodamo vanj še vanilijev in jagodni sladoled ter okrasimo s kan- diranimi češnjami. Dlnja z jagodami Potrebujemo: eno veliko dinjo, 20 dag jagod, 10 dag sladkorja, 2 kozarca suhega penečega vina. Dinji odrežemo zgornjo kapico, odstranimo semena z vlakni, jo izdolbemo in vse- bino narežemo na kocke ali na kroglice. V skledo damo kocke di- nje, oprane jagode, sladkor in peneče vino ter dobro pre- mešamo. Mešanico stresemo prazno dinjo in vse skupaj postavimo v hladilnik za vsaj eno uro. Lahko okrasimo s stepeno sladko smetano ali s sladoledom. Otrok in pes Psi pomagajo vzgajati, opoz^ajo strokovnjaki. Otrok se »bpsu uči reda, odgovorhosti in odpovedovanja, pes mu "iaie občutek varnosti, kot otrokov prijatelj in zaupnik skrbi njegovo duševno ravnovesje. Otroci, ki rastejo s psom, '^je najdejo stik in so preudarnejši. MODNI KOTIČEK Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK v Modnem kotičku bodo danes na svoj račun prišli najmlajši. Mamice tudi do- jenčke rade lepo in modno oblačijo in ker so otroška oblačilca v trgovinah navad- no po zasloljenih cenah je n£gprikladneje, če jih mami- ce ali stare mame zn^ajo sešiti same. Vlasta Cah-Žerovnik je zato na prošnjo ene izmed bralk pripravila nasvet, kako sešiti kombinezon in bluzico za dojenčka. Sicer pa tudi v poletnih mesecih v naše uredništvo pridno prihajajo kuponi z vprašanji za našo modno svetovalko. Seveda pa jih je potrebno opremiti s podatki, ki jih kupon zahteva, da lah- ko Vlasta Cah-Žerovnik pra- vilno svetuje. Saj veste, modne zakonitosti so eno, kaj komu pristaja pa drugo. Z dolgimi koraki se bliža- mo tudi naslednjemu žreba- nju, ki bo čez tri tedne. V škatli, iz katere bomo žre- bali, bodo le tisti kuponi, ki so v celoti izpolnjeni, srečna nagrajenka pa bo prejela po- letno pletenino, ki ji jo bo, po njenih navodilih, spletla Vla- sta Cah-Žerovnik. Zato prid- no na delo in pohitite s poši- ljanjem kuponov za modni nasvet. Uredništvo MAMICA, KUPI Ml PSA Piše FRANC CESTNIK Za dobermana je značilno, da ima rad otroke in da ga ni težko vzgojiti. Seveda ga površnim lastnikom, ki jim pes služi le za dekoracijo, ne priporočamo. Dobermani so namreč zelo občutljivi in se hitro naveličcgo muhastega in nedoslednega gospodarja. Kadar so jezni, so nevarni, dru- gače pa so znani kot dobri čuvaji, ki se ničesar ne ustrašijo. Dobermani so tudi izredno dobri tekači. Ponavadi imajo črno, temno rjavo ali rdečkasto dlako. Ker so kratkodlaki, lastnik nima posebnega dela z nego in česanjem. Sicer pa, doberman potrebuje veliko gibanja. Kombinezon in bluzica za dojenčlca Vprašanje: Damjana iz Celje ima ma- mo, ki je menda nadvse uspešna domača šivilja, zato so vsi v družini po njeni za- slugi za majhen denar lepo in modno oblečeni. Ima pa Damjana tudi pridno, 7 me- sečno hčerko, ki bi ji rada sešila neksO poletnih eno- stavnih oblačile iz pralnega blaga. Odgovor: če je vaša punčka res tako pridna, potem si seveda za- služi, da jo tudi lepo oble- čete. Narisala sem vam kar se da enostavna kroja za kom- binezon in bluzico, velikost 7-9 mesecev. Pri kombinezonu moder- nega balonastega kroja upo- rabite gumbe ali zadrgo, blu- zica pa je lahko tudi brez ovratnika. Seveda ne bo nič narobe, če namesto dolgih ukrojite kratke rokave. Kroj prerišite v normalno veli- kost, dodate 1,5 cm za šive (1 kvadratek je 1 cm) prene- site ga na blago, ostalo pa vaša mama že zna! VLASTA Kupon 'za modni nasvet Ime in priimek: Točen naslov: . Starost:.............................Višina:.... Teža:.......................Konfekcijska št. Barva las:.........................Barva oči: Najljubše barve: ................................ Boljše kot katerekoli delnice ali obveznice se vam v tem trenutku obrestujejo vloge v HRANILNO KREDITNI SLUŽBI AGRINE V ŽALCU - vloge na vpogled 33% letna obrestna mera z mesečnim pripisom - vezave nad 3 mesece 35% letna obrestna mera z mesečnim pripisom - vezave nad 6 mesecev 37% letna obrestna mera z mesečnim pripisom Varčevalci, dobri gospodarji, vabljeni v Blagovnico AGRINE v Žalcu. 15 LET Ko poslovni stik in nakup postaneta harmonija izpolnjenih želja 18. stran - 12. julij 1990 radijski in televizijski spored Piše Nada Kumer RADIJSKE KUMARICE Zgrabite novinarja! Novinarski poklic spet pridobiva na ugledu. Dobili smo neizpodbiten dokaz. Takole se je odvijala ta štorija, v kateri so nastopili en radijski re- daktor, en predsednik gasilskega društva, in ena (kolikortoliko) nez- nana oseba. V redakciji Radia Celje je zazvonil telefon: »Dober dan, tu ta in ta iz gasilskega društva tega in tega. Ju- tri naj bi menda prišli na neko od- dalo...« Radijski redaktor, ki je trenutno tudi urednik in njegov pomočnik v eni osebi, debelo gleda. Ničesar ne ve o tem. »S kom pa ste bili dogovorjeni?« »Ja, veste, v soboto smo proslav- ljali naš jubilej, imeli smo majhno veselico, sajvestekakojeto... no, pa je prišel en tak, simpatičen mlad fant, z Radia Celje je rekel da je, in da bi se rad dogovoril za enourno oddajo...« »Kako pa se piše?« »Pozabil sem, bil pa je zelo ugla- jen, mlad, svetlolas... je rekel, da je popoldne nekaj delal, neke reporta- že, pa se je oglasil še pri nas, mimo- grede in...« Redaktor napenja možgane. Saj res, poletje je, hiša je polna prakti- kantov, mogoče se je kdo izmuznil iz spomina, ampak saj se praktikan- ti vendarle ne dogovarjajo kar tako- le, na svojo pobudo, brez vednosti redaktor)a, za enourne oddaje, za oddaje sploh... »Pri najboljši volji se ne morem spomniti, da bi z nami sodeloval kdo, ki bi ustrezal vašemu opisu. Razen tega smo pogovor ob vašem jubileju vrteli že v četrtek in jutri nimamo v programu nič takš- nega...« »Ja, veste, fant se je pri nas lepo najedel in napil, pogostili smo ga, no, ja... sajvestekakojeto... bil je zelo zgovoren in prijazen, kdo bi po- mislil, da...« »Zelo mi je žal, vendar ste očitno gostili nekoga drugega, ne radijske- ga novinarja.« »Saj ... navsezadnje nič hudega, zaradi tega nas ne bo konec, samo preveriti sem hotel, kaj bo z jutriš- ryo oddajo...« »Dobro, da ste, sicer bi se jutri vsi skupaj znašli v dokaj neprijetnem položaju.« Fant seje očitno znašel. Mislil sije pač: biti moraš novinar pa prideš dobro skozi. In še obneslo se mu je. Zabavna, a po drugi strani tudi neprijetna štorija seje čez nekaj dni ponovila. Scenarij je bil popolnoma enak, le oškodovana stranka je bila zamenjana. Pa so rekli, da dandanes nihče več noče postati novinar... Lov na Neptunovo majico Prav veliko vročine letos sicer še nismo užili, ko jo bomo, bo prav vsaka bombažna m^ica v naši omari še kako prav prišla. V nagradnem lovu Radia Celje si lahko prislužite eno ali dve pa še Miroteksov bon za 200 dinarjev povrhu. Vse je odvisno od vaše izn^dljivosti in detektivske žilice. »Prmojkršenmatiček, daje res,« bi rekel inšpektor Martinček, ki poslu- šalcem s svojimi namigi lajša delo pri odkrivanju Neptunove majice. Vas je igrica začela zanimati? Pridružite se nam na valovih Radia Celje vsak ponedeljek, torek in sredo po 16. uri. RADIO CELJE Četrtek, 12. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poroči- la, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violin- skim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 13. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvesti- la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Nagradna uganka, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 14. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.30 Pogled v Delo, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavri- ca, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odme- vi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 15. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, obvestila, 8.15 Obvestila, 8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poro- čila, 10.30 Biseri kulturne dediščine, 11.00 Kmetijska odda- ja, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), i3or> 13.05 Čestitke in pozdravi. ^ \ Ponedeljek, 16. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poro^, Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9 (ja ^ s dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za n^®*!!! 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki vi (prenos RLJ), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.3o ^ z violinskim ključem - Lestvica domačih melorti "l Zaključek sporeda. li Torek, 17. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8 15 Ok la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 ■ z vami, 10.00 Poročila. 10.15 Glasbene novosti, n ^^^ danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos Ru Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila^ Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika oi-^* ce, 17.30 Odprto z violinskim ključem, 19.00 ZaL? sporeda. Sreda, 18. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8 15 n^ la, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Poff^- vprašajte, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica 1 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše ^ Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in oh (prenos RLJ), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto olinskim ključem - ročk gverila, 19.00 Zaključek spo-i Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19 n/, nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvei. 100,3 In 95,9 MHz - stereo in na SV frekvenci 963 RADIO ŠMARJE Četrtek, 12.7.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 14.00 Novice, Iz našega arhiva - narodnozabavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Pogovor v živo (stari običaji), 17.00 Poročila, obvestila. Lestvica šopka domačih, 18.30 Novice, obvesti- la, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 13. 7.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP. 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ). Nove in stare glasbene uspešnice, 14.00 Novice, Instrumenti in glasbila, EPP. Mla- di za mlade, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), Moč glasbe, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Nagradna uganka, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 14. 7.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), obvestila, EPP, 15.30 Do- godki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo, Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri rožah, 17.00 Poročila, obvestila, 17.30 Marjanca, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 15. 7.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obvestila, 9.00 Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši posluj, čestitajo in pozdravljajo. Ponedeljek, 16. 7.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30B 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 14.00 Novice, obj la, šport, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), le.o^ poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Šport, 18.00 Dane* vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zak ček sporeda. Torek, 17-. 7.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, Danes do 13-tih (prenos RLJ), 14.00 Novice, obvc kultura, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 poslušalci čestitajo in pozdravljajo, turizem, kultura,!^ Poročila, obvestila, turizem, kultura, 18.00 Danes se predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zakij sporeda. Sreda, 18. 7.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 14.00 Novice, obvesti EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.001 poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Osrednja tedenskai tualna oddaja, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Danes vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaklji ček sporeda. Radio Šmarje oddaja na frekvenci 93,7 MHz, ob Ijah pa tudi na frekvenci 1566 kHz. RADIO VELENJE Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz. Petek, 13. 7.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osred- nje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. Nedelja 15. 7.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo( vprašanja, ki ste nam jih postavili pred 14. dnevi, novih ne bomo sprejemali, saj je čas dopustov in tudi mi tea dobimo odgovore na vaša vprašanja. Oddajo bomo u« v spored spet jeseni); 12.30 Konec opoldanskega javljal^ 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. j Ponedeljek, 16. 7.: 15.00 Začetek sporeda; 15.151 Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16. Kdaj, kje, kaj; Poletno popoldne na Radiu Velenje; 18i Lestvica Radia Velenje. Sreda, 18. 7.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Ho luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj kaj; 16.3&-19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje. SOBOTA 14. JULIJ UUBUANAI: 8.35-11.50 in 15.30-0.30 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE RADOVEDNI TAČEK; CIRKUS; 9.15 ZLATA PTICA; HORSOV IN RIBIČ; 9.20 MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angleška serija, 2/13; 9.50 ČUDEŽNA LETA, ameriška nanizanka, 4/18; 10.15 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 28. oddaja; 10.45 VINSKA KULTURA - WEIN- KULTUR; 11.40 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevanke, MATI IN SIN, av- stralska nanizanka, 13/14, MORTIMERJEV OKOLIŠ, novo- zeland. nad., 3/6, ZLOČINI STOLETJA, ameriška nanizanka, 5/13; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 18.10 IZ TUJIH KU- HINJ, ponovitev izobraževalne serije; 18.40 CVETLIČNE ZGODBE; NESREČNI ZMAJ; 18.55 B. Jurca; MIŠKO POLE- NO; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNOj 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.35 38. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL, prenos iz Križank; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.15 POLETNA NOČ; MATI IN SIN, avstralska nanizanka, 14/14, MORTIMERJEV OKOLIŠ, no- vozeland. nad., 4/6, ROŽNATA NANIZANKA, franc. nanizan- ka, 1/8; 0.20 VIDEO STRANI LJUBLJANA Mi 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19.00 DANES SKUPAJ, oddaja TV Zg; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 Oslo; GRAND PRIX V ATLETIKI, prenos; 23.35/23.50 POROČILA; 23.40 TV FEUTON; 0.25 DP V PLAVANJU, posnetek iz Tašmajdana (do 01.25) ZAGREBn 9.35 TV KOLEDAR; 9.45 ČEBELICA MAJA, ponovitev risan- ke; 10.10 BARVA NOČI, nočni program, ponovitev; 12.10 VRTNICE SO ZA BOGATE, ameriška nadaljevanka, 1/4; 13.00 SVETNIK, ameriška nanizanka, 2/6; 14.35 CIKLUS FILMOV PO DELIH M. TVVAINA; KRAUEVIČ IN BERAČ; 16.35 REZERVIRAN ČAS; 16.55 TV DNEVNIK I; 17.10 HRVA- ŠKI PISATELJI NA EKRANU - M. Krleža; ARETEJ, I. del; 18.15 SEDMI ČUT; 18.25 MILAN PEŠIČ, FOTOGRAF; 19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 NEPREMAGANI, ameriški film; 21.35 TV DNEVNIK 3; 21.50 PO BREZKONČ- NOSTI SVETA, dokum. oddaja; 22.20 ŠPORTNA SOBOTA; 22.40 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.45 BARVA NOČI, nočni program, VSE RAZEN UUBEZNI, hu- moristična serija, POD KRINKO serijski film; 0.45 PORO- ČILA ZAGREBU 16.00 TEST; 16.15 TV KOLEDAR; 16.25 EKRAN BREZ OK- VIRJA, ponovitev; 17.55 SEDMI VETER, otroški film; 18.55 DANES SKUPAJ; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 Oslo; ATLETI- KA: MEDNARODNI MITING »BISLLET GAMES«; 23.35 PO- ROČILA; 23.40 TV FEUTON; 0.25 Tašmajdan; PLAVANJE, Prvenstvo Jugoslavije za posameznika, posnetek KOPER! 10.00 RAZISKOVALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA (pono- vitev); 11.30 FISH EVE (ponovitev); 12.00 ZLATI JUKE BOX (ponovitev); 13.45 ODBOJKA, VVorId League; ITALIJA - SZ / pos. prenos in UMETNOSTNO DRSANJE, Bercy (ponovi- tev); 17.30 ODBOJKA, VVorId League; NIZOZEMSKA - BRA- ZILIJA, pos. prenos; 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODBOJKA, VVorId League; NIZOZEMSKA - BRAZILIJA, pos. prenos; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 ODBOJKA, VVorId League: ITA- LIJA - SZ (ponovitev) 22.30 TV NOVICE; 22.40 MOTORJI, SV. PROTOTIPOV: JE- RAMA / JEREZ; 23.45 POLETNI BOKS; 00.15 HOCKEV NHL (ponovitev) AVSTRIJA 9.00 POROČILA in TRI DAME IZ OKREPČEVALNICE, pono- vitev; 9.30 VELIKA OSVOBODITEV. Smrt in ponovno življe- nje v tibetanskem budizmu; 10.15 V SATANOVIH KREMP- LJIH, Na sledi skrivnosti Ijudožerskega tigra; 11.00 DO- BROTHEA ANGERMANN, ponovitev, (Nemški film, 1958); 12.40 JOUR FIXE, Po marksizmu - pogovor z budimpeštan- skim pisateljem Gy6rgyjem Konradom; 13.40 POROČILA; 13.50 MIN, ponovitev; 14.20 1000 MOJSTROVIN, Max Li- ebermann: Krpalka mreže; 14.30 MEDVEDJE NA POHODU, Komedija - posnetek predstave Lovvingerjevega gledališča, 1989; 16.00 OTROŠKI VVURLITZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 ČUDEŽNA DEŽELA GLASBA; 17.30 KAPITAN SMOD- NIK NA ČRNI SVINJI, Topovska krogla, risanka; 17.35« PETS SHOVV, gost: Sandy Duncan; 18.00 SESTANEK.;! niko Lindner; 18.24 VPRAŠANJA KRISTJANOV, odg« dr. VVolfgang Bildstein; 18.30 ŠPORT; 19.00 MILUONS KOLO, vodi Chris Lohner; 19.30 ČAS V SLIKI 1: i VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 KDOR REČE A, razve* oddajo vodi Peter Rapp; 22.15 IN POTEM UMREŠ TU Then You Die - kanadski film, 1986); 23.55 NJEGOVA« JE POSEJANA S TRUPLI, (II Grande Silenzio - italijanl francoski vestem, 1969); 1.40 EX LIBRIS AVSTRIJA II: 15.15 BORZNO POROČILO; 15.30 OB 70-OBLETNICI BERTA MOSERJA, oddaja Marcela Prawyja; 16.00 OZR^ PO DEŽELI, Tirolska deželna razstava v Schvvazuj - Srebro, železo in belo zlato; 16.45 KOLEDAR AVSP SKIH OBIČAJEV; 17.00 BOSONOGA V POSTEUI, 1 serije; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, serija; 18.30 AVSTRIJE; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 CAS V SLI^ 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 SMRTTRGOVS^ POTNIKA, (Death of a Salesman - ameriški film, J 22.30 ŠPORT; 23.00 COMEDV EXPRESS; 23.30 KA^ švicarski kabaretist Osy Zimmerman; 0.15 ZRELI ZAO J glasbeni vrhunci festivala na Donavskem otoku ' - z Rogerjem Chapmanom, Allo Pugačovo, Etto Scoiw drugimi.; 2.05 EX LIBRIS Nedelja 15. julij LJUBLJANA 9.10-12.40 in 13.50-23.50 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.25 VIDEO STRANI; 9.35 OTROŠKA MATINEJA - ZIV ZAV; 10.25 OTROŠKA MATINEJA, PET PRIJATEUEV, angleška nanizanka, 3/13; 10.59 ZGODBE IZ MEST: VIŠEGRAD, za- bavnoglasbena oddaja, 4/11; 11.20 ŠTEVERJAN'90, repor- taža s festivala narodno zabavne glasbe; 12.00 UUDJE IN ZEMLJA; 12.30 VIDEO STRANI; 14.05 VIDEO STRANI; 14.15 J. Marek: PRAŠKI PANOPTIKUM, češkoslovaška nanizanka, 1/10 del; 15.15 »CASH MOCALL«, ameriški film; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 17.10 FUR- MANSKI PRAZNIK, prenos iz Postojne; 18.50 RISANKA; 19.00 TV MERNIK; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 Mile Popovski; VIKEND ZA MRLIČE, NADAUEVANKA tv Skopje, 1/3 del; 20.55 ZDRAVO; 22.15 TV DNEVNIK 3; 22.40 CIAO, ITALIA'90; 23.40 VIDEO STRANI LJUBLJANA Mi 10.00 ODDAJA ZA JLA in KO SE KORENIN ZAVEMO: BOJ IZZA ŽICE IN MEJ, dokum. oddaja (do 13.00); 14.30 Silver- stone: FORMULA 1, prenos; 16.30 NEDEUSKO ŠPORTNO POPOLDNE; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 TE PRESENETUIVE ŽIVALI - VOLK V VAŠI DNEVNI SOBI, angleška poljudnoz- nanstvena serija, 5/6; 20.30 KOT POTOVANJA - MESTA MOSTOVI: ČUPRIJA, dokumentarna oddaja TV Sa; 21.00 FORMULA 1, posnetek iz Silverstona; 21.55 ŠPORTNI PRE- GLED, 22.25 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRE- NOSI (do 24.00) ZAGREB I 9.30 POROČILA; 9.35 TARZAN, ponovitev otroške risane serije; 10.00 NEDEUSKO DOPOLDNE ZA OTROKE; 11.00 KMETIJSKA ODDAJA; 12.00 KONCERT MILE JEFTIČ V LE- NINGRADU; 13.00 NEVARNI ZALIV, kanadska nadaljevan- ka; 14.00 POROČILA; 14.05 NEDEUSKO POPOLDNE; 16.00 CUSTEAUJEVO PONOVNO ODKRIVANJE SVETA, angleška dokumentarna serija; 17.05 STRAŠNI JOE MORAN, ameri- ški film; 18.45 TARZAN, risana serija 3/5; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 VRNITEV ARSENA LUPINA, francoska nanizanka; 21.05 PESEM JE... ALEKSANDER MEŽEK; 21.35 TV DNEVNIK 3; 21.55 ŠPORTNI PREGLED; 22.25 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.30 BARVA NOČI, nočni program, VSE RAZEN UUBEZNI, hu- moristična serija, POD KRINKO, serijski film; 0.30 PORO- ČILA ZAGREBU: 7.30 TEST; 7.50 TV KOLEDAR; 8.00 BARVA NOČI, ponovi- tev; 10.00 DANES ZA JUTRI; 13.00 ŠPORTNO POPOLDNE; 13.45 Omišalj; SP v F3 - čolni, prenos; 15.00 Silverstone: VN Anglije v FORMULI 1; 17.30 VATERPOLO; Jugoslavija - Španija, prenos; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 TAKO JE V EVROPI, dokumentarna oddaja, 1/6; 21.00 POROČILA; 21.05 TV RAZSTAVA; 21.15 IGRE BREZ MEJA, 1/9 del: Italija; 22.45 OD NAŠEGA DOPISNIKA: ANDORA; 0.15 Ta- šmajdan: PLAVANJE, Prvenstvo Jugoslavije za posamezni- ke, posnetek KOPERi 10.00 JUKE BOX (ponovitev); 10.30 COLLEGE SUPERSTAR (ponovitev); 12.00 FISH EVE (ponovitev); 12.30 SUPER- CROSS (ponovitev); 13.45 ODBOJKA, VVorId League; Finale za 1, in 2. mesto / pos. prenos in MOTORJI, SV. PRTOTI- POV: JERAMA / JEREZ (ponovitev); 17.30 ODBOJKA, VVorId League: 3. in 4. mesto / pos. prenos; 20.00 ODBOJKA, VVorId League: Finale 1 in 2. mesto (ponovitev); 22.30 TV NOVICE; 22.40 POLETNI NOGOMET; 23.15 ODBOJKA, VVorId League: 3. in 4. mesto (ponovitev) AVSTRIJA I 9.00 POROČILA; 9.05 AVSTRUA, II., dokumentarna serija; 10.35 TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden; 11.00 RIBOLOV ZA VSAKO CENO, Modni šport in njegove pasti; 12.00 HELLO AUSTRIA, HELLO VIENNA, tedenska oddaja o Avstriji v angleškem jeziku; 12.30 ORIENTACIJA, ponovitev; 13.00 SESTANEK, ponovitev; 13.25 TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 14.00 KAJ VE MAMA O UU- BEZNI, (The Reluctant Debutante - ameriška komedija, 1958); 15.35 HELMI - OTROŠKI PROMETNI KLUB; 15.40 HRČEK V NOČNI SRAJCI, otroška serija; 16.25 MINI ČAS V SLIKI; 16.35 EVOKI, O zlih čarovnikih in dobrih škratih, risanka; 17.00 VELIKIH 10, tv hit lestvica; 17.50 X- LARGE, oddaja za mlade; 18.30 KNIGHT RIDER, Goliatova vrnitev; 19.15 LOTO 6 IZ 45 Z JOKERJEM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.45 ŠPORT; 20.15 GRAŠKI OPERNI GALA, ob 90-ob^ graške opere; 21.45 VIZIJE; 21.50 OPERNI PLES, o^ Victorja Leona in Huga von VValdberga; glasba: n ^ Heuberger; 23.30 KONCERT OB 75-LETNICI RAFAtl^ BELIKA; 0.25 POROČILA AVSTRIJA MSS 9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.30 BAL^ 3. del: Novo telo; 10.20 MAVERLING, balet v ko^® j^lj Kennetha McMillana in na glasbo Franza Liszta; ^ & MAX - KONCERT, Nevsakdanje glasbeno doživetp^ zemskim komičnim duetom in velikim simfonični!" "Ji strom; 12.55 COMPUTERANIMATION, Prix Ars Elec^ '89 - Brez naslova Simona VVachzsmutha; I'-''''-n^ DAN, KOROŠKA, oddaja za koroške Slovence; l^f,, »J IZ AVSTIRJ; 14.30 ŠPORTNO POPOLDNE - VN ANGLIJE iz Silverstona; 17.15 KLUB ZA SE^p|J| sestanek z vsemi, ki so po srcu ostali mladi; 1®\,eTRl* OKREPČEALNICE, Kratki stik; 18.30 SLIKA AVS pfl 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI MER ZA TOŽILCA; 20.15 LETALIŠČE 77 - V BERMUDSKEM TRIKOTNIKU, (Airport 77 - a"'®^'ntji^ 1977); 22.15 SERIE ROSE, Macchiavelli in de la/i^pr Ljubezenski napoj; 22.40 PROPAD AMERIŠKEGA„c, JA, (Le declin de l empira Americaine - kana" ^fiL.' 1986); 0.15 MIKE HAMMER, Smrtna vaja; 1.05 PO^''^ televizijski spored 12. julij 1990 - stran 19 Poneilellek, 16. lulll LJUBLJANA I ■ 8 35-12.20 in 14.10-1.30 TELETEKST RTV UUBUANA; 8 50 VIDEO STANI, 9.00 SPORED ZA OTROKE, ZGODBE; BMILIJAN LAZAREVIČ, 9., zadnji del; 9.30 ALICE IN NJENA DRUŠČINA, 1/16, AMRIŠKA NANIZANKA; 9.45 UTRIP; 10.00 ZRCALO TEDNA; 10.15 TV MERNIK; 10.30r SLOVENSKA UUDSKA GLASBILA IN GODCI: AKORDIČNE CITRE; 11.10 TV MOZAIK, ponovitev OSMI DAN; 12.10 VIDEO STRANI; 14.25 VIDEO STRANI; 14.35 ZDRAVO, ponoviev; 15.55 PO- LETA NOČ, ponovitev nadajevank MATI IN SIN, avstralska nanizanka, 14/14, MORTIMERJEV OKOLIŠ, novozeland, nad., 4/6, NORI HOE, angleška nanizanka. 10/10; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE,18.10 UTRIP; 18.25 ZRCALO TEDNA; 18.40 RADOVENI TAČEK: TEKMO- VANJE; 18.55 CVETIČNE ZGODBE, 8/13; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO, 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 20.00 W Gremm: KRIŽ IN TEŽAVVE, nemška drama; 21.00 SLO- VENSKI MADRIGALISTI, GALLUS; MADRIGALI IN MOTETI; 21.25 MINIATURE: GOTSKA PLASTIKA NA SLOVENSKEM; 21.50 TV DNVNIK 3; 22.15 POLETNA NOČ: DRAGI JOHN, ameriška nadaljevanka, 1/20, MORTIMERJEV OKOLIŠ, no- vozeland. nad. 5/6, ZLOČINI STOLETJA, ameriška nanizan- ka, 6/13; 0.20 VIDEO STRANI LJUBLJANA lil 17.00 SATELITSKI PROGRAM - POSKUSNI PRENOSI 18.55 STARE OBRTI - ZADJIAPNENIČAR, IZOBRAŽEVAL- NA ODDAJA TV ZG; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KAVARNA, ponovitev, 21.05 PO SLEDEH NAPREDKA; 21.30 O ZAMO- ČLANEM, posnetek štihovega večera 1/3; 22.05 SATELIT- SKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 24.00) ZAGREB 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 ANGGLEŠČINA, ponivitev; 10.30 RISANKA; 11.00 POROČILA; 11.05 PLESI JUŽNE AMERIKE; 11.35 NOTNI VSEVED, otrošk serija; 12.35 TREŠNJEVKA; 12.55 NAŠA S SRCEM IN DUŠO, ameriški film; 14.30 KOR- ČULA, izobraževalna oddaja; 15.00 RISANKA; 15.15 GORA- NOVE ZGODBE, otroška oddaja; 15.40 SEDMI ČUT; 16.00 NOČNI PROGRM, ponovitev; 18.00 POROČILA; 18.10 TV KOLEDAR; 18.20 ŠTEVIKE IN ČRKE; 18.40 POROČILA ZA GOSTE IZ TUJINE; 18.45 TELEDISH; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 MIROVNA POGAJANJA, maddžarki film; 21.30 SVET DANES, zunanja politika; 22.00 TV DNEV- NIK 3; 22.20 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJI- NE; 22.25 PROGRAM PLUS: PROFESlOONALCI, serijski film, CHEERS, humoritična serija, TAJNE SLUŽBE, POTO- VANJE PO DAUNJEM VZHODU, dok. odd; 0.35 POROČILA ZAGREBU 18.25 TEST; 18.45 TV KOLEDAR; 18.55 MODRI PROGRAM MORJE; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 FLUID. zabavna oddaia; 20.45 POROČILA; 20.50 GLASBENE DRAGOCENOSTI; 21.00 TO JE UUBEZEN, serija 21.55 CIKLUS KINOTEKA: ČAS MLADOSTI, am. film; 22.55 INTERVJU; Baron Janko Vranyczany Dobrinovič KOPER: 13.45 ODBOJKA, World League (ponovitev); 16.15 ODBOJ- KA, World League (ponovitev); 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 ODDAJA O AV- TOMOBILIZMU - V. N. Anglije (ponovitev); 20.30 ZLATI JUKE BOX (ponovitev); 22.00 TV NOVICE; 22.15 HOCKEV NHL; 23.15 NOGOMET, Argent. prv. BOCA JR. - DEPORTI- VO ESP. (ponovitev) AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, Kratki stik, ponovitev; 9.30 SLIKA AVSTRUE, ponovitev; 10.00 NOETO- VA BARKA, današnja oddaja govori o življenju ptičev na Helgolandu in o borbi varuhov narave za ohranitev raznoli- kih vrst.; 10.30 KAJ VE MAMA O UUBEZNI, ponovitev, (The Reluctant Debutante - ameriški film, 1958); 12.00 1000 MOJSTROVIN, Joseph VVright of Derby: Preizkus s poveče- valnim steklom; 12.10 TELO - DUŠA - ZAVEST, 1. del; 13.05 POROČILA; 13.10 PRIMER ZA TOŽILCA, ponovitev z odmevi gledalcev; 13.40 TEDNIK, ponovitev; 14.05 V DU- CAT JE CENEJE, (Cheaper by the Dozen - ameriška kome- dija, 1950); 15.35 FRAČJI DOL, Nova pesem, z lutkami Jima Hensona; 16.00 D ARTAGNAN IN TRIJE MUŠKETIRJI, risa- na serNa; 16.25 SAFARI, 5. del slovaške otroške serije; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški program; 17.55 BARBAPAPA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, Goliat je uničen; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PONEDE- UEK; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALITE- TE; 21.15 MAGNUM, Krinka pade; 22.00 POGLEDI S STRA- NI; 22.10 ZANIMIVOSTI IZ SVETA FILMA; 22.40 DRUŽINSKE IGRE, (Kazoku Gaimu - japonski film, 1983); 0.25 MIKE HAMMER, Stara ljubezen ne zarjavi; 1.10 POROČILA AVSTRIJA II 17.00 VINOGRADNIKI, 6. del: Bordeaux I.; 17.30 LIPOVA ULICA, Molk je zlato; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Črni dan; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 HO- TEL PARADIŽ, Hiša za prihodnost; 21.08 KUHARSKI MOJ- STRI IN NJIHOVE SPECIALITETE; 21.15 ŠILING, gospodar- ski magazin; 22.25 PREKINTIEV OGNJA V DEŽEVNEM GOZDU, Reportaža govori o stanju v Amazonskem nižavju. Kaže močne sile, ki iz tujine in v Braziliji vplivajo na to področje.; 23.40 NOČNI STUDIO, Pravica ali maščevanje?; 0.40 POROČILA Torek, 17. julij LJUBLJANA I M 8.35-11.15 in 15.30-1.25 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.00 MOZAIK: SPORED ZA OTROKE IN MLADE, ZGODBE IZ ŠKOUKE, 29. del; 9.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, ŽIV ŽAV 29. oddaja; 10.20 ROČK KOMPAS. 3/4; 11.05 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadalje- vank, DRAGI JOHN, ameriška nadaljevanka, 1/20, MORTI- MERJEV OKOLIŠ, novozeland. nad., 5/6, ZLOČINI STOLET- JA, ameriška nanizanka, 6/13; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, OGENJ IN LED, ameriški balet na ledu; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 20.00 F. Nicolini: OČE BOM, zadnji del italijanske nadaljevanke; 20.45 KONCERT ORKESTRA IZ LIGNIANA, 1. del; 21.45 TV DNEVNIK 3; 22.10 POLETNA NOČ; DRAGI JOHN, ameriška nadaljevanka, 2/20, MORTIMERJEV OKO- LIŠ, novozeland. nad., 6/6, ZLOČINI STOLETJA, ameriška nanizanka, 7/13; 0.15 VIDEO STRANI LJUBLJANA II 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19.00 I. MEDNARODNI FESTIVAL PEVSKIH ZBOROV NA- REČNEGA PETJA, Ljubljana '90, 2/4; 19.30 TV DNEVNIK: 20.00 MARJANCA '90; 21.20 ŽREBANJE LOTA; 21.25 O ZA- MOLČANEM, posnetek Štihovega večera, 2/3; 22.05 SATE- LITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (DO 24.00) ZAGREB I 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 ANGLEŠČINA, ponovitev 12/16; 10.30 RISANKA; 11.00 POROČILA; 11.05 POLETNI PRO- GRAM: JUŽNOAMERIŠKI RITEM; 11.35 NOTNI VSEVED, otroška serija; 12.35 DVA »M«, kontaktni program; 13.35 PRISTANIŠKI DOKI, serijski film; 14.30 MUZEJI IN GALERI- JE: SLIKARSTVO; 15.05 KAJ VEDO OTROCI O ROJSTNEM KRAJU, oddaja za otroke; 15.35 POROČILA; 15.50 PRO- GRAM PLUS, ponovitev; 18.00 POROČILA; 18.10 TV KOLE- DAR; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 POROČILA ZA GO- STE IZ TUJINE; 18.45 ZNANOST; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 LOTO; 20.05 MOJA POSLEDNJA SANJA, francoska nadaljevanka, 4/6; 21.10 V VELIKEM PLANU, kontaktni magazin; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 INFORMA- TIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.35 PROGRAM PLUS: PROFESIONALCI, seriski film, NADAUUJMO S SMEHOM, humoristična serija, TAJNE SLUŽBE, dok. odd., SKRIVNOSTNA INDIJA, dokumentarna oddaja; 0.45 POROČILA ZAGREBU 19.10 TEST; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZABAVNI TOREK; 21.00 POROČILA; 21.05 PEPERMINT FRAPPE, španski film; 22.45 VIDEOBOOM; 23.15 NOČNI PROGRAM IZ KULTURE; O umetnosti ob pozni uri KOPERi 13.45 NOGOMET, Nemško prv.: BAVERN M. - HAMBUR- GER SV. (ponovitev); 15.15 TENIS, MASTERS NEW YORK '89: EDBERG-AGASSI (ponovitev); 17.45 SUPERCROSS (ponovitev): 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 1.30 TVD STIČIŠČE; 20.30 ODBOJKA, Svetovni pokal; Tokio: ITALIJA - SZ (ponovitev); 22.30 TV NOVICE; 22.45 »CADIL- LAC« - Oddaja o motorjih; 23.15 NOGOMET, Špansko prv.: REAL MADRID - ATLETICO BILBAO (ponovitev) AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, Črni dan, ponovitev; 9.30 FOLLOVV ME, 3. del, 9.45 ITALIANO IN ROSSO E BLU, 3. del; 10.00 DRUŽINA ČLOVEK, Oče; 10.30 LETALIŠČE 77- Izgubljeni v Bermudskem trikotniku, pono- vitev, (Airpon 77 - ameriški film, 1977) 12.20 ŠPORT V PO- NEDEUEK, ponovitev; 13.10 POROČILA; 13.20 Ml, ponovi- tev, 13.50 ZLATI MOST, (Nemški film, 1956); 15.35 ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI, Polet z balonom - risana serija; 16.00 D ARTAGNAN IN TRUE MUŠKETIRJI, Nevarna zaseda, ri- sanka, 16.25 SAFARI, 6. del slovaške otroke serije; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški program; 17.55 BARBAPAPA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, Slepo zaupanje; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 Univerzum: ČUDOVITI PLANET, 2. del: Rojstvo planeta; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 MILIJONSKI DEDIČ, Srečno pot; 22.05 PO- GLEDI S STRANI; 22.15 PEARL HARBOR, (PearI - 1/3 del ameriške nadaljevanke, 1978); 23.45 MIKE HAMMER, Zame- njava vlog; 0.30 POROČILA AVSTRIJA Mi 16.45 VELIKI NIL, 2. del: Beli in Modri Nil; 17.30 ORIENTACI- JA; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Ples seniorjev; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLI- KI; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 ZVENEČA AV- STRIJA, Od knježjega stola do škofije...; 21.00 TV KOTI- ČEK ZA ŽIVALI; 21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja zuna- njepolitične redakcije; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KLUB 2, POROČILA LJUBLJANA I M 8.35-11.35 in 15.30-0.15 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE; MEDVE- DOV GODRNJAVČEK, NAJ GORI NAM KRES, 6. zadnji del; 9.20 ALICE IN NJENA DRUŠČINA, 2/16 ameriška nanizanka; 9.35 SPORED ZA OTROKE PAMET JE BOUŠA KOT ŽA- MET; NOVA OBLEKA ZA STARO ŽELEZO; 9.40 VV. Gremm: KRIŽ IN TEŽAVE, nemška drama; 10.40 F. Nicolilni: OČE BOM. 6., zadnji del italijanske nadaljevanke; 11.25 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 16.25 POLETNA NOČ, pono- vitev nadaljevank DRAGI JOHN, ameriška nadaljevanka, 2/ 20 MORTIMERTEV OKOLIŠ, novozeland. nad. 6/6 ZLOČINI STOLETJA, ameriška nanizanka, 7/13; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 18.10 MOZAIK PO SLE- DEH NAPREDKA; 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angleška nadaljevanka, 3/13; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 20.00 FILM TEDNA: ŽENSKA ALI DVE, fran- coski film; 21.35 TV DNEVNIK 3; 22.00 POLETNA NOČ: DRAGI JOHN, ameriška nadaljevanka, 3/20 DOKLER SE NE SNIDEVA SPET, amer. nad. 1/6 ZLOČINI STOLETJA, ameri- ška nanizanka, 8/13; 0.05 VIDEO STRANI LJUBLJANA lli 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19.00 IZ TUJIH KUHINJ: PAKISTAN 1. del. izobraževalna serija, 7/9; 19.00 TV DNEVNIK; 20.00 GLASBENI VEČER; KAJ Z GLASBO?; 21.30 O ZAMOLČANEM, posnetek štiho- vega večera, 3. - zadnji del; 22.00 SVET POROČA; 23.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 24.00) ZAGREB I 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 ANGLEŠČINA, ponovitev 13/16; 10.30 RISANKA; 11.00 POROČIU; 11.05 KONCERT SKUPI- NE DIXIELAND; 11.30 POLETNO POPOLDNE DA HITREJE MINE ČAS: ARENA - JUNAK 4.ETA; 13.00 POLETNI PRO- GRAM; ELIZABETIN DVOR, serijski film; 14.30 S POTI PO BRAZILIJI, izobraževalna oddaja; 15.00 BENJISAX IN MALI PRINC, otroška serija; 15.35 POROČILA; 15.50 PROGRAM PLUS, ponovitev; 18.00 POROČILA; 18.10 TV KOLEDAR; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 POROČILA ZA GOSTE IZ TUJINE; 18.45 POLETNI TURIZEM V AVSTRIJI, DOKUMEN- TARNA ODDAJA; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 VELIKI VALČEK, ameriški film; 22.15 TV DNEVNIK 3; 22.35 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.40 PROGRAM PLUS INŠPEKTOR MORSE, serijski film, MID- VA, humoristična serija, MARTIN LUTHER KING, dokumen- tarni film; 0.40 POROČILA ZAGREB II 19.10 TEST; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 GLASBENI VEČER 21.25 POROČILA; 21.30 ZNANSTVENI FORUM KOPER; 13.45 NOGOMET, Angl. prv.; ARSENAL - NORVVICH (pono- vitev); 15.30 TENIS, MASTERS NEW YORK 'Bg: BECKER - GILBERT (ponovitev), BECKER - AGASSI (ponovitev); 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠ- ČE; 20.00 TENIS, MASTERS NEVV YORK •89: BECKER-A- GASSI (ponovitev); 20.30 BASKET NBA; 22.30 TV NOVICE; 22.45 ODBOJKA, Beach Volley: Reggio Emilia; 23.45 NO- GOMET, Arg. prv. INDIPENDIENTE-S. LORENZO, (pono- vitev) AVSTRIJA I i 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, Ples senior- jev, ponovitev; 9.30 FOLLOVV ME, 4. del; 9.45 ITALIANO IN ROSSO E BLU, 4. del; 10.00 MITI UUDSTEV, 2. del; Najprej je bila samo stvaritev - Zapis o Indijancih Hopi v Severni Ameriki in starogermanskih mitih o stvarjenju.; 10.30 PE- ARL HARBOR, ponovitev, (PearI -1/3 del ameriške nadalje- vanke, 1987); 12.00 1000 MOJSTROVIN, Ernst Ludvvig Kirchner; Pet žensk na cesti; 12.10 REPORTAŽE IZ TUJINE, ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, ponovitev; 13.40 RISANKE; 13.55 ZASEBNO ŽIVUENJE, (Tschastnaja Shisn - sovjetski film, 1982); 15.35 GRAD ZA PEZI, lutkovna igri- ca; 16.00 D ARTAGNAN IN TRIJE MUŠKETIRJI, Novi prija- telj, risanka; 16.25 SAFARI, 7. del slovaške otroške serije; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški pro- gram, HEATHCLIFF IN RIFFRAFF, risanke; 17.55 BARBA- PAPA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, Izsiljevalec; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 CESARSKI VALČEK, (Avstrijski film, 1953); 21.55 POGLED S STRANI; 22.05 PEARL HARBOR, (PearI - 2/3 del ameriške nadaljevanke, 1978); 23.35 POROČILA; 23.40 NAVIHANCA, (skin Game - ameriški film, 1971); 1.15 POROČILA AVSTRIJA lli 17.00 VARNOST NE POZNA MEJA, 3. del: Tvoj, moj, naš svet; 17J0 ZEMUA IN UUDJE; 18.00 TRI IZ OKREPČEVAL- NICE, Vrtna zabava, 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 KUP LAŽI, (Pack of Lies - ameriški film); 21.50 NOVO V KINU, filmi in njihove zvezde; 22.00 ČAS V SLIK11; 22.30 SPOMINI,j)ogovor z Rudolfom Hauserjem; 23.30 ERICH FROMM - ZIVUENJE SKOZI ZGODOVINO; 0.15 JAZZOVSKO POLETJE, Večer z Jeanom Tootsom Thi- elmanom, posneto v dunajskem Metropolu marec 1990.; 1.05 POROČILA Četrtek 19. julij LJUBLJANAI ^ 8.35-10.20 in 15.30-1.25 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 MOZAIK; SPORED ZA OTROKE, GRIZLI ADAMS, 14. del ameriške nanizanke; 9.25 TV MOZA- IK, ZAKON V LOS ANGELESU, 7. del ameriške nanizanke; 10.10 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLET- NA NOČ, ponovitev, DRAGI JOHN, ameriška nadaljevanka, 3/20, DOKLER SE NE SNIDEVA SPET, amer. nad. 1/6, ZLO- ČIN STOLETJA, ameriška nanizanka, 8/13; 18.00 TV DNEV- NIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 18.10 MOZAIK: TE PRESENETUIVE ŽIVALI.: VODIČ ZA KRILATE SUDOKUS- CE, angleška poljudnoznanstvena serija, 4/6; 18.40 SPO- RED ZA OTROKE IN MLADE, ČUDEŽNA LETA, ameriška nanizanka, 5/18; 19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.50 VREME; 20.05 E. VVaugh: VNOVIČ V BRI- DESHEADU, angleška nadaljevanka, 11/13; 21.00 COM- PLESSO SETTECENTESCO ITALIANO, A. SALIERI AR- LECCHINATA; BALLET DE TRINIDAD; KARNEVAL NA TRI- NIDADU; 21.45 TV DNEVNIK 3; 22.10 POLETNA NOČ; DRA- GI JOHN, ameriška nadaljevanka, 4/20, DOKLER SE NE SNIDEVA SPET, amer. nad., 2/6, ZLOČINI STOLETJA, ame- riška nanizanka, 9/13; 0.15 VIDEO STRANI LJUBLJANA II 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 BOJ ZA OBSTANEK, angleška poljudnoznanstvena serija, 8/12; 20.25 NAPADALNOST IN RAZDIRALNOST - RAZDIRALNOST IN ČLOVEŠKA NARA- VA, izobraževalna oddaja TV Sa, 1/5; 20.55 VEČERNI GOST; POGOVOR S PROF. DR. ANTONOM DOLENCEM; 21.45 REGIONALNI PROGRAMI TV UUBUANA, STUDIO UUB- UANA, (do 23.45) ZAGREB I 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 ANGLEŠČINA, ponovitev 14/16; 10.30 RISANKA; 11.00 POROČILA; 11.05 POLETNI PRO- GRAM: KONCERT SKUPINE DIXIELAND, 2. del; 11.35 NOT- NI VSEVED, otroška serija; 12.35 »DVA M«, serijski film; 13.35 VRNITEV ARSENA LUPINA, ponovitev; 14.30 VELIKI VRANEC - VELIKI RIBOLOVEC, izobraževalna oddaja; 15.00 DRUŽBA PERE KVRŽICE, otroška serija; 15.40 PORO- ČILA; 15.50 PROGRAM PLUS, ponovitev; 18.00 POROČILA; 18.10 TV KOLEDAR; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 PO- ROČILA ZA GOSTE IZ TUJINE; 18.45 EKOLOŠKI KOMPAS; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 SPEKTER, politični magazin; 20.50 VAROŠARIJE, zabavnoglasb. od- daja; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.25 PROGRAM PLUS: INŠPEKTOR HORSE, serijski film, ALF, humoristična serija, MARIE CUR- RIE, dokumentarna oddaja; 0.35 POTOVANJE PO AMERI- ŠKEM ZAHODU, dok. odd.; 0.35 POROČILA ZAGREBU! 19.10 TEST; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KONCERT, jugoslo- vanski film; 21.30 POROČILA; 21.35 OKNO: Dva dni v Lon- donu KOPERi 13.45 NOGOMET. Nemško prv. BAVERN U. KAISERLA- UTERN (ponovitev); 15.30 TENIS, MASTERS NEVV VORK '89: MCENROE-KRICKSTIEN (ponovitev). 18.50 TV NOVI- CE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TE- NIS, MASTERS NEVV VORK '89: MCENROE-KRICKSTEIN (ponovitev); 20.30 RAZISKOVALNA BAZA - POSEBNA OD- DAJA; 22.00 TV NOVICE; 22.15 TENIS. -ATP TOUR- (Gsta- ad); 23.15 POLETNI BOKS; 23.45 HOCKEV NHL; 00.45 ODBOJKA, Beach Volley: Reggio Emilia (ponovitev) AVSTRIJA I i 9.00 POROČIU in TRI IZ OKREPČEVALNICE, Vrtna zabava, ponovitev; 9.30 ZEMUA IN UUDJE, ponovitev; 10.00 NOVA TOVARNA, 2. del: Avtomati delajo telefone; 10.30 PEARL HARBOR, ponovitev, (PearI - 2/3 del ameriške nadaljevan- ke. 1978t: 12.00 RISANKE; 12.15 KLUB ZA SENIORJE. oo- novitev; 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, ponovitev; 13.40 ČU- DOVITE SLIKE IZ ŽIVALSKEGA SVETA, Roparske mravlje iz Amerike; 14.10 PLAČUIVO OB DOBAVI BUGA, (Cash on Delive^ - angleška komedija, 1955); 15.35 PERRINE, risa- na serija po knjigi Brezdomci Hectorja Malota; 16.00 D'AR- TAGNAN IN TRIJE MUŠKETIRJI, risanka; 18.25 SAFARI, 8. del slovaške otroške serije; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, poletni program; 17.55 BARBAPAPA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, Nevarne orhideje; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 SAPERLOT, oddaja s kreativnimi, izjemnimi Avstrijci in glasbenimi gosti; 21.15 KULINARIKA; 21.20 NEKOČ, od- dajo vodi Teddy Podgorski; 22.05 POGLEDI S STRANI; 22.15 VIDEOTEKA: DOGODIVŠČINE POGUMNEGA VOJA- KA ŠVEJKA, 12. del nadaljevanke po romanu Jaroslava Haška; 23.15 NEVARNA RAZMERJA, (Les liaisons dangere- use - francoski film, 1960); 0.50 POROČILA AVSTRIJA lli 15.30 ŠPORT; 17.15 PODVODNA ODKRITJA, 7. del: Potop- ljeno mesto; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Idealni mo- ški; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM. 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DO- MAČE REPORTAŽE; 21.05 Spektrum: VINCENT VAN GOGH 1853-1890, Življenje v slikah in pismih; 22.00 ČAS V SUKI 2; 22.25 KLUB 2, POROČILA Petek 20. julij LJUBLJANA I ^ 8.35-11.55 in 15.30-1.35 teletekst rtv uubuana; 9.00 spored za otroke kuukčeve dogodivščine: kuukec kot indijanec; 9.30 spored za otroke in mlade, delfin flipper, ameriška nanizanka, 1/7 del; 9.55 boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 8/12; 10.20 napadalnost in razdiralnost; raz- diralnost in človeška narava, 1/5; 10.50 e. VVaugh: vnovič v bridesheadu, angleška nadaljevanka, 9/13; 11.45 vi- deo strani; 15.45 video strani; 15.55 poletna noč, ponovitev nadaljevank, dragi john, ameriška nadaljevan- ka, 4/20, dokler se ne snideva spet, amer. nad., 2/6, zločini stoletja, ameriška nanizanka, 9/13; 18.10 sa- fari v mestu; zatočišče v parku, angleška poljudnoz- nanstvena serija, 5/6; 18.40 pet prijateuev, angleška nanizanka 4/13 19.10 risanka; 19.20 tv okno; 19.30 tv dnevnik 2; 19.50 vreme; 19.54 zrcalo tedna; 20.15 rumena reka, Japonsko-kitajska dokumentarna nadalje- vanka, 8/10; 21.10 zakon v los angelesu, amer. nani- zanka 10/42; 21.55 tv dnevnik 3; 22.20 poletna noč; dragi john, ameriška nadaljevanka, 5/20, dokler se ne snideva spet, amer. nad., 3/6, zločini stoletja, ame- riška naniz. 10/13, 0.25 VIDEO STRANI LJUBLJANA Mi 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 18.50 ŠTEVERJAN '90 (reportaža s festivala narodno zabav- ne glasbe), ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 RECITAL MARJANE LIPOVŠEK OB 80-LETNICI MARIJANA LIPOV- ŠKA; 21.00 VPRAŠAJTE ZIS; 22.00 BALKANSKO PRVEN- STVO V PLAVANJU, posnetek iz Skopja; 23.20 SATELITSKI PROGRAMI, POSKUSNI PRENOSI (do 01.30) ZAGREB I 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 ANGLEŠČINA, 15/16; 10.30 RI- SANKA; 11.00 POROČILA; 11.05 POLETNI PROGRAM, PE- PEL IN KRI; 12.10 VSTAJENJE, ameriški film; 13.55 HEROJI ULICE, dokumentarna oddaja; 14.35 IZOBRAŽEVALNI PROGRAM; 15.05 FERDV, oddaja za otroke; 15.35 POROČI- LA; 15.50 PROGRAM PLUS, ponovitev; 18.00 POROČILA; 18.10 TV KOLEDAR; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 PO- ROČILA ZA GOSTE IZ TUJINE; 18.45 NORO, NOREJŠE, NORIŠNICA, humoristična serija; 19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 V CITVJU, angleška nadaljevanka; 21.00 KLUB 10; 21.45 TV DNEVNIK 3; 22.05 KRONIKA DUBROVNI- ŠKIH POLETNIH PRIREDITEV; 23.05 INFORMATIVNA OD- DAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 23.10 PROGRAM PLUS: AVTO- ŠTOPAR, serijski film, VICTOR BORGE, dok. odd., TEROR- VIZIJA, serija; 1.20 EXTRA PROGRAM PLUS: O sexu resno; 1.50 POROČIU • ZAGREB H-—— 19.10 TEST; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ODDAJA TEDNA. 20.45 POROČIU ZA SLUŠNO PRIZADETE; 20.50 TV RAZ- STAVA; 21.00 VPRAŠAJTE ZIS; 22.00 EN AVTOR, EN FILM; 22.30 ZANDVJEVA ZAROČENKA, am. film; 0.00 Balkanijada v plavanju KOPERI- 13.45 NOGOMET, Angl, prv.; LIVERPOOL-ARSENAL (po- novitev); 15.30 TENIS, MASTERS NEVV VORK '89: MCEN- ROE-CHANG (ponovitev); 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPR- TA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS, MASTERS NEVV VORK '89: LENDL-MCENROE (ponovitev); 20.30 UMETNOSTNO DRSANJE, VVashington (ponovitev); 22.00 TV NOVICE; 22.15 POLETNI BOKS; 22.45 NOGOMET, Arg. prv.; BOCA JR. - NEWELLS'S OLD BOVS (ponovitev); 00.30 JUKE BOX (ponovitev) AVSTRIJA I 9.30 POROČIU in TRI IZ OKREPČEVALNICE, Idealni mo- ški, ponovitev; 9.30 RUŠČINA; 10.00 STARE UNIVERZE SREDNJE EVROPE: KRAKAV, zapis 0 nastanku in pomenu Krakavske visoke šole, ki so jo ustanovili Jagelonci.; 10.30 CESARSKI VALČEK, ponovitev, (Avstrijski film, 1953); 12.15 DOMAČE REPORTAŽE, ponovitev; 13.05 POROČIU; 13.15 Ml, ponovitev; 13.45 RISANKE; 14.00 SPALNICA JE ZRA- VEN, (That Funny Feeling - ameriški film, 1965); 15.35 INŠPEKTOR GADGET. risanka; 16.00 D ARTAGNAN IN TRI- JE MUŠKETIRJI, D Artagnanova velika junaška dejanja, ri- sanka, 16.25 SAFARI, 9. del slovaške otroške serija; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški program; 17.55 GULIVERJEVA POTOVANJA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, Eden laže; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLI- KI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 DERRICK, Člove- kov sovražnik; 21.20 ZAKON V LOS ANGLESU, Primer Sta- cey Gill; 22.10 POGLEDI S STRANI; 22.20 TRAILER, za ljubitelje filma; 22.50 PEARL HARBOR, (PearI - 3. - zadnji del ameriške nadaljevanke, 1978); 0.20 MIKE HAMMER, Morilec s krinko; 1.05 POROČIU AVSTRIJA 15.30 ŠPORT; 16.25 GROZNO POROČILO; 16.40 DEDIČI UUBEZNI, (Miotrars Daughter - 6. del ameriško-francoske nadaljevanke, 1984); 17.30 ČUDOVITE SLIKE IZ ŽIVALSKE- GA SVETA, Leto dni pri čredi damjakov; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Sanjski dopust; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 SMRT ZVEZDE - SUPER- NOVA 1990; 21.00 BENNV HILL, oddaja angleškega komi- ka; 21.20 KOMPAS, Od Stalina do nove svobode - doživeta zgodovina ob Črnem morju; Avstrijka že 40 let letuje v Bol- gariji.; Delo v socialnem raju Švedski: za Evropejce nekoč vzor. za mnoge Švede je socialna mreža postala neznosna. Reportaža iz Gčteborga.; 22.00 ČAS V SLIKI 1; 22.25 ŠPORT; 22.50 LETEČI CIRKUS MONTVJA PVTHONA, hu- moristična serija; 23.25 NASHVILLE, (Ameriški film, 1975); 1.55 POROČIU Sreda, 18. julij 20. stran - 12. julij 1990 INFORMACIJE Javno podjetje Komunala Celje, PE Ceste - kanalizacija Celje bo v ponedeljek 16. 7. 1990 pričela z gradbenimi deli na II. fazi rekonstrukcije križišča Gregorčičeve-Kersnikove - Ul. 29. novem- bra v Celju. Dela bodo obsežna in bodo v tej fazi trajala do 11. 8. 1990. Zaradi omenjenih del bo ponovno potrebno spremeniti pro- metni režim v Celju, ki pa bo označen z ustrezno prometno signali- zacijo. Vse uporabnike cestnega prometa prosimo, da upoštevajo spre- menjeno promento signalizacijo in jih prosimo za razumevanje. JAVNO PODJETJE KOMUNALA CEUE, p. O. PE - CESTE KANALIZACUA 63000 CEUE, Uva 9 PRIREDITVE V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, 12. julya ob 20.30 uri vokalni koncert Slovenskega Okteta iz Ljubljane. Na dvoriščih RŠC Golovec bo danes ob 18. uri priredi- tev Razgibajmo življerye. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani A, Sodeluje tudi Moped Show. Na gradu Tabor v Laškem bo v okviru poletnih grajskih prireditev jutri, 13. julija ob 2Uuri koncert Arsena Dediča. V Titovem Velenju na ploščadi pred Namo bo jutri, 13. julya ob 19. uri koncet Greentown Jazz Banda s progra- mom dixielanda in swinga pod umetniškim vodstvom Boruta Bučaija. V Laškem bo v soboto, 14. julija, slavnostni začetek prireditve Pivo in cvetje na Aškerčevem trgu. V Muzeju graflčnih umetnosti v Rogaški Slatini je do ponedeljka, 16. julija, še odprta razstava »Avstrija v akva- relih« Josipa Lipperta iz stalnih zbirk starih grafičnih listov Muzeja, ki jih je Rogaški Slatini podaril Kurt Muller iz Švice. •V Muzeju graHčnih umetnosti v Rogaški Slatini bo v ponedeljek, 16. julija, ob 20.30 uri otvoritev nove razstave in koncert Kvarteta Ingrad. V Likovnem salonu v Celju do ponedeljka, 16. julija, razstavlja Herman Pečarič. Razstavo so iz svoje stalne zbirke posredovale Obalne galerye Piran. V galeriji Mozaik v Celju je do 20. julija, na ogled razstave del Rame Selimoviča. V cerkvi Sv. Križa v Rogaški Slatini bo v soboto, 14. julija, ob 20.30 uri koncert Ljerke Očič-Turkulin - orgle, in Stanka Arnolda - trobenta. Izvajala bosta dela Bacha, Stanleya, Vivaldija, Telemanna, Handla in Albionija. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek, 17. juiya, ob 20.30 uri koncert violinista Jovana Kolundžije iz Beograda in kitarista Hrvoje Grgiča iz Zagreba. Na spo- redu so dela Tartinija, Bacha, Gounda, Schuberta, Pagan- ninija in Saint-Saensa. V Zdravilišču Laško bo do konca julija odprta razstava akvarelov Franca Markoša. V Gornjem gradu bo v okviru 21. Čebelarskega praznika jutri ob 20. uri večer poezije s prikazom slik krajevnih znamenitosti. V gorrxjem gradu bo v nedeljo 15. julya ob 15. uri povorka, na kateri bodo predstavili Benediktinski samo- stan in 850-letno zgodovino Gorryega gradu. S povorko se bo tudi zaključilo praznovanje čebelarskega praznika. V jami Pekel v Šempetru bo v nedeljo, 15. julija, od 15. ure d^e tradicionalno veselo poletje, ki ga organizira Turistično društvo Šempeter. Zabaval bo ansambel Slove- nija. V Laškem dvorcu bo do septembra odprta razstava 120 let gasilstva v Laškem. ROJSTVA Celje 1 Rodilo se je 13 dečov; klic. POROKE Celje Poročilo se je 7 r,. ' teh: Boštjan FINK iH^^i REJC oba iz Celja, IgoSž NOVIČ iz Ljubljani ^ KOŽELJ iz Celja, iSj JAVZ in Albina ZEMp I, Žalca, Aleš PEPERKa "^ zana LETONJA oba i/J Ivan DELČNJAK iz ^ pri Socki in Ivica PUŠ^ Razdelja, Vinko VEGEL " stanjevice in Jožica BRp^ iz Celja in Andrej črpI ŠEK in Zalika Rat?^ oba iz Celja. Velenje Poročila sta se PLANKELJ^in Martii? GER oba iz Šoštanja. Žalec Poročila sta se dva para i ko VINKŠELizGrižinAn jaHROPOTizZg. GrušoJ IgorZUPANCizPariželjiS nataCUNDERizLatkove, Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Franc HA| MAN iz Murske Sobote in t ka ZALEZINA iz Celja a KLAVŽAR iz Velikih K« in Marija BOKALIČ iz P^ de in Andrej BALIŠ iz ~ ce in Branka DOMAD Globokega pri Šmaiju. SMRTI Celje Umrli so: Amalija PINTj 81 let iz Celja, Jožefa ŠPEl 81 let z Strmca na Dobrno,! dimir TREBIČNIK, 79 le Celja, Jože ŠPRAJC, 71 k Tuncovec, Amalija ZIDAE let iz Žalca. Slavica DR INFORMACIJE 12. julij 1990 - stran 21 in let iz Ljubije, Stani- l^n\iH.701etizCelja,Ce- ZAVRŠKI, 60 let Kice, Ivan MEKI^V, ^'f'''; kamenč, Rudi ŽNI- '^oo let iz Vojnika, Stani- ^ rlKAR. 76 let iz Celja, , .^EFANOVIČ, 82 let li«''! Wko JEKL, 81 let iz nve Martin BREČKO, f^^ Podgaia, Jože VOVK, ^ w Drožanj, Ferdinand %OTIČ, 86 let iz Celja, stvarnik, 84 let iz a Roman PEČNIK, 88 Uaiibora in Friderik KO- ^^ 62 let iz Radelj ob »vi- so: Marija HRIBAR, Prebolda, Frančiška 81 let iz Jiroseka, Karel GAŠPARIC 85 let iz Laz, Evstahij TRDIN, 62 let iz Vele- rxja, Aleksander MAJCEN, 60 let iz Celja, Milan POČKAJ, 78 let iz Celja, Pietro BIASIZZO, 80 let iz Sevnice in Jože ME- LANŠEK, 85 let iz Velenja. Žalec Umrli so: Katarina GUČEK, 68 let iz Celja, Ida PERKO, 74 let iz Celja, Terezija VESO- LAK, 92 let iz Grajske vasi, Maija DROZG, 82 let iz Žalca in Ludvik JELEN, 69 let iz Čr- nega vrha. Šmarje pri Jelšah Umrh so: Primož BOŽIČ- NIK, 13 let iz Vojskega, Franc LAGNUS, 74 let iz Hotunj, Ja. nez LIPOSEK, 69 let iz Šmar- ja, Jurij PETAUER, 49 let iz Bodrišne vasi. GREMO V KINO SODNIKI MIMO 7aK0NA - ameriški film; % 7. do 16. 7.: MOJA SO- jEDA je VAMPIR - ameri- j ift.: VOJNA ZAKON- OV ROSE - ameriški film I^MALI UNION 14. ?.: ZELO II. del - ame- -iškifilm; J 16. 7.: GUVERNER IN STRIPTIZETA - ameriški jim iTROPOL ^12. 7.: IZZIVALEC - ame- iSki film; i, 12. 7.: OSTRA PAPRIKA -ameriški film; jd 13. 7. do 16. 7.: GANG- STERJA NEŽNEGA SRCA ifrancoski film; od 13. 7. do 16. 7.: OKUS •STRAHU - italijanski film; od 17. 7.: KRI NI VODA -ameriški film; od 17. 7.: GREŠNA NUNA -italijanski film 10 UNION - Mladinski ipun ^13. 7. do 16. 7.: DINAMIT WCKSON - ameriški film IROPOL - Počitniške TIHI BES - ameriški fe;13. 7. in 18. 7.: BABY liOOM - ameriški film; :t. 7.: GANGSTERJA NEŽ- SEGA SRCA - francoski In; 16,7.: SHEENA KRALJICA DŽUNGLE - ameriški film; 17.7.: KRI NI VODA - ameri- ikirnm f^O VOJNIK 15. ?.: IZZIVALEC - ameri- ški film SO TITOVO VELENJE 12.7.: GREMLINI - ameriški 13. 7.: MOJA LEPA , SOFERKA - ameriški film;, 7. in 15. 7.: VRNITEV PRIHODNOST II. del ■ameriški film; ^7.: POLICAJ POD KON- ^OLO - ameriški film; 7. in 18. 7.: DINAMIT JACKSON - ameriški film kino 12 7., 13. 7. in 15.7.:DESERT S SMETANO - ameriški 14. 7. in 16. 7.: GRD IN l^P - ameriški film KINO DOM KULTURE 12. 7.: VRNITEV V PRIHOD- NOST II. del - ameriški fihn KINO ŠOŠTANJ 14.7.: DESERT S SMETANO - ameriški film; 15. 7.: DINAMIT JACKSON - ameriški film; 16. 7.: VRNITEV V PRIHOD- NOST II. del - ameriški film KINO ŠMARTNO OB PAKI 13. 7.: VRNITEV V PRIHOD- NOST II. del - ameriški film KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA 12. 7. in 13. 7: NEVARNA RAZMERJA - ameriški film 13. 7. in 15. 7.: ROJEN 4. JU- LIJA - ameriški film 14. 7.: VELIKO STOPALO - VESOLJEC - ameriški film 16. 7. in 17. 7.: 9 SMRTNIND- ŽE - ameriški film KINO DOM MOZIRJE 12. 7.: BOGASTVO CARJA SALOMONA II. - ameriški film 14. 7. in 15. 7.: SALSA- ame- riški film KINO JELKA NAZARJE 14. 7. in 15. 7.: LEGENDA O ZLATEM PERESU - hongkongški film 18. 7.: DEKOLTE - španski film KINO LJUBNO 14. 7. in 15. 7.: NEVARNO POSLANSTVO - ameriški film 13. 7. in 15. 7.: PORKIJEVE VRAGOLIJE - ameriški film KINO ŠENTJUR PRI CELJU 14. 7. in 15. 7.: RAMBO III. del - ameriški film KINO UNIOR ZREČE 12. 7.: DEVET NOČI IN POL - ameriški film 13. 7. in 15. 7.: HRIB SMRTI - ameriški film 14. 7.: GLEJ KDO MI GOVO- RI - ameriški film Taxi sekcija - stalna številka uslug Telefon: 25-800 (noč in dan) Borza dela Delovna organizacija Delavska univerza Ul. Ivanke Uranjekove 6 Delavska univerza Ul. Ivanke Uranjekove 6 Srednja pedagoška šo- la Ul. 29. novembra 1 Osnovna šola Pranja Vrunča Hudinja Osnovna šola Pranja Vrunča Hudinja Osnovna šola Pranja Vrunča Hudinja Osnovna šola Pranja Vrunča Hudinja Osnovna šola Pranja Vrunča Hudinja Osnovna šola Pranja Vrunča Hudinja Osnovna šola Bratje Dobrotinšek Vojnik Osnovna šola Pranko- lovo Zavod za del. usposab- ljanje M. Pinter Dobrna Izletnik Osnovna šola Nade Ci- lenšek Griže Zavarovalna skupnost Triglav Zavod za del. usposab. M. Pintar Dobrna Poslovna skupnost za vin. in vinarstvo Can- karjeva 1 ZVeza obrtnih združenj Slovenije Ljubljana Obrtno združenje Kapetan Mirsad Stane- tova 16 a Osnovna šola Pranja Vrunča Hudinja Elektro Vrunčeva 2a Plevčak Marinka Go- stilna »Savinja« Pre- bold Občina Prosta dela in naloge Žalec vodja izobražev. programa Žalec vodja izobražev. programa Celje prof. zgod. in geografije Celje razredni učitelj (opr. strok, izpit) Celje razredni učitelj (opr. strok, izpit) Celje pouč. glasbene vzgoje 4 mesece (strok, izpit) Celje pouč. fizike in tehn. vzgoje (12 mesecev) strok, izpit • Celje pouč. telesne vzgoje (12 mesecev) strok, izpit Celje pouč. zgodovine (12 mesecev) opr. strok, izpit Celje pouč. zgodov. in zemljep. (12 me- secev) strok, izpit Celje pouč. angleškega jezika (10 me- secev) Celje učitelj - vzgojitelj Celje vodja tur. poslovalnice Žalec telovadna učiteljica za pol. obvez- nost in dopoln. obvez.: vod. šol. prehrane (12 mesecev) Celje zavarov. zastopnik za Vitanje Celje varuhinja Celje vodja gospod, račun. služ. Žalec tehnični administrator (polovični del. čas) Celje zidarska dela (6 mesecev) Celje kuharica na šoli Ljubečna (10 me- secev) Celje voznik motornih vozil Žalec natakar (3 mesece) '^lerinarska dežurstva ^JJTERinarSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- ja veterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna ^danska ambulanta za male živah pa je od 8. do 10. ure, sicer (T^o redno dežurno službo organizirano v popoldanskem in ^em času. Telefon: 34-233. igERlNARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba fc^fu Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure i^l^rana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. L od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski »tj" J^ško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja ijN. A®iurstva pa lahko sporočilo pustite pri vrataiju Pivo- telefon: 731-121. Ittj^^ERlNARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas ^ariev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega tisK^® Je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski žJ^RINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji Vki '■edni delovni čas veterinaijev od 6. do 14. ure, "JsIm dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure " obn^^S^ dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna Pfaznikih. Telefon: 714-144. ^iJfiRlNARSKA POSAJA MOZIRJE: V Moziiju na veteri-' je redni delovni čas veterinaijev vsak dan, razen S' cloQ redna dopoldanska ambulanta pa ^ 84015. juUja bo dežural dipl. vet. Drago Zagožen, '12 "^'a., od 16. julija dalje pa dipl. vet. Ciril Kralj, tel.: 840- CjJRINarSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete- ^dan j® redni delovni čas veterinaijev od 7. do 15. ure 3 15. ure pa do 7. ure naslednjega dne pa je organizi- " Joi, ^stvo. Od jutri, petka 13. julija dalje bo dežural dipl. , Pangerl, el: 714-041. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata IVANA MOGUJA iz Doma upokojencev na Polzeli se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka Bolnice Celje in Doma upokojencev na Polzeli za vso po- moč v času njegove bolezni. Iskrena hvala gospodu župniku Zidanšku za opravljen cerk- veni obred. Lovski družini Braslovče, moškemu pevskemu zboru in govorniku Žalujoči bratje in sestre z družinami ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža, očeta in starega ata MIHAELA VELENŠKA upokojenega obrtnika elektroinstalaterja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečene tolažilne besede. Žalujoči: žena Štefka, hčerka Nevenka, hčerka Brigita z možem, ZAHVALA V 56. letu nas je po težki bolezni zapustil ljubi mož, oče in dedi VIKTOR DOLAR iz Žalca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Internega intenzivnega oddelka bolnice Celje za vso skrb in nego. Iskrena hvala g. patru Jožetu za opravljen poslovilni obred in moškemu pevskemu zboru iz Griž za odpete žalostinke Vsi njegovi V SPOMIN 13. julija 1990 bo minilo eno leto žalosti in bolečine, odkar je mnogo prerano prenehalo biti tvoje plemenito srce ANICA ŠIŠMANOVIČ Polna sreče in zadovoljstva so bila leta, ki smo jih skupaj preživeli, ko si nam stala ob strani v dobrem in slabem. Dom, ki si ga s trudom in ljubeznijo zgradila, je prazen, prevladujeta le žalost in samota. Tako ostaja za teboj le bolečina, ki jo vsak izmed nas nosi v srcu. Nesrečni smo, ker smo te izgubili. Hvala vsem, ki ohranjate lep spomin nanjo in postojite ob njenem preranem grobu. Hčerka Jasna z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, matere in tete MARIJE MARKL se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. Prisrčna hvala medicinskemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, pevskemu zboru Kompole, govornikoma ter župniku za opravljen obred. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej, ki stejo spoštovali in imeh radi. Žalujoča mož Jože in sin Darko ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice in prababice MARIJE DEČMAN rojene MARZIDOVŠEK iz Lipoglava se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znan- cem ter kolektivom Libele, Merx Potrošnik, VVO Sloven- ske Konjice, Ingrad Šentjur in KS Frankolovo. Zahvaljuje- mo se osebju Lambrechtovega doma Slovenske Konjice, go- vornikoma Antonu in Francu Orešnik, č. g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem s Frankolovega ter Urošu Lipušku iz Vojnika za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni Kako je hiša strašno prazna odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, . zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta in zlatega dedija STANKA JELENCA iz Gorice pri Slivnici se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, za sv. maše in cerkev ter izrečena sožalja. Hvala vam, dragi prijatelji, so- sedje, gasilci, godbeniki, pevci. Posebno Kvala gospodu župniku Mazeju za lepe besede in obred ter ostahm govor- nikom, bivšim sodelavcem iz kurilnice in Železarni Store. Hvaležni smo vam vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, sočustvovali z nami in ga tako številčno pospremili na nje- govi prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, hči Darja z družino in sin Aleš z družino 22. stran - 12. julij 1990 pIsma bha, MALI OGLASI PRODAM motorna vozila ZASTAVO 750, letnik 80, reg. do 3/91, poceni prodam. Golež, Kraigherjeva 7. FIAT UNO 60 S, star 2 leti, motor avtomatik vabeta, nov, prodam Telefon 821-481. ZASTAV0101 komfort, letnik 1979, reg. do 13. 5. 91, ugodno pro- dam. Podgorje 58, Celje. ZASTAVA 128, letnik 87, reg. do sept. 90, prodam. Cena 49.000 din. Telefon 31-941. VESPO 150 NV, sive kovinske bar- ve, dodat, opremljena, v garan- ciji, 110 km, prodam. Cena 25.000 din. Telefon 29-706. MOTORNO KOLO MZ 250 TS, pro- dam. Niko ŠtarkI, Sedraž 18, La- ško, telefon 21-199, dopoldan. DIANO, letnik 78 december, reg. do 27. 1. 91, prodam. Telefon 712-430. JUGO KORAL 45, letnik 88, pro- dam. Telefon 712-242. R 4, december 83, poceni prodam. Velenšek, Zg. Hudinja 11, Celje. TOMOS AVTOMATIK s čelado pro- dam za 7000 din. Telefon 25-686. FIAT 126 P, letnik 1984, prevoz. 37.600 km, prodam. Telefon (063) 36-490. R 4, letnik 84, registriran do de- cembra, prodam za 22.000 din. Bojan Blazinšek, Socka 55 a, 63203 strmec, popoldan. TOMOS AVTOMATIK, zelo dobro ohranjen, prodam za 4900 din. Inf. na tel. 25-472, popoldan. PONI EKSPRES, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Anton Iršič, Celje, Vojkova 7, 4. nad- stropje. MOTORNO KOLO BT 50, letnik 1987, zelo ugodno prodam. An- ton Tanšek, Primož 35, Šentjur. 126 P, letnik 87, prodam. Štefan Biščan, Podgrad 37 b, Šentjur. MERCEDES 200 D, letnik 67 in džip diesel AR 51, prodam. Tele- fon 781-081. R 4 GTL, letnik 1982, malo karam- boliran na desni strani, prodam. Cena po dogovoru. Ciril Jelen, Prebold 127 a, Prebold. CTX 80, ugodno prodam. Telefon 27-185, popoldan. VOLKSVVAGEN, letnik 71, reg. do maja 91, prodam. TeL 25-988. ŠKOD0105, letnik 78, reg. do julija 91, ugodno prodam. Vidic, Mari- jina vas, Jurklošter. LADO 1200 s, letnik 1986, reg. do maja 91, prodam. Ogled vsak dan popoldan. I^elko, Lipni dol 9, Jurklošter. MOTORNO KOLO PUCH 250, sta- rejši letnik, prodam. Telefon (063) 27-655, zvečer. KROS MOTOR KX 125 kavvasaki, prodam. Telefon 36-551. BT 50, marec 88, brezhiben, malo vožen, reg., nujno prodam. Tele- fon 39-289. LAD0 1200, letnik 76, reg. do 30.5. 91, prodam. Telefon 779-168. TOMOS COLIBRI AVTOMATIK, še ne vožen, v garanciji, sive ko- vinske in modre barve, prodam za 10.800 din. Cena v trgovini 16.500 din. Telefon 29-706. BT 50, reg. do julija 91, prodam. Telefon 784-225. GOLF JX DIESEL 11/85, rumene barve, prodam. Telefon (063) 783-190. OBNOVLJENO ZASTAVO 101, let- nik 1977, reg. do julija 91, ugod- no prodam. Zdenko Rataj, Pod- šmihel 21, Laško, telefon 732- 592. 126 P, prodam za 6000 din. Telefon 779-118. MOTORNO KOLO AVTOMATIK, novo, metalno modre barve, ugodno prodam. Tel. 741-625. KADET 1,6 D, letnik 85 prodam ali zamenjam. Inf. na tel. 736-013. MOPED COLIBRI, nov, poceni pro- dam. Telefon 31-095, zvečer. JUGO 1,1 GX, okL 87, prodam za 6500 DEM din. protivrednosti. Telefon 772-149. APN 6S, prodam. Telefon med de- lavnikom od 8. do 15. ure, v so- boto od 8. do 12. ure, 737-025. FIAT 750, letnik 79, prodam. Franc Šlander, Košnica 64, Celje. OPEL KADET 1,2 karavan, letnik 76 prevrnjen, prodam. Telefon (063) 711-476, po 15. uri. Z 101, letnik 78, neregistrirano, vozno, poceni prodam. Telefon 32-851, dopoldan. Stroji CIRKULAR z elekt. motorjem, 3 KW s kovinskim okvirjem, po- ceni prodam. Inf. na telefon 721- 441. TRAKTOR TV 420, odi. ohranjen, prodam. Miran Krnjec, Orla vas 34 b, Braslovče. ŠIVALNI STROJ PFAFF prodam. Telefon 724-117, popoldan. HIDROPAK, tovarniško nov, ugod- no prodam. 25% popust sedanje nabavne cene. Klicati na tele- fon (063) 712-797, sobota od 20. do 22. ure. UNIVERZALNO MLATILNICO ugodno prodam. Franc Cmer- šek, Bodrež 27, Grobelno. TRAKTOR FERGUSON, nov, 539, prodam. Brunšek, Proseniško 7, telefon 742-348. STRUŽNICO, starejšo in stayer 18, prodam. Telefon 701-614. TRAKTOR STAVER 18 KS s koso, dobro ohranjen, prodam. Mar- jan Vrbovšek, Žigon 16, Vrh nad Laškim. BCS 110 težak 8, cirkular- 3 fazni z motorjem 4 KW in NSU 1200, reg., prodam. Telefon 724-053. KOMBINIRKO TIP LEDINEK, pro- dam. Inf. na telefon (063) 745- 143. FREZO TV 120 cm, malo rabljeno, ugodno prodam. Franc Bezgov- šek. Reka 8, Laško. MOLZNI STROJ VIROVITICA pre- vozni, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Vinko Ura- njek, Ponikva 22, Žalec. TAJFUN PUHALNIK za seno, brez motroja, 6 m cevi 0 50, prodam. Telefon (063) 34-642, popoldan. STRIŽNO KOSILNICO SK 350 MR kot priključek za motokultivator M10 standard poceni prodam. Telefon 742-210. DOBRO OHRANJENO KOSILNICO za strme terene, cena 1200 DEM din. protivred., motor acme za kosilnico in motor za traktor, prodam. Cena po dogovoru. Vladimir Petek, Strmca 5, Laško. posest v BLIŽINI CEUA ali Šentjurja (12 km), prodam obnovljeno kmečko hišo, 2,5 ha obdeloval- ne zemlje, s telefonom, elektri- ko in vodo ter materialom za novo gradnjo. Telefon 746-280, po 19. uri. PARCELO nad Jamo Pekel, možna gradnja vinske kleti, prodam. Voda, elektrika na parceli. Tele- fon 721-211. GRADB. PARCELO z vso doku- mentacijo v Rog. Slatini, pro- dam. Tel. 881-155. HIŠO DVOJČEK, prodamo. Cena po dogovoru. Inf. dopoldan od 8. do 10. ure, popoldan od 18. do 20. ure na telefon 37-258. TRAVNIK 1 ha, strojna obdelava in gozd 50 arov, primerno za vi- kend, prodam. Krajnc, Pod vrb- co 25, Šentjur. MEŠANI GOZD 6 ha v bližini Fran- kolovega, prodajamo. Cena 210.000 din. Inf. na telefon (063) 751-283. HIŠO V RIMSKIH Toplicah pro- dam. Telefon (061)881-012. NEDOKONČANO dvostanovanj- sko hišo z delovnimi prostori v Vrbju pri Žalcu, prodam. Tele- fon 711-304, od 14. do 16. ure. STAREJŠO HIŠO 450 m^ zemlje v Savinjski dolini, prodam. Tele- fon 701-700. HIŠO 10 km iz Celja, prodamo. Inf. dopoldan (063) 34-355, po- poldan. HIŠO ZA RUŠENJE prodam. Tele- fon 33-960, po 18. uri. Stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE 54m^ z balkonom v Celju na Zelenici. Ponudbe pod VSELJIVO ČEZ 6 MESECEV. DVOSOBNO STANOVANJE s cen- tralno in balkonom v I etaži na Otoku, prodam. Telefon (063) 24-277. PRODAM grad. material STREŠNO OPEKO BOBROVEC, 4000 kosov, prodam. Kolšek, Laška vas 2c, Štore. RABLJENO STREŠNO OPEKO be- tonsko, prodam. 2500 kosov. Te- lefon 29-681. gradbeni material NOVO MIZO s štirimi stoli ugodno prodam. Milan Stari, Rečica 98, Laško. KOTNO SEDEŽNO garnituro rjave barve prodam. Telefon 35-729. DOBRO OHRANJEN KAVČ in dva fotelja olivno zelene barve pro- dam. Cena 4500 din. Telefon (063) 29-732. TROSED raztegljiv v posteljo in dva fotelja, dobro ohranjeni, po- ceni prodam. Telefon 34-516, od 15. ure dalje. VZIDAN ŠTEDILNIK, rabljen, pro- dam za 300 DEM din. protivred- nosti ter električni št. 2. plin in 4 elektrika. Telefon 845-279, po 20. uri. REGAL, 4 fotelje z mizo, pralni stroj Gorenje, prodam. Telefon 21-908, po 15. uri in po 20. uri. POHIŠTVO ZA SPALNICO, pred- sobno omaro in omaro za dnev- no sobo, prodam. Telefon 26- 910, po 17. uri. akustični aparati - glasbila SATELITSKI SPREJEMNIK z ante- no in videorekorder prodam. Te- lefon 772-171. TELEVIZOR GORENJE prodam za 2000 din, iskra za 4000 din. Tele- fon 26-962. SINTESIZER KORG TRIDENT z do- kumentacijo prodam za 7000 din. Telefon (063) 746-156. NOV VIDEOREKORDER, še nerab- ljen in z računom, zelo ugodno prodam. Cena 5000 din. Telefon (063) 24-484. NOVE ORGLE FUJITONE, prodam. Drago Jazbinšek, Dušana Kve- dra 26, Šentjur. HARMONIKO MELODIJA 80 basno in 120 basno ter sintesizer, pro- dam. Tel. 29-601. RAČUNALNIK ATARI 130 XE s ka- setofonom in kasetami, prodam za 500 DEM din. protivrednosti. Potočnik, Šmihel 1a, Laško, te- lefon dopoldan 31-312/389. NOV BARVNI TV 632 Fine Line Go- renje prodam. Telefon 34-712, dopoldan, Zupane. ČRNO BELO TELEVIZIJO, rablje- no 1 leto, prodam. Telefon 746- 276. VIDEOREKORDER TENSAI TVR ■ 150 s carinsko deklaracijo, nov, prodam. Cena ugodna. Telefon 33-054. Živali KOZE MOLZNICE ugodno prodam. Inf. na telefon 821-276. SIMENTALKO, brejo 7 mesecev, prodam. Ciril Pilih, Pot v Konj- sko 13, Vojnik. KOZE prodamo. Telefon 741-215, od 15. do 19. ure. KOZO s kozličem, starim 3 mese- ce, prodam. Telefon 32-133. PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Telefon 821-270. NEMŠKE OVČARJE, stare 7 ted- nov, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. Oče in mati z odličnim rodovnikom, ter psico, nemško ovčarko, staro 10 mesecev. Dra- go Jug, Pod Vrbco n.h., Šentjur/ Celje. NEMŠKO OVČARSKO - psičko, odličnih staršev, prodam. Tele- fon 744-195. Športni rekviziti GUMIJAST ČOLN ADRIATIK pro- dam. Telefon 25-669, zvečer. JADRNICO ELAN T 425 za 2 osebi, prodam. Inf. na telefon 39-865. JADRALNEGA ZMAJA PHOENIX finesa 1:10, ugodno prodam. Te- lefon 27-411 interna 645, dopol- dan do 14. ure. ostalo PRIKOLICO za osebni avto ugod- no prodam. Ogled vsak dan. Ce- na po dogovoru. Anton Potoč- nik, Lopata 27. RAZNO INSTALACIJSKO orodje in opremo: delovna miza, zaboj za orodje, vrtalno kladivo bosch, ročna rezilnica za navoje do 3 cole, električna rezilnica za navoje do e 2, prodam. Inf. na tel. 38-724, od 18. do 19. ure zvečer. MOTOR Z MENJALNIKOM (50.000 km), vlečno kljuko ter ostalo opremo za Škodo 120, prodam. Franjo Knez, Medlog 35. GARAŽO v Vojkovi - garažna hiša, ter garažo v Šaranovičevi ulici, prodam. Telefon 25-338, zvečer. GARAŽO v Škapinovi ulici, pro- dam. Telefon 31-095, zvečer. BARVNO TELEVIZIJO in štedilnik na trdo gorivo supercalorex, ugodno prodam. Telefon 741- 572, popoldan. ŠESTOKENSKI kozolec, prodam. Telefon 779-169. TOMOS AVTOMATIK, skoraj nevo- žen, BT 50 ter pohištvo za otro- ško sobo, ugodno prodam. Tele- fon 31-451. KOPALNIŠKO KAD litoželezno, 170 cm, novo, ugodno prodam. Inf. na telefon 711-338, zvečer. POSESTVO 1,5 ha, 3 km iz Šmarja/ Jelšah, voda, elektrika in cesta do hiše, v lepem in mirnem kra- ju ter malo večji gumi voz, pro- dam. Inf. tel. (063) 821-198, od 19. do 22. ure. R 4, letnik 76, reg, do decembra, cena 10.000 din in brejo kravo simentalko, prodam. Telefon (063) 779-213. Izdelovanje nagrobnih spomenikov Marjan Amon Slatina v Rožni dolini 9a telefon 38-672. KOSILNICO GORENJE KO^, rabljeno 2 sezoni, 6 oken J knami, 100x120, Glin N^ in 4 koze po izbiri, prodan " fon 741-405. KEMIČNI WC in plinski ku^ ugodno prodam. Telefon TEHTNICA LIBELA za prodam. Inf. na tel. 713-21' ŠOTOR SIN J (za 4 osebe). . nerabljen in čoln maestra'-^ z motorjem 4, letos ItuP''®^ ugodno prodam. Telefon JABOLČNIK 250 I, PRODAŠ; , 10 din za liter. Martina vi Mestinje 78. GUMI VOZ 13 col, enobrazdJ^j torski plug ter plug in vprego, prodam. Karel f* benik 36, Šentjur. ^ ENDURO ČZ 250, odlično oh^ In šotor za 5 oseb, nov, P Telefon 37-343. ^ MAESTRAL 9 SD, motor Ijeno eno sezono in matik, prodam. Telefon NOVO ŽAGO za ohišja z in elektromotor 5,5 KVv> prodam. Telefon 39-566- Kako najlažje do novega ali rabljenega avtomobila? Oglasite se v podjetju AVTO BRANCE v Laškem Tam je trgovina z novimi in rabljenimi avtomobili (tudi staro za novo) ter trgovina z rezervnimi deli (VW, Audi, Opel IDA). Vsako soboto od 8. do 12. ure avtomobilski sejem s servisno-strokovno po- močjo pri nakupu vozila (t. i. mini tehnični pregled). Prodaja in servis vozil: Brance Laško. tel. 731-282. PRODAJALCI m KUPCI RABLJENIH VOZIL AVTOVID, Vojnik, Global 14. vam omogoča hitro prodajo in dober nakup. Vaše vozilo lahko prijavi v prodajo na telefon 31- 032, vsak delovni dan od 8. do 10. ure. Ob proviziji samo 1% oi\ bomo prodajali namesto] vas 60 dni. J Vse informacije za l(m so zastonj. i Prodajalna M-N Polzela vam po ugodnih cenah nudi: - moško in žensko modi l obutev - obutev za najmlajše - športne copate - tekstil Obiščite nas in se prepričajte! NAMINA ^ jDISKONTA v Žalcu in Levcu • celoten asorfiman po grosisličnih cenah - Pivo v sleidenici 7,00 din - Radensica 5.00 din - Zaščitna vina 35,30 din NAKUP V NAMI JE PRAVI NAKUP! nglasi - informacije 12. julij 1990 - stran 23 prikolico j i, ugoano ^ Jože Mikollč, Tekačevo ip belO vino prodam. Te- .J 1 KW, malo rabljen, 712-439. ^tbOMOTOR 3,9 KW, 380 V, obratov, prodam. Krajnc, 25, Šentjur. ^^ V vožen tri mesece, '^Irsbush peč, rabljeno eno nno in črnobel televizor, pro- Telefon 742-380, po 17. uri. J^MERCEDES, letnik 1980, Fl- 'V^special 127, letnik 1982, des- stran za Zastavo 101, peč ""»ersbush, bojier, 80 litrov, no- flkenske police in razne gu- 'I ugodno prodam. Zagajšek, Jake 4, Strmec, telefon 777- lOO. gBiNiRAN voziček Roki, zelo Lo ohranjen, prodam. Tel. JJ 27-501, pop. 24-221. ^OR Brand, za 4 osebe 24 m^ ^'dam za 4.000 din. Tel. 713- J9,po20. uri. ^fANJSKO rdeče vino-žame- ^^a in beli laški rizling s sa- ^nonom, prodam. Inf. po te- lefonu 26-467. 11)1 komfort, letnik 80, satelit- anteno amstrad, orgle roky j^strešna okna 100 X140 z žalu- jjami, rabljena, 4 kose, ugodno Irtidam. Telefon 731-076. IPO karavan, letnik 1987, pre- (ienih 40.000 km in rabljen (KStral 18 ter tomos 4, pro- Inf. na teL (063) 711-113, KUPIM ilflcelo do 1000 m^ lahko s Sta- lini objektom za rušenje, do Hkm iz Celja, kupim. Telefon !6-249. POSESTVO na relaciji Štore- Šmarje kupim ali vzamem pod oskrbo starejše ljudi brez na- slednikov pod pogojem dedova- nja. Javite se pod šifro BODOČ- NOST. ELEKTROMOTOR z radijem, 2,2 KW in 2800 obratov, kupim. Telefon 36-119. STANOVANJA NUJNO IŠČEM enosobno stano- vanje, garsonjero ali sobo. Na- slov: Jože Kovač, Brdce 29, Dol pri Hrastniku ali telefon 731-123/ 296, do 16. ure. STANOVANJE, novejše, dvoinpol- sobno, oddam v najem za naj- manj 2 leti. Šifra NOVA VAS. STANOVANJE ALI SOBO in kuhi- njo najame tričlanska družina v Celju. Ponudbe sporočite na telefon 26-822, Celje. ZAMENJAM TROSOBNO stanova- nje 76 m' s centralnim ogreva- njem v Jajcu (center) za enako v Celju ali Titovem Velenju. Inf. na tel. (063) 778-000/419. NUDIM DVE stanovanjski sobi v Grižah za pomoč v gospodinj- stvu. Zaželjeni upokojenci. Ostalo po dogovoru. Telefon 711-974. UČITELJ NAJAME stanovanje v Celju, nudim predplačilo. Šifra PREDPLAČILO. MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok išče enosobno stanovanje v okolici Celja. Šifra REDNO PLAČILO. MLAD FANT NAJAME sobo ali garsonjero pri osamljeni, mla- dostni in prijazni ženski. Šifra DOBER PLAČNIK. MIREN FANT najame eno ali dvo- sobno stanovanje (lahko neo- premljeno), na relaciji Celje- Šmarje pri Jelšah. Telefon 37- 070, po 16. uri. GARSONJERO v Novi vasi v Celju oddam. Ponudbe pod AVGUST. ZAMENJAM garsonjero v Žalcu za večje stanovanje v Žlacu. Tel. 25-338. ZAPOSLITEV ZA DOB01 leta zaposlim natakari- co v bistroju Akvarij, (zaradi po- rodniške). Čuprijska 13, Celje. POMOČ V GOSPODINJSTVU po- trebujem. Telefon 779-114. ZAPOSLIM simpatično in čedn de- kle za delo v bistroju. Nudim do- ber zaslužek in stanovanje. Po- nudbe s kratkim opisom pošljite pod šifro STANOVANJE. NATAKARJA ALI NATAKARICO, kuharja ali kuharico, lahko tudi začetnika ali pripravnika zapo- sli v redno delovno razmerje Penzion Kanu, Valburga 7 61216 Smlednik, telefon (061) 627-011. Možnost hrane in stanovanja, ostalo po dogovoru. NUJNO IŠČEM kakršno koli zapo- slitev. Imam srednješolsko izo- brazbo ter izpit B in C kategori- je. Telefon 741-974. AKVIZITERJE za delo na terenu iščem. Telefon 26-009, po 20. uri. GOSTILNA MIT, Mostičje/Kopru sprejme v redno delovno raz- merje natakarja in kuharja, možnost stanovanja, ostalo po dogovoru. Inf. na tel. (066) 59- 150, vsak danpo 12. uri. IŠČEM POČITNIŠKO delo. Lahko tudi na morju. Šifra DIJAKINJA. POGODBENO DELO na ind. šival- nem stroju, iščem. Telefon 31- 525. ZAPOSLIM ŠOFERJA A, B, C, D, E kategorije. Telefon 25-338, zvečer. IŠČEMO AKVIZITERJE za posre- dovanje komercialne verige Fa- mily line unitrade. Dober zaslu- žek. Zaželjen telefon. Oglasite sa na tel. št. (061) 344-702. IŠČEM AKVIZITERJE za prodajo iskane kozmetike na področju Slovenije. 50 različnih artiklov. Novost na tržišču-kolekcija za sončenje odi. kakovosti. Dober zaslužek. Telefon (041) 320-644. 125773 DOBRIM UUDEM s hišo in vrtom oddam črnega in siamskega mucka. Telefon (063) 28-137. KVALITETNO IN POCENI polaga- mo zvočne in toplotne izolacije, gips plošče, koncel plošče in ostale stropne in stenske oblo- ge. Izdelujemo tudi predelne stene iz kovinskih ali lesenih konstrukcij. Telefon 741-249. ZA VSA FASADNA dela vam mon- tiram in dajem v najem hitro- montažni fasadni oder. Telefon (063) 36-853. VARČEVALCI! Nujno potrebujem protivrednost 6000 DEM za eno leto. Nudim zelo ugodne obre- sti. Šifra GARANCIJA. MONTAŽA vseh rolet. Pokličite zjutraj ali zvečer telefon 31-776. LOVSKO PSIČKO, staro 6 mese- cev, oddam. Kličite na telefon 38-739. POUČUJEM LATINŠČINO za vse stopnje, (v obliki tečaja ali in- strukcij). Telefon 28-820. HITRO IN KVALITETNO poprav- ljam pralne stroje in štedilnike Gorenje. Toni Kitek, Kasaze 107 a, Petrovče, telefon 776-854. INSTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino. Prevajam angl. strok, literaturo. Telefon 21-971. ROLETE IN ŽALUZIJE v več bar- vah izdelujemo in montiramo. Telefon 24-296. VKLJUČITE SE v komercialno ve- rigo Family line unitrade, ki vam prinese dobitek 975.000 din. Te- lefon (061) 344-702 in (063) 731- 015. MOŠKI SREDNJIH LET z mehani- zirano kmetijo želi spoznati de- kle do 35 let. Ponudbe pod šifro OKOLICA CELJA. HMELJARSKI INSTRUMENTALNI kvintet išče pevko za petje na- rodno-zabavne in komercialne glasbe. Telefon 28-586, po- poldan. ČISTIM temeljito in hitro vaše sta- novanje. Telefon (063) 28-141. Kozmetični in frizerski salon IRIS Cesta 1/8, Titovo Velenje Telefon: (063) 856-837 ŽELITE BITI LEPŠE, IflTKEJŠE? Z novim aparatom MYOLIFT vam bodo odlično pozdravili akne. brazgotine, strije, zmanjšali gube, odstranili gubice okrog oči, očvrstili prsi, odstranili celulit in vas rešili odvečnih kilogramov. Še je čas, pohitite, poletje bo kmalu tu! Vabi vas kozmepčni in frizerski salon IRIS na Gorici v Tito- vem Velenju! Že po prvem obisku bo vaš videz lepši, postali boste vitkejši za 4 do 6 cm. Naročila sprejemajo po telefonu 856-837! Avtoservis Andrej Prevolnik Cesta kozjanskega odreda 18 Šentjur pri Celju, telefon (063) 741-338 Novo! Suzuki servis na Štajerskem. Pričel je poslovati pooblaščeni servis za avtomobile in motorna kolesa Suzuki. Nudimo servisne storitve, originalne rezervne dele in dodatno opremo. Z več kot 20 letno tradicijo pa avtoservis opravlja: servisiranje, vzdrževanje in pripravo vozil za tehnični pregled ter vulkaniziranje in centriranje gum na osebnih avtomobilih. Delovni čas od 7. do 15., ob sobotah od 7. do 12. IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA Počitnice v ŠPANIJI - LLORET DE MAR - 7 polpenzionov in frevoz-ugodne cene - še nekajJ^rostih mest, odhod 17. avgust. Prijave in informacije ITA - Poslovalnica Celje 29-270, ter poslo- valnice v Žalcu, Titovem Velenju, Si. Konjicah, Mozirju in Rogaški Slatini. ODHAJATE NA DOPUST? sef ljubljanske banke vam v času odsotnosti varuje dragocene predmete in dokumente. vse informacije dobite v celjski mestni hranilnici ali na telefon 26-815 LD GRMADA CELJE vabi na tradicionalno lovsko strelsko tekmovanje 6. memorlal MERNIK-LUKMAN, ki bo dne 22. 7. 1990 na Tovstem vrhu pri lovski koči. Vabljeni strelci in gledalci k čimštevilčnejši udeležbi. Na voljo bodo lovske speci- alitete. VABUENI Ljubečna Celje telefon (063) 33-421 AVTOMOTOR CELJE POSEBNA PONUDBA Omogočamo nakup novih vozil programa Zastava ter rab- ljenih avtomobilov različnih tipov z našim brezobrestnim kreditom do 10.000,00 din, kar pa ne izključuje možnosti, da kupec najame kredit tudi pri svoji področni banki. f^obavni roki izjemno kratki, za nekatere celo takojšnji. Se vedno je izredno ugoden nakup po sistemu »staro za novo«, pri čemer omogočamo uporabo rabljenega vozila do izdobave novega. Priporočamo se na naših prodajnih mestih: Celje, Miklošičeva 5, tel. (063) 24-211, 26-133 Velenje, Šaleška 18, tel. (063) 853-267 Maribor, Grajska 7, tel (062) 212-654 Trbovlje, Savinjska 36, tel. (061) 21-463 Slovenj Gradec, Glavni trg 51, tel. (0602) 41-461 Ravne, Dobja vas, tel. (0602) 22-352 NOVO NA POLZELI! Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmaije pri Jelšah, in Žalec. ____ __________ __________ . Direktor TOZD in v.d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc Redakcija: Maijela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stai^iejčič, Zdenka Stopar, T^e Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik. Tehnični'ur^nik: Franjo Bogadi. Tajnica redakcye: Mojca Aužner. Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Mesečna naročnina je 30 dinaijev. Za tiyino je letna naročnina 700 din. Številka žiro računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V. kongresa 3 a, Ce^e. Telefon: 29-431 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. VITA vabi vse osamljene In nevezane na DRUŽABNO SREČANJE v Celje vsako 2. in 4. soboto v mesecu ob 20. uri v hotel CELEIA. Informacije daje VITA osebr)o vsak ponedeljek od 16. do 18. ure v hotelu in na tel. (063) 38- 481 vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 22. ure. 24. stran - 12. julij 1990 pIsma bha, kronika NOČNE CVETKE • Nikola M. iz Šmarja si je v torek zvečer privoščil svoj »šou«, ko je v razbija- škem in alko-omotočnem stanju razgrajal ter vzne- mirjal čustva občanov, ki so Se tisti čas nahajali na celjski avtobusni postaji oziroma v tamkajšnjem bi- feju. Je pa imel telefonski klic gostinskega osebja dvojno rezilo: Nikolo so miličniki usmerili na strez- nitev ter na pot k sodniku za prekrške, gostince pa na zagovor, zakaj so vinjene- mu gostu še kar točili alko- holne zvarke. Biznis je biz- nis, red pa ima to »poseb- nost«, da se ga je treba dr- žati. Tudi gostilniškega. • Tiha rockovska glasba je kot nesoljena župa, pre- , glasna, zlasti v blokovnih I stanovanjskih soseskah pa ' kot posebne sorte dražilo, ki počitka potrebnemu de- ; lovnemu ljudstvu ne da I spati. Ker Aleksander K. iz i goriške 1 v torkovi noči ni I štedil s soljo, si je na glavo ! nakopal miličnike. Ti so j ugotovili, da so stanovalci j malce pretiravali in Sandi- ju dopovedali, da mora biti do sosedov obziren. Glas- beni užitkar jih je ubogal. • Nekdo je v sredo, malo pred drugo uro ponoči, uporabil hladno orožje, imenovano solzivec. To de- janje so na celjsko pohcij- sko postajo prijavili iz celj- ske Casablance, saj tam ni navada, da bi bili gostje ob- jokani. In kaj seje res doga- jalo v tem znanem diska- ču? Trije mušketirji so si skočili v lase, eden od te .trojke, ki mu je ime Andrej, pa se je branil s solzilnim razpršilcem. Ni kaj, naši občani se vse bolj samozaš- čitno obnašajo in opremlja- jo, kar pa za Andreja, ko bo stopil pred sodnika za pre- krške, gotovo ne bo olajše- valna okoliščina. • Sredin večerni »as« v Asu na Ostrožnem je bil Franc S. iz Celja. Bil je sila neprijeten gost, s^ se ga je tako zelo nacukal, da je po- čenjal same neumnosti, ki so frčale in žvenketale po lokalu. V četrtek zjutraj je Franček naprej ugledal miličnika in s strumnim korakom zakorakal v nov delovni dan. Po pošti pa ga bo nekdo spomnil, daje kr- šil javni red in mir. M. A. Mladost pred sodiščem in v ogledalu družbe Negativni pojavi vsesplošne družbene krize, še posebej kriza morale in vrednot, pušča sledove tudi na mladi generaciji. Zato ni čudno, da se mladost vse češče po- javlja pred sodiščem, z bremenom kaznivih dejanj in z velikim bre- menom oziroma odgovornostjo sodnikov. Kaznovalna politika, ki mora imeti v teh primerih vzgojni značaj, je po izreku vzgojnega ukrepa odvisna od vrste izvensod- nih činiteljev in institucij. Da tu nismo najbolj uspešni, go- vori podatek o povratništvu med mladoletniki. Povratnikov je bilo lani 22,5 odstotka v celotnem števi- lu mladih storilcev kaznivih dejanj in v primerjavi z minulimi leti naj- več doslej. Sicer pa seje, v primerja- vi z letom 1988, število mladoletni- ških primerov, ki so jih obravnavali na Temeljnem sodišču v Celju lani povečalo za 6 odstotkov. Največ mladoletniških sodnih spisov je z območja občine Celje, sledi občina Velenje, na zadnjem mestu je občina Šmarje pri Jelšah. Struktura dejanj se zadnja leta bi- stveno ni spremenila. Še vedno je največ kaznivih dejanj zoper zaseb- no in družbeno premoženje (235 v letu 1989), sledijo kazniva dejanja povezana z varnostjo v javnem pro- metu (17), zoper življenje in telo (6) in ostala posamična kazniva deja- nja. Pri kaznivih dejanjih zoper za- sebno in družbeno premoženje gre za tatvine, med katerimi je bilo kar 54 velikih tatvin, pri čemer je treba povedati, da pri teh običajno ni šlo za eno samo kaznivo dejanje, am- pak za vrsto le-teh ter za veliko ško- do posameznim oškodovancem in družbi. Značilna je tudi vse večja predrznost mladih pri izvrševanju kaznivih dejanj, povezana z izredno spretnostjo in iznajdljivostjo. Mladi so tudi vešči pri zbiranju informa- cij, saj za svoje »podvige« najčešče izkoristijo nočni čas, dopustniško obdobje, za kratek čas nezaklenjena vozila ter nepozornost in nepazlji- vost trgovcev. Kaže, da imajo že do- dobra izostren čut za opazovanje in čakanje na najugodnejšo priložnost. Skrbi dejstvo, da gre za precej do- bro organizirano kriminalno dejav- nost, to dejstvo pa postavlja pred družbo vprašanje, kaj narediti, da bi takšno početje preprečili ali ga vsaj omilili. Vse preveč je namreč mla- dih, ki svoje umske in ostale spret- nosti in sposobnosti usmerjajo v po- sameznikom in družbi škodljiva in prepovedana dejanja. Drži, da je športnih klubov in ostalih možnosti za pozitivno interesno združevanje mladih premalo, še bolj pa je nema- ra res, da mladih ne znamo pritegni- ti s sodobnimi oblikami za aktivno preživljanje prostega časa. Posebej ta problem izstopa v večjih mestih. Dogaja se, da iz iste družine na so- dišču obravnavajo najprej enega, nato drugega ali pa včasih še tretje- ga otroka in vsakič se ponovi ista družinska situacija. Prezaposlenost in odsotnost obeh staršev z doma ima gotovo negativne posledice, si- cer pa je naša družina že desetletja v krizi. Pri mladoletnikih, ki so ] ' li težja kazniva dejanja so v S nem sodišču Celje oziroma ^^^ meznih enotah v regiji odr Jž por, in to kar za deset mia? kov, kar je največje število v ^ letih. Trije so bili nameščen^^*^ hodni mladinski dom, da K' koj po prijavi kaznivega de/ ločili iz domačega okolja. ^J« Zaskrbljujoč je tudi podatek rastu kaznivih dejarij zoper v I javnega prometa, saj se mlari?' ki vozijo z motornimi vozii,^ vrst in kategorij, brez izkušp^ vozniškega dovoljenja ter bre? navanja cestnoprometnih sov. In ker je mladost povezali letavostjo in nekritičnostjo, ženost občanov in mladoletJ toliko večja. ^ Med najpogosteje izrefc, vzgojnimi ukrepi madoletnik^ bili lani ukori (90), strožje stvo je sodišče odredilo v 4i ^ rih, šest mladoletnikov so n^ v prevzgojne domove, dva v o| letniški zapor, v 53 primerih^ postopek ustavljen. Kot negativen pojav med tnj^ je vse pogostejši alkoholizem,« lani 15 mladoletnikov storilo b vo dejanje pod vplivom alkoli pri dvanajstih pa je bil alkoh(^ stalni spremljevalec družine, MARJELA AG| Anton Kolar Riko Kos Dana Miklavc Franc Stradn^ik Martin Zupane So Laščani navajeni na hrup? V Laškem bo spet veselo, kajti v soboto se zopet zač- ne Pivo in cvetje. Zaradi ce- nejšega piva in privlačnega programa se bo ves teden v Laškem zbirala množica ljudi iz vseh koncev Slove- nije. Kaj pa Laščani? Kaj menijo domačini o tej prire- ditvi? Jih kaj moti in kakš- ne spremembe si želijo? Anton Kolar, upokojenec: »Sem Laščan in so mi prire- ditve ki jih prirejajo v La- škem zelo všeč. Tudi, to, da ljudje razgrajajo me ne moti preveč, saj sem se že navadil. Sicer pa mislim, da je tega vedno manj, ker so tudi lju- dje dandanes drugačni. Vsa- ko leto komaj čakam, da se prireditev začne.« Riko Kos, upokojenec: »Bojim se da je na prireditvi preveč pijančevanja in pre- malo kulture. V tem času pride v Laško veliko ljudi, ki se veselijo, vendar pa naredi- jo tudi veliko škode. Z mo- stu zmečejo cvetlične lonč- ke, pa še marsikaj drugega groznega se dogaja. Ali je to prav? Spremeniti verjetno ni mogoče ničesar. Prav je, da imamo prireditve za širjenje turizma, ko bi le ne bilo toli- ko popivanja...« Dana Miklavc, profesorica glasbe: »Hrup ob Pivu in cvetju me ne moti, ker mr- slim, da to spada k prireditvi in da tega ne bo nihče spre- menil. Ce me že kaj moti, se raje umaknem. Sem Laščan- ka in vidim, da je že vsa leta enako, saj ne moremo izbira- ti ljudi, ki prihajajo na to pri- reditev. Moramo se zavedati, da gre tukaj tudi za dobiček in je s tem včasih okrnjena kulturna plat.« Franc Stradnik, upokoje- nec: »Prireditev spremljam že 25 let in se mi zdi zelo dobra. Rad poslušam in opa- zujem vesel ljudi. Edino kar me malce moti so ponesna- žene ulice zjutraj, pa tudi glasba je včasih malo pre- glasna - seveda ne obisko- valcem prireditve, pač pa prebivalcem Laškega. Zlasti za tiste, ki stanujejo blizu cerkve, kjer je glavno prizo- rišče, sem se že večkrat vpra- šal ali v tem tednu sploh kaj spijo.« Martin Zupane, upokoje- nec: »Ne maram hrupne glasbe, razbijanja, uničeva- nja rož in drugih lumparij. Mislim, da to počno pred- vsem nevzgojeni mladi. Mo- goče bi potrebovali več poli- cajev. Ko sem bil še mlajši, je več ljudi prišlo gledat povor- ko na katero sem hodil v ri- biški uniformi. No, pa saj so tudi danes ljudje različni - eni prihajajo na poceni pi- vo, drugi pa prihajajo tudi zaradi kulturnih prireditev.« BERNARDA STOJAN, Foto: E.E. PROMETNE NESREČE Trčenje ob zahodni obvoznici V četrtek, 5. julija seje ob uri pripetila prometna nesR na Mariborski cesti v (ij Voznik osebnega avtomol i Milan Ogriz iz Rogaške Slat je vozil od Čopove ulice pi Kidričevi cesti. V križišču zahodni obvoznici so na sa foiju utripale rumene k Ogriz pa je vanj zapeljal z i manjšano hitrostjo v trenull ko je skozi krišišče pripe: z osebnim vozilom Milani vrič iz Ponikve. Prišlo jej trčenja, pri čemer se je soj nik v Gavričevem avtomoll Janez Kušter iz Loč, hud^ lesno poškodoval, vMB Ogriz in Gavrič pa lažje. S Icoiesom v stojsij tralctor Iz Griž proti Šeščamjevj tek gutraj vozil kolo Silvo! vlič iz Griž. Na lokalni M izven naselja Šešče je spr^ dal stoječ in pravilno parki kmetijski traktor s priklj kom (cisterno). Kolesar jej v zadnji levi del cisterne,?« po vozišču in se hudo teM poškodoval. S icoiesom po sredini vozišča v soboto popoldne se je 4 dila prometna nesreča na» kalni cesti izven naselja ^ klošter. Iz Polan proti Juj štru je po klancu navzdol^ kolo 9 letni otrok D. Z. iz^^ jurja. V blagem levem je vozil po sredini vozis^ nato trčil v nasproti v» osebni avto, ki gaje vozu-! Sabotin iz Lahovega gr®^ Pri tem seje otrok hudoi«. no poškodoval. ' ' Nesreča v Hrastov« Voznik osebnega la Ivica Križnamič iz ca je v ponedeljek pop J vozil iz Skal proti Kono , V Hrastovcu mu je v " »-J glednem ovinku, pra^ij g, svoji strani, nasproti P^^ voznik motornega koie^ mo Zabovnik iz Ska^ osebnim avtomobilom tornim kolesom je P."® "pj čenja, pri čemer se je ^jj ca na Zabovnikovem / 16-letna M. Š. hudo teleS' J škodovala, oba voznii^ j lažje. Sina je zabodel v trebuh četrtega julija ponoči je Franc C. iz Mozirja prišel domov vinjen in začel na- dirati svojo ženo. Ko seje kmalu za njim vrnil do- mov tudi njun 19-letni sin Aleksander, je le-ta očeta opozoril, naj mater ne zmerja. Zaradi tega se je med očetom in sinom vnel prepir, med njiju pa se je vmešala mati oziro- ma žena. Mož je nato po- grabil kuhinjski nož in za- čel groziti ženi, ki ga je hotela pomiriti. Sin je medtem odšel iz hiše, za njim pa še mati, a se je sin takoj vrnil. Razburjeni oče je nato z nožem zabo- del sina v trebuh in ga hu- do ranil. Miličniki, ki so prispeli na kraj dejanja, so očeta oziroma moža pripeljali k preiskovalne- mu sodniku celjskega Te- meljnega sodišča, ta pa je zanj odredil pripor, ker je osumljen poskusa umora. M. A. Krava povzročila mejni Incident Zakaj je breja Plaznikova krava prestopila avstrijsko- jugoslovansko mejo na Pa- vličevem Sedlu in se odloči- la, da telička povrže na jugo- slovanski strani? Krava ima namreč avstrijsko državljan- stvo, žal pa je brez potnega lista ali maloobmejne izkaz- nice. Krava seje za prehod meje odločila 19. junija popoldne, o čemer je slovenski kmet Suhadolnik obvestil kmeta Plaznika z avstrijske strani, lastnika krave. Zal prepoz- no, k^ti prišla je njena ura, ki seje iztekla na naši strani. A zgodilo se je, da je krava svojega »otroka« takoj zapu- stila in se odpravila v Avstri- jo. Nastal je pravi mejni inci- dent, s katerim seje ukvarja- la tričlanska komisija. Krava je namreč kar dvakrat pre- stopila mejo brez ustreznega dokumenta, težave pa so tu- di z državljanstvom telička. Upajmo, da je zdaj zakonu postave že zadoščeno. Nekaj je le narobe s kravjim mate- rinstvom. Zakaj je avstrijska krava pustila svojega potom- ca na naši strani, ko pa je splošno znano, da se kmečki živini pri sosedih dosti bolje godi. M. A. TAKO SO SODILI NEKOČ Iz »Krvnosodnega reda« Karla V., kazenskega pravd- nega reda in zakona, ki je izšel leta 1532 in bil pri nas v veljavi nad 200 let. O sodniicih, porotniicih In sodnih osebah Krvna sodišča mor^o biti zasedena s pobožnimi, časti- vrednimi, razumnimi in izkušenimi uradnimi osebami. Vsaka gosposka mora vložiti ves trud, da bi se ne zgodila nikoli krivica, kadar gre za tako velike reči, ki zadevajo čast, telo, življenje in imetje in da bi v ta namen čimbolje uredila krvna sodišča. Gosposka in krvna sodišča se svare, da se v zvezi s takimi postopki nikdo ne bo mogel zakonito opraviče- vati za malomarnost, ampak bo kaznovan. Ponekod plemstvo in izobraženstvo ne uvideva pomanj- kanja primernih uradnih oseb in noče pomagati v krvnih sodiščih, ker smatra ta posel za poniževalen. Sodelovanje v krvnih sodiščih ni in ne more biti nikomur v nečast, kajti preganjati zlo in utrjevati pravico pomeni opravljati častna dejanja. Sodnikova zaprisega, icadar gre za krvavo dejanje Jaz, N.N. prisegam, da želim in hočem pri sojeryu in razsojanju v krvnih zadevah izpolrijevati pravice revnim in bogatim in ne bom tega opustil niti zaradi ljubezni, žlosti, plačila ali daru, niti zaradi katerekoh druge reči. Še posebno hočem uveljavljati cesarja Karla V. in Svetega Rimskega cesarstva krvnosodni red, hočem se ga držati in ga zvesto ter brez oklevanja uporabljati. Tako naj mi pomagaj Bog in sveti Evangelij. Bratstvo je najlepša iz- najdba družbene hi- navščine (G.Flaubert 1812-1880) Bolezen, starost in smrt; to so tri velika ponižanja za človeka (Bacon 1561-1626)