St. 91.                 L                  i V Goriei, v so)>olo <hie  !.">. noveinbra 1902.                             Letnik IV.
l/.h:ij;i vsnk   lorck   in   Nohoto  v
(•¦¦lim ol> I I. uri |irril|'«»l(liii' /,;i nii'slo
Irr nl, ;i. uri |H)|Xjliln" /.:i. ilc/.clu. Ako
|t;i«lc n;it;i «liicvn |>r;unik i/.M«> <lan pn-j <>l>
(i.zvcčci-. Stan" |>n pitšli |>r<'ji«iii;in ali v
liorici na «loin |»»šil.|;m n-loh-lno 8 K.,
pollHno 4  K. in  (Vlrllrliio 2 K.
I'rodiiji'l si1 V (Juriri V t <»l>;i]< :i n i; 111
Schwarz v Šolskih ulicah in .Icl-
Icrsitz  v Nuiiskili  ulicali  po .S  vin.
(/Jutranje iz<luiii<».)
I'redui«itvu iii unravuištvo  n>-
nahajata   v   «\ a r o i.'. n i   t i s k ar n i».
ulu-a Vi'lturini  li. At. y.
liopisf j<- nasloviti na uredniStvo,
offlasf? in naročnino pa na upravniätvo
«(jonc«->. Ofilasi s<* računijo po petit-
vrstah in sic»T ako s^ liskajo 1-krat po
12 vin.. 2-krat \>o 10 vin.. 3-krat po
8 vin. Ako sc večkrat tmkajo, raöu-
nijo st« po pogudbi.
Itfdajatelj  in odgovomi  uicdni's   Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušič).
Državm zbor.
Torkova soja poslanske zbornice jo
hihi J11^0 burna. 'I ° j° m''° t-11^' P'"iča-
kovati, kajti dogodki pri ožji volitvi v
Kavoriten na Dunaju bili so taki, da ni
l)i\o niti misliti, da hi He, posebno pri
daiiüSnjih mzmerah ne spravili tudi v
poslansko zbornico. In res je stavil glede
leh dogodkov socijalistični poslanec Per-
nerstorl'er v svojem in v imenu svojih
tovarišev v torkovej seji interpelacijo, ki
je bilu v prvi vrsli naperjena proli du-
najski policiji, katera je na1 dan volitve
vdrla z golimi sabljami v prostore „Ar-
beiterheima" in je tarn ranila mnogo
oseb. Od druge strani pa jo stavil kr-
ščanski socijalec Gessmann tudi glede
teh dogodkov nujni predlog, s katerim
pozivlje vlado, da ob času volitev po-
trelmo ukrene. da bodo zarnogli volilci
inirno in prnsto izvrševati svojo volilno
pravico.
Na Pernerslorferjevo interpelacijo
je odgovoril ministerski predsednik takoj.
Rekel je namreč, da ni nobeden policij-
ski uradnik dal policiji naloga, da udere
v ,,Arbeiterheini". Pač pa. da je popol-
noma dokazano, da so iz „Arbeiterheima''
zletali na mimogredoče in tako tndi na
policijo vrčki in jednake reči, kar je
policijo prisililo, da je udrla v prostore
,,Arbeiterheima". Da je potegnila sablie
iz nožnic je pač umevno, ako se pomisli
da so ljudje, ki so bili zbrani v,,Arbeiter-
heinm" napadli policijo, ko se je prika-
zala v notranje prostore s palicatni in s
stolicami. Sploh, rekel je ministerski pred-
sednik, se je policija, ki se je naha ala
omenjenega dne v skrajno kritičnem po-
ložaju, ponašala — kakor to nepristranski
očividci izpričujejo — popolnoma ko-
reklno. Ta odgovor ministerskega pred-
sednika ni nikakor zadovolil interpelan-
tov in zato je predlagal Pernerstorfer,
da se otvori debata o njem, v kar pa
zbornica ni privolila. Med eitanjem in-
terpelacije kakor tudi med čitanjem nuj-
nega predloga in med odgovorom mini-
sterskega predsednika nastal je med za-
stopniki socijalistov in med onimi krše.
socijalcev jako silen in ostuden ravs in
kavs in manjkalo je prav malo. da se
niso stepli kakor navadni pijanci. Izrekli
so si drug drugemu vse samo človek ne.
Lažnjivci, tatovi, roparji, goljuli. rokov-
njači itd. itd., to so bile besede. ki so se
ruzlegale po zbornici, v kateri bi rnorali
imcti niesta trezni in resni možje, cvet
ljudstva, kake pol   ure.
Ko se je počasi polegel vihar, ogla-
sil se je k besedi istrski italijanski po-
slanec Bartoli. Ko je v imenu svoje
stranke najprej izjavil, da ne bodo Ita-
lijani nikdar zato, da bi se vvedla nem-
ščina kot državni jezik v Avstriji, začel
se je pečati z govorom poslanca Bian-
chinija, katerega smo priobčili v glavnih
pote/.ah v zadnji številki našega lista.
KlobHsaril je na dolgo in široko, pobil
pa ni nili jedne trditve Hianchinijeve.
Da. poslanec Bartoli je v svojem govoru,
na neki način ne le pripoznal obstanek
irredente pri nas, marveč je ta obstanek
celö opravičeval. Zi njim je govoril č>h
dr Forst o jezikovnih razmer th na Češkem
in o izjavi dr Körberja. katero je hudo
napadal. Ko je pa prišel na vrsto. da bi
j govoril dr. Körber, začeli so češki radi-
kalni poslanci hudo razsajati ter vpiti :
„Doli z dr. Körberjem, ven /. njim!" A
konečno so se pomirili tudi ti in dr.
Körber zacel je govoriti.
J           Dr. Körber pravi. da četudi niso bili v
zadnjih letih oni veliki  preostanki, kakor
j se je to   zgodi'o   prejšnja   leta. in   dasi-
! ravno so se od 1. 1S92 pa do ^edaj pom-
nožili državni stroški za 558 miljonov,
vendar ne smerr.o biti pri vsem tem pre-
¦ veliki crnogledi in posimisti. akoravno se
ne more nikakor tajiti, da ne bi sedanj' za-
motani politieni položaj neugodno ne de-
loval na naše gospodarske razmere. Go-
voreč o nagodbi z Ogrsko in o trgovskih
pogodbah z drugimi državami. pravi dr.
Körber, da ni vlada nikdar izpustila iz
oči tozadevne formule ' ustanovliene 1
1899. Zato pa je v smislu iste tudi pri-
čela pravočasno pogajati se z Ogrsko. Ko
pa pride primerni ča«. se bode poslanska
zbornica labko prepričala. da sta v po-
gajanjih z Ogrsko, on in njegova vlada
vedno znala braniti avstrijske koristi. Da
bi pa bila vlada pravočasno pripravljena
za sklepanje trgovinskih pogodb z drugimi
državami, storila je vse, da se dogovori
z Ogrsko glede   carinskega   tarifa in, da
• je potem takem v položaju na dogovorjeni
podlagi sklepati pogodbe z drugimi drža-
: vami za daljši rok. Prišedši h svojim iz-
JHvarn glede uravnave jezikovnega vpra-
šanja na Češkem in n;i Moravskem, pravi
govornik. da ni danes več nobenega
dvoma. da ne bi bil ž njimi storjen prvi
korak k rešitvi tega vprašanja. S tem,
da se je mnogo govornikov izreklo za
to, da bi se to jezikovno vprašanje ko-
nvZno jedenkrat rešilo, izrekla se je po
njegovem mnenju želja večine prebival-
stva, da se to v r^snici tudi zgodi. Se
v<"', da je bilo čuti tudi mnogo graje in
mnogo krilike. Ali vlada si je zvesta, da
stoji na staliSču nepristranosti in pravice
in s tegh stališča se tudi nikdar ne pre-
makne. Cebi in Nemci na Češkera in Mo-
ravskem stoje si že dolgo vrsto let v
laseh. Oni se niso zmenili za posredovanje
od strani vlade, vhide. katera, če tudi se
je morebiti kedaj zmotila. je pa vendar
vedno vztraj«la v svoji nepristranosti in
ni nikdar izzivala jeine ali drnge
strankp. ali pa hotela jedni ali drugi
strnnki -5koditi. Želja po spremembi. ka-
tf»ra ne odgovarja obstoječim državnim
cinjenioam. se ne da in se ne more nikakor
izpolniti.
Avstrija ni narodna država in zato
ne more biti v nii govora o kakem dr-
žavneTi ieziku. Razume se pa samo ob
sehi. da \p neodhodno potrebno. da se
ustrpže zahtevam nprave in zahtevam
armade. Zato je nar^vnost nemogoče ti
dve upravi pnpolnoma tako urediti, da
bi bilo «5 to '.iredbn ustreženo tudi vsem
željam pnsameznih narodnostij, živečih
v Avstriji Dr. Körber ponavlja. da vlada
ne dopusti, da bi se nerešeno odpravilo
z dnevnega reda jezikovno vprasanje. S
takim postopanjem pa vlada vdeluje za
koristi češkega ljndstva Naj si bodo
vladni predlopi v zadevi rešitve jezikov-
nega vprašanja se tako pomankljivi, oni
značijo neoporečno neki napredek v tem
pogledu. V smislu teh predlogov dobijo
Ciehi svoj notranji uradni jezik in vaak
posameznik pa zadobi pravico obrniti
se v svojem jeziku do vseh uradov in
oblastnij na Češkem. Vlada zatorej ne
more umeti, kako, da je mogoče na take
požtene predloge odgovarjati z grožnjami.
Dr. Körber pravi nadalje, da mora vsaka
poravnava sloneti na vzajemnem kom-
promisu. Po njegovem mneju se bode
dalo to vprašanje rešiti z ustanovitvijo
raznih   okrajev,   okrožji itd.   itd.   V tem
pogledu so se nasprostva že dosedaj ne-
koliko ublažila. Gotovo je, da so kakor
Čehi, tako tudi Nemci. prepričani o ikodi,
katero provzročuje narodnostni prepir
obojim, zato pa je najbrže že blizu čag,
v katerem se ta prepir odstrani. Pri vsem
tem pa je treba dati državi to, kar ji
pritiče. Poravnavn, ki ne bi jamčila no-
tranjega miru državi, je nemogoča. Naj
bi le kmalu nastopil ta mir, katerega si
želo vsi. Pridite torej sern ter izrazite ta
T zbornici vsi željo po miru, saj glede
iormalnosti se vendar ne bomo prepirali.
Jezikovno vpraAanje mora biti re»eno,
ono mora biti rešeno zaradi tega, da po-
stane parlament to kar mora biti, narareč
zaščita narodov.
V   sredo je poslanska zbornica na-
daljevala razpravo o  izjavi   dr. Körherja
in jo tudi dognala do konca. Najzanimi-
vejše je govoril dr. Herold. Njegov govor
je trajal dve uri.    Herold  je   rekel med
drugim. da ne  more   imeti   govor   mini-
sterskega predsednika. katerecra je govoril
prejsnji dan. nobenega   vpliva  na  doie-
danjo   taktiko   Mladoč^ehov.   Bile   so   to
samo lepe besede.   katerim   pa Čehi nič
ne verjamejo in   so   jih   že do   grla siti.
Govornik  je   rekel   da   Čehi   ne   žugajo
nobenemu   in   da   se   tudi   oni   ne boje
vladnega   žuganja,   češ.   da  razpusti dr-
žavni zbor. Mladočehi vravnali  bodo po
dejaniih s katerimi   naj   bi   začela vlada
prihajati nn dan svojo taktiko. V tej seji
so se Italijani,  med   njimi   tndi   Lenassi,
prav po fakinsko   ponašali  nasproti dal-
matinskernu   hrvatskemu poslanca   Bian-
chiniju. ki se je oglasil h dejanskemu po-
pravku, z ozirom na govor poslanca Bar-
tolija, ko je  hotel ta tajiti.   da ni prišel
bivši italijanski minister Villari, kot zaupnik
italijanske vlade, marveč le kot privaten
človek, ogledati si dalmatinske sole. Kdor
čita ,.Piccolovou poročilo bi mislil, da je
bil res Bianchini   predmet  zasmeha, a v
resnici  vzbudilo je le harlekinsko pona-
šanje italijanskih poslancev; ki so hoteli
posnemati druge razsajače,  občni   smeh
v zbornici.
V  četrtek se je imelo  razpravljati
o nujnem predlogu poslanca Pernerstor-
ferja in tovarišev gled^ izgredov pri vo-
litvi v Favoriten. Zatö pa so bile galerije
prenapolnjene poslušalcev, hotečih imeti
LISTKK.                                            I
Hajduk Slavčo.
Holgarski:   1 v a n   Vr a /.ov.                         i
(l>alj«>.)
X.
Na dan sv. Petra so igrali „horo"*)
v Belem Melu.
,-Horo1'   — to je pestra veriga de-
klet in mladih žen, ki so bile vse enako
oblečene in okrašene — se ie zibalo na !
prostrani     ravani    pred    Nedovo    hišo. !
Dvoje  diple so   zvočno   pele  in   veselje '
mladega belomelskega rodu je bilo brez-  !
mejno.
Poleg    plesalk  se   je   bila    zbrala
velika množica  vaščanov   —   znotraj in \
zunaj hora —  gledajoč  rajanje   plesalk,
ki so bile zarudele plesa in veselosti.
Solnce je veselo svetlikalo z la-
zurnega neba ter obsipalo prirodo z
blagodejnimi žarki — tako da jih je pri-
roda morala občutiti, vsprijeti in trepetati
—• življenske radoati. Visoki vrhovi Stare
planine   so   se   mično   odražali   in   pre-
krasno črtali svoje ostre obrise; tu so
lovili v modrem vzduhu, tarn pa so jih
venčali srebrni, pajčevinasti oblački. Že
I porumenele planje gor. Njih reber in
1 hrbtov so odpočivale gole, svobodne v
ljabkem blesku jesenskega solnca. Nekaj
niže so se dvigali pojedini goznati vršički;
na vznožju Balkana pa so se kupičili
holmi, porastli s temno-zelenimgabrovjem.
Bili so tako čarobno pozlačeni od solč-
nih žarkov — kakor bi bili ogrnjeni z
blestečim, nežno prozornim zavojem. Me-
nil bi da gledaš megleno sliko. —
Na severni strani vasi so štrlele v
zrak gole pečine in prazne višine ter
zrle nekako tužno navzdol. Ni jih aa-
; senčeval šumljajoči gajič; bile so ne-
kaka razedinjena bitja, gledajoča za-
vistno krasno odejo, s katero so bi!a
pokrita druga. Nikjer ni bilo videti pra-
vega življenja na nj'h. Le čeda ovac se
je plazila po njih, ali skoro jih niti opa-
ziti ni bilo, bile so bolj kamenju podobne.
Veliko „horo" pred hišo renegata
Neda se je gibalo čedalje živeje in ve-
seleje.   Diple    so   že bile   umolknile   ali
(glasomerju) pesmi. Pesem so pele vse
devojke skupno in navdušeno; kajti
pesem je bila nova; vsakdo je razumel
njen pomen in vsakemu je bila za-
nimljiva.
Da pesem je bila nova. Poslušajmo !
Rano vstala je Volkana
—  bil je god svetnika Jurija —
ravni dvor si je pornetla,
tj9 na gore se ozrla,
zvočnim kliknila je glasom:
„Kdo je videl, kdo to slisal,
da bi žena vojvodila
1           sedemdeset jakim možem
sedem deset in se sedmim?" —
Vodi te može Volkana,
vodi v senčnate jih gozde,
tje pod bukye jih zelene,
tje v reke jih studene. —
Pravi pa Volkana Slavču:
—   „Slavčo; mili moj zastavnik,
nekaj čern te vprašati,
golo mi povej resnico.
Kaj srd6 se mi junaci,
se srde ne govoreči'?"
He^e pa Volkani Slavčo:
češ-li, da bi ti povedal,
ti povedal, nič ne zlagal,
pa povem ti, nič ne zlažem:
Včeraj slišal sern. Volkäna,
govorili so med sabo:
,.Ženske nočemo vojvode,
žena noža ne potegne,
žena glave ne odseče,
ženske nočemo vojvode.''
Slavču pa veli Volkana:
— „Praporček moj, dragi Slavčo ;
Tamkaj je globoka jama,
črni Nedo v jami biva,
črni Nedo, kratež ljuti.
krutež, rabelj, dašegubec.
Sedem let je že preteklo —
zdaj se bliža osmo leto —
kar v jami Nedo stoka,
zvezan  s ležkimi okovi.
Idi, Slavčo, priženi ga
tega Neda mi skopuha,
res skopuha, dusegubca,
bodo videli junaki
timi-li  Volkana tvoja
glave presekati ljudske,
nmi biti-li vojvoda...."
nekoliko užitka na hurnih prizorih, katere
ho potovo ta razprava  izzvala.
Razpravu o tem nujnem predlogu
pa so je odložila na potkovo sejo in na
vrsto so prisli nujni predlogi gledč dvo-
jezičnih napisov na nekaterih lokalnih
železnicah na Čoškem. Da ne bi občin-
st^ na galerijah zapustilo državnozborske
pai .ee hrez užitka, zato so poskrbeli
radikalni Ntimci in radikalni C.ehi. Prišlo
je namreč v toi seji do takih Skandale?,
da se je morala ista pretrgati, da, prišlo
je do pravega praveatega pretepa med
nemskimi in e°škimi poslanei in tako
postajn v poslan«ki zbornici vsaki dan
lepse.
V seji je sprejela zborniea tudi
nujnim potom zakonski naert glede ter-
minske kupčije z žitom v obliki, o kateri
jia je vzprejela gosposka zbornica Dalje
je vzprejela nujni prodlog posjl. Steina
naj odsek za uimo tekom 48 ur stavi
prinierne predloge glede podpor oškodo-
vanim oböinam.
Vinska klavzula in Italijani.
Dočim se v naši nionarhiji na vseh
konc'h in krajih vrrsijo shodt in sestanki,
ter sklepajo resolueije proti podaljŠMiiju
oziroma obnovitvi zloglasne vinsko klav-
zu'e. pa se dogaja v sosednji Italiji bas
nasprotno. kar priea o dejatvu, da Italija
nikakor noče pustiti iz rok te mastne
ščuke. ki jo je vjela v — vodah avstrijske
politike po kratkovidnosti avstrijskih po-
Jitienih ribieev.
Pretekli teden se je vrši! v Cone-
gliunu v Ilaliji enoložki shod, na kate-
rem se je sprejela sledeča resolueija:
..Italij nski kongres v Coneglianu,
z ozirom na to, da Avstro-Ogerska,
katera je na potu, da v malo letih
izumrje njen nekdanji vinski
proizvod, potrebuje čedalje več
južnih vin, izreku željo, da kra-
Ijeva vlada najde način, kako
bi brez velikih žrtev pri pri-
hodnji trgovinski pogodbi s
sosedno monarhijo zavarovala
vse korist i, katere prinaša da-
naänja vinska klavzula itali-
janskemu vinskemu proizvodu
in da bodo modalitete za spre-
jem iste klavzule prilagodjene
koristim vinske trgovine obeh
s t r a n i".
Tega shoda se je udeležil neki pro-
fesor Gustav Notari, italijanski eno-
tehnik v Trstu in je bil tudi glavni go-
vornik na tem kongresu. Navzočnost tega
moža na tem shodu nam torej tadi po-
jasnuje okolnost, zakaj mislijo doli v Italiji,
da vinski proizvod v Avstro-Ogerski po-
nehuje, da v malo letih popolnoma izu-
mrje in da prebivalstvo Avstro-Ogerske
vsled tega potrebuje italijanskih vin.
Profesor Notari jim je moral to do-
kazati s številkami. Ali kako se vjemajo
stevilke o padanju vinskega proizvoda
in pofrebe italijanskih vin v naäi monarhiji
s podatki, katere je isti Notari podal na
kongresu o proizvodu naäih vin in o
uspehih vinäke klavzule za italijanski
uvoz, tega pa tudi ne moremo umeti.
Po podatkih prof. Notari-ja je bil
proizvod ali pridelek vina v Avstriji 1.
1892, ko je pri.šla v veljavo vinska klav-
zula, 4,443.314 hektolitrov. Leta 1901 pa
je proizvod porastel že na 7,898.699 hek-
tolitrov. Ti podatki torej govore glasno
proti vinski klavzuli, pa istotako tudi
proti gorenji resolueiji, ki jo je sprejel
ta kongres. No. pa pojdimo dalje! Prof.
Notari je tudi predložil podatke o uvozu
italij. vina v našo monarhijo, odkar je
nastopila presrečna klavzula.
Po teh podatkib se je prvo leto
vinske klavzule pripeljalo iz Italije k nam
1,188.202 hektol. vina. Leta 1898 je ta
uvoz še narastel do 1,507.397 hektolitrov.
Lansko leto pa je žu padel na 627.466
hekt. Prof. Notari je rekel na sbodu, da
»,'äO bode uvoz padal v tej meri, ne ostane
/>¦.; "se klavzule v par letih več nego kot
>%000 hektol. Profesor Notari je govoril
»-..suico o lem  niti ne dvomimo.   Ali od
naši moriRrhijiV Clemu se potom Italijani
potegujejo za vinsko klavzulo? V deželi,
kjer se pridela toliko vina kakor v Italiji,
je vendar izvoz od 500.000 hektol. tako
neznatna stvar, da se pač ne izplača radi
tega vinska klavzula. Ali čakujmo! Prof.
Notari je iztaknil potrebo ilal. vin v sle-
dečem. On je namreč dokazoval, da so
naša vina äe le potem sposobna za
trgovino, akose mežajo z ita-
lij a n s k i m i vi ni. Ta je pa imenitna.
Ako bi kdo verjel prof. Notariju, — katerega
so na kongres v Conegliano najbrže poslali
tržaški žtdovski vinotržci — bi moral mi-
sliti. da naša vina sploh niso vredna de-
narja, ako niso pomesana z italijanskimi.
Ne glede pa na to, da je taka trditev
hudo žaljenje našega v i n o g r a ri-
tt iätva, bi moral prof. Notari in njegovi
zahrbtniki vedet', da še le potem je vinska
klavzula v sedanji obliki uprav nepo-
trebna; kajti v tem slučaju, da naša
vina brez primesi ital. vin res ne bi bila
vredna denarja, bi morali pač mi želeti
vinske klavzule z Italijo, ne pa nasprotno!
Kdor rita goren jo resolucijo in Notarijeve
trditve, bi menü, da Italija ?,eli obnoviti
klavzulo iz same ljubezni do nas, samo
zuto, da nam pomaga spraviti v denar
naša vina. Ali taka predrznost in maeje
hinavstvo je p:ič v naravi Italijanov, za-
radi tega nas ne morejo spraviti iz rav-
notežja
Nam se marveč zdi. da o tem ali
mi potrebujemo vnanjih vin ali ne. smo
v prvi vrsti poklicani soditi mi sami ne
pa drugi. In mi smo zadobili že koj prve
hipe vinske klavzule prepričanje, da mi
italijanskih vin ne le ne potrebujemo,
marveč, da so nam celö na veliko škodo.
In ravno s tega stališča se moramo cuditi
merodajnim činiteljem, ki so poklicani
da varujejo koristi svojih državljanov,
kako so mogli naprtiti avstrijskim dav
koplačevalcem tako škodo. kakoršno bi
donašala vinska klavzula še le tedaj, ako
bi se proti posledicam iste ne borili z
\semi možnimi sredstvi naši vinograd-
niki! Kamorkoli pogledamo po svetu, vi-
dimo, da vsaka država v prvi vrsti varuje
svoje pridelke, le pri na«? naj bo dru-
gače?! Obrambeni carinski tarifi so kar
na dnevnem redu. Ravno te dni je nemški
državni zbor stavil v nevarnost prija-
teljske odnošaje z vsemi sosednimi drža-
vami, samo da zavaruje obstanek nemski
industriji, samo da varuje nemško žito
pred vnanjo konkurenco. Tako delajo
danes po celem svetu. Amerika se je
obdala s praveatim carinskim obročem.
Teorije o svobodni trgovini so pač lepe;
pritrjujemo in tudi mi. Ali zlorabiti bi
se ne smele v škodo drugih kakor to
želi Italija in zlasti zahrbtniki prof. No-
tarija v Trstu! Ako ima Italija preveč
vina naj ga vozi tja, kjer ga zares po-
trebujejo mi ga ne potrebujemo! Čemu
se torej Italijani brigajo za nas ? Naj nas
raje puste pri miru! Ali seveda njih ko-
medija je le prepro'.orna.
Oni hočejo, da mi pijemo njih vino,
da jim dajemo svoj drag denar; oni ho-
čejo 8 svojimi vini n? kant spraviti naäe
vinogradnike, pose' no v onih krajih na-
äega Juga, kjer imajo še svoje posebne
politične aspiraeije n. pr. v Istri in Dal-
maeiji. Ali oni hočejo še več. Komu ni
znano kaj vse se ni razširjalo pri nas
pod šifro „italijansko vino1', kaka „vina"
so so v kleteh tržaških vinotržcev Abra-
hamovega porekla „prid^lovala", da se
jih obvaruje pred äe tisto malo carine,
ki jo mora plačati italijanski uvoü, kdor
konečno ve, česa so zmožni vsemogočni
židovski veletržci z vinom, — oni bode
razumel, kaj se skriva v Notarijevi tr-
ditvi v potrebi raešanja „italijanskih vin"
i naäimi pristnimi pridelki.
In baä zaradi tega si moramo nujno
želeti, da nas Bog in naä cesar obvaru-
jeta za nadalje ne le vinskih klavzul,
marveč tudi vsake dotike naäega poäte-
nega vinskega pridelka s takimi krogi, ki
se ekrivajo za onimi ogromnimi sodi, ki
so polni „pridelkov" — vinske klavzule.
__i_i_
Politični pregled.
Cesar ne pojrie v Budimpesto.
Na^ cosar je imel te ilni odpotovali
v Rudimpesto ter ostati ve^ časa v dvorcui
Uödölö. Tarn se je imel vr^iti tudi velik
lov. katerega bi se bili ndeležili poleg
eesarja tudi drugi knezi. Ali kakor po-
ročfljo zdaj ogrski listi je zgorej omenjoni
lov odpovedan in je sploh gotovo, da
cesar ne pojde v Rudimpesto. Isti listi
vodö povedati, du je bil cesar šo li> zadnji
cas natanOneje informiran o načinu, kako
se je vršita KossuLhova slavnost. Zvedei
j«! namreč, da se iste niso udoležili samo
opozicijonal(3i, ampak da so bile pri isti
zastopane vse ogrske stranke. Doznal je
pa tudi cesar baje o vseh demonstraeijab,
ki so se vršile pri tej pri11ki proti cesarski
hiši. Nadalje pripovedujejo listi, da je
cosarJH globoko užtlila wonja, ki se vrši
zdaj na Ogrskem proti cesarski himni.
Deželnozborske volitve na Koroškem.
Na Koroškem so so vršile v pon-
deljek v krnečkih občinah deželnozborske
volitve. Slovenci, ki so bili do zdaj v
koroskern deželnem 7,boru zastopani po
treh poslancih, izbojevali so pri teh vo-
litvah jeden sam mandat. Izid teh volitev
mora vsakfga rodoljubnega Slovenca pre-
tužno dirnoti. le „Slov. Narod1' zdi se da ol>-
cuti nad tem izzidom nekako dopadajenje,
kajti drugače si ne moremo tolmaciti brzo-
javke, katero jo imenovani list o jedni
toh volitev prinesel in ki se glasi tako
le: Koroški bog, pr.i ;kt in vikar Val.
Podgorc. je pri danasuji volitvi volilne^a
okraja Velikovec-Dobrlavas propadel. Mi
res ne verno, da li je tak list äe opravičen
nositi na čelu besedi „Slov. Narod*':
Oddanih je bilo pri tej volitvi
1171 glasov, od teh je dobil slovenski
kandidat Podgorc 575. in nemski kan-
didat Pleschiutschnik 594. Razlika je torej
le za 19 glasov. Ali se je tu zgodila kaka
sleparija nam sicer še ni znano, izklju-
čeno pa ni nikakor, da ne hi bili Slo-
venci pri tej volitvi prevarjeni. Pri volitvi
v volilnem okraju Plib^rk-Železna Kanlja
je bil izvoljen slovenski kandidat Fr.
Grafenauer. Vdobil je 709 glasov. dočim
je dobil nemški kandidat Jan. Eilmann
le 144 glasov. V volilnem okraju Celovec-
Borovlje je ostal slovenski kandidat Jan
Ure v manjšini. Izvoljena sta bila Nomca
Kirschner in Anton W.esnor. V volilnem
okraju Rožek-Beljak-Patprnijon je dobil
si >venski kandidat Fr. Eller 555 glasov,
njeguv nemško konservativni tovariš Spi-
taler pa 597 glasov Izvoljena sta nom^ka
naciionalca Mat. Oraš in Jož. Huber z
860 glasovi. V volilnem okraju Trbiž-
Podkloster je bil izvoljen nemški kandidat
dr. Abuja z 430 glasovi, slovenski kan-
didat I EHich je dobil 174 glasov. Pri
teh volitvah so izgubili nem'ki naeijo-
nalci dva mandata, katera so dobili kr-
ščanski soejalci.
Deielnozborske volitve v skuplni  nižjeavstrijskega
velepo8estva,
V    tej    skupini   je   bilo   izvoljenih
vsled kompromisa 13 ustavovercev in  3
konservativei.
Volitve gornjeavstrijskega veleposestva.
V  deželni zbor  gorenjeavstrijski je
bilo izvoljenih  8   konservativeev   in dva
ustavoverca.
Vojaska predloga.
Vojaški odsek ogrskega državnega
zbora se je te dni bavil z novo vojaško
prodlogo in jo je tndi vzprejel z večino
glasov. Kakor danes stvari stoje, bo-
de ta predloga najbrže vsprejeta tudi v av-
strijskern državnem zboru, kajti vedno
bolj postajajo pogosti g!asovi, da so je
nasprotstvo, ki se je proti njej iz začetka
pokaza'o pri vsehstranknh šeprecoj zmanj-
šalo. Tako je danes že gotova stvar, da se
Poljaki toj predlogi ne bodo vstavljali.
Pa tudi Ge.ški klub ne bode z obstrukeijo
zabranjeval prvega branja to predloge.
Sicer bi mu pa tudi nie ne hasnilo,
kajti ogrski brarnbovski minister povedal
je v vojaškem odseku ogrskega par-
lamenta, da se ta predloga vkljub vsem
čudnirn parlamentarnirn razrnerarn v naši
državni polovici ludi pri nas gotovo
vzakoni tako ali tako. Br^z dvoma je
iniel ogrski brambovski m.nister pri teh
besedah v mislih oni znani paragraf 14.
naše ustave. Potem takem bi morala
vlada v najkrajšem času zaključiti za-
sedanje državnega zbora, kajti nova vo-
iaška predloga postati mora zakon vsaj
do 30. t. m., do časa namreč, v katerem
bi reservisti, katere misli vojna upmva
obdržati v aktivni službi, dovräili njih
osemtedensko izvežbanje in bi se morali
poslati domov, ako hi do ta/'as ome-
njena vojaška predloga ne postaia zakon.
Pa kakor reueno, verjetno je, da se naši
vladi ne bode treba zateči k paragralu
14, ker se bode najbrže nušla zanjo v
državnem zboru večina.
Ogrski državni zbor razpuščen.
V    parlamentarnih   krug h    budim-
pestanskih se govori, da se še pred Bo-
Nuncij Taglianl kardinal.
\a    Mima    javljajo,   da   bo   v   kon-
/.istorijn dne S.decombr»! dosedanji nuncij
na   Dunaju.   monsgr. Tagliani, imenovan
ZK kanlinala.
Pobjedonoščev zopet odstopa
„Köln. Zeitung" javlja iz Pctrograda:
Prokurator svetega sinoda Pobjedonoščev
je z ozirom na svojo visoko slarosl,   da
bo   mogcl   .svoja zadnja   leta preživeli v
miru, zaprosil za odpuščenje z mesta, ki
' jo zavzernljo  Za njegovega naslednika so
imfnuin Sorgij Öerematjov.
Armada, ki ni zadovoljna z vlado.
„lntporial" javlja iz Lizbone: Por-
tngalska vojska ni zadovoljna z vodstvom
javnih stvari. V Lizboni se govori, da so
tnje gfüierali poprijeli inieijativo, da ob-
vestijo kralju, da ni mnzno, da bi ostalo
sedanje minislorstvo.
Novi nemški poslanik na Dunaju.
Na   me-'to   dosodanjega    nemskega
posinnika na Dunnjskom   dvoru je priäel
gröl' Vedel, ki je bil dosedaj v Himu.
Rumunski kralj na Bolgarskem.
To dni je  obi.skal   Kumunski   kralj
na Bolgarskem  bogarskega  kneza.   Kralj
je bil povsod slovesno sprojet.
Belgijski kralj se odpove prestolu!?
Listi poročajo, da jo zaüel belgijski
kralj duševno boleiiati in da so zaradi
toga odpove prcsiolu.
Turško-ltalijanski spor v Rrdečem morju končan
Kor se je Turčija zavezala uničiti
vse lailjo morskih roparjov v Hdečem
morjn in turške morsko roparje ostro
kaznovati, italijansko morskes roparje pa
izročiti Italiji je t1» spor med Itulijo in
Turčijo poravnan.
Ustaja v Macedoniji.
Vodj'i   Macedonskih   ustašev,   ki se
I nahaja zdaj v Parizn, je imol te dni po-
j govor z nekim   franooskim   casnikarjern,
;' kateromu je rekel. du   se bo ustaja   tudi
j čez zirno nadaljevala. Iz Soli je pa priha-
jajo glasovi, ki pr^vijo, da se na spomlad
izcinii   iz   to   ustaje   najbrže   Bolgarsko-
turška vojska.
Domače in razne novice.
XaS vesiw bolan. — V četrtek so
bile odpovedane ni dvoru vse avdijenco.
Ta dan je imela biti vzprejeta od cosarja
tudi deputaeija ljubijanskega mesta, ka-
tera je imela prositi, da bi se olajšalo
plaeevanje 3°,'o potresnega posojila. Cesar
je ostal v Schönbrunnu. Muči ga rev-
matizem, pa ne tako, da ne bi mogel
ri'sevati državnih poslov.
Imeiiovanje. — Za poštnega kon-
trolorja v Gorici je imenovan gosp. Peter
Spazzapan.
Za „Šolski Dom" prejalo uprav-
ništvo : č. gosp. Pr. Zakrajšek 5 K; pri
Martinu v Šempasu praznujoč Martinov
god in 50-letnico njegovo so zložili gostje
6 K 8 vin.
Pred<-edniku: Dobrntnik v Gorah
podaril  100 K.
Üenarnicarju so plaeali: Anton
Koren, trgovec v Gorici 24 K; V. Spaz-
zapan t K; N. N 4 K; N. N. 6 K; dr.
A. R. Rjjic, zdravnik v (Jorici 24 K; prof.
Ore.šec Fran 5 K; trgovec; I. Drufovka
4 K; trgovec I. Presl 2 K ; H.  Cazzasura
1   K;   F.   Gabršček   vp.   davkar  4 K;   I.
Gril, trgovec 1  K;   J. Makuc,   trgovec  10
K;   Andr. Boltar, kavarnar 2 K; Iv. Ko-
košar, župnik   20 K;   N. N. 2 K;  M. G
2   K;   dr.   R.   G run tar   6   K;   trgovec   J.
Kutin 2 K; kroj. mojstor A. Krušič 5K;
trgovec A. Oermelj 2 K; A. Z. 10 K: A.
Bajec 2 K; Ant. Rudož 2 K;   vadn.  uči-
t«'lj   Skubin   2   K;   I. Music   2 K;   Ivan
Sirnsič, 2 K; Iv. Gleščič, gostilničar 5 K;
Biolocki Vin. 1 K; žel. uradnik L. Premrou
2   K;   žel. uradnik  F. Blazon 2 K; kroj.
mojster A. Jug 1 K. Me.sečni doneski: Za
oktober so darovali   p. n. gospodje po 2
krotii: prof. V. Bežek; prof Čebular; sodni
tajnik J. Fon;   sodn.   svetovalec  M.   Ga-
brijelčič; A. J. — k; c. kr. notar J. Kaučič;
katehet Al. Kovačie;   adv. konc.   Srečko
Kovačič; vadn.  učitelj Iv.   Mreina;   prot.
G. Novak, dr. A. N. Papež; svetovalec i.
Pirjevftc;    priv.   uradnik   Sv.   Premrov;
prof.   Gvaiz;   dr.   F.   Sedej;   kaplan  Fr.
Setničar; vadn. učitelj Fr. Sivec; katehet
A. Tabaj; not. kand. Ferd.  Terkuč;   po-
sestnik in vinolržec I. Toroš;   trgovec I.
Zornik; gospa Josipina Fon; Fran Cufer;
A. J. -'- Po 3 krone:  gostilničar in klo-
bučar A  Fon;   Josip   Ličan in kavarnar
Filip  Pečenko.   Po 4 krone:   okr. šolski
nadzornik   Fr.   Finžger.   Po  5 kron: Al.
Fogar, dr. Andr. Pavlica, prof. A. Šantel.
6 kron jo vplacal  za 3 mesece   g.   prof.
Fr. Žnidarčič. Po  10   kron:   g.   poslanec
Leop. Bolko, Janez Robarjev. Po 20 kron :
„Kroja^ka zadruga".
Za uriteljico v BoriSt jo odšla go-
spodična Antonija Besednjak, ki ie letos
Diiliovskr spn'iiHMiilM'. — C. g.
Dominik Moretti, I. kapelan v Korminu,
je iimmovan /.upniknm v Mosi; Č. g. JožH"
Viola, administrator v MoSi [»ride za ku-
rata v Dolenje; «¦• K- •Iož(j|" '-""dier, II.
kapetan v Grade/" .i<1 imrnovan za 1.
kapelana ravnotam; <' g AnLon Carara,
novoinašnik pride sail kapelana. v (Jradež;
č. g. Kiemen Gorsig, vikar v Piorisu pride
za*kuraU v Turjak; u g Franči.šek Hudež,
kapelan   v  Kenčah   pride   /a   kapelana v
Miren.
Shod zaujMiili iim>>,. — Predsednik
tukHJšnje kinHiJuke družbe skliouje na
dan 29 t. »"¦ shod, b kateremu so po-
vabljeni vp'ivnejsi in razumnejSi možje
iz raznih krajev gontto strani naše dežele,
da se bodo posvetovali o raznih potrebah,
tičočih HC zbolj^anja kmetijstva v onih
krajih.
poziv. — I1, n. i/g. naroeriike „Ma-
lice hrvat.^ke" in one, ki /.He na novo
prisiopin kot udie ali iHtaiovniki k orne-
„icrriu lvtijizevneniu društvu, prosi pod-
pisani poverjenik, du so blagovole zgla-
pjti pri nj'Tii iHlmcno ali \ ismeno v
najkrajšem roku. Oh jednern iiai hlagovole
prinesti oziroma poslati znesek 0 K kot
članarino.
Š v a r a   V r a n 0. i š e k.
bogoslovec, poverjenik  ..II   M.kl
Xovi justicni minister. Raz-
lični lisli so prinesii ve-st, da bods irric*-
novan za jusličnega mintslra prcd^clnik
dalrn.'itiii<k<**j}i dežehega nadsodišra dr.
Vojteh Gertscher. Ta vest so dan<'s od
vseh strani  preklictije.
Spopolnitveiii tct'.ij   /a  kiojan*.
— Ta teeaj se je  otvoril  10.  t. in. Obi-
skuje ga 26 krojačev.
Kusskij kružok v (ioriei. ---
NaznanJH so yoriskim slovonskirn kmcom.
da so pravila drustva ru^skij kru/.ok v
Gorici po c. kr numestnistvu odobrena.
Glavni namen drusUu je učenje ruskega
jezika in spoznavanjo ruske literature:
v podrejcni vrsti ima v tern okviru
skrbeti tudi za zabavo društvenikov.
lzborno učiteljsko moč je iz naklonjenosti
obljubila preskrbeti znana rodoljubkinja
gospa dr. Jenkova. — Cim se priglasi
primerno število udeležencev, se bode
takoj sklical ustanovni obeni zbor. Pri-
glasi naj se naslovijo čirn prej na dru-
šlvo ,.Busskij kružok"' v Gorici naravnost
ali potom uredništva. K obilni prigiasitvi
vabi  pripravljalni odbor.
Odkopali so te riui truplo malega
dečka. Ko je ta deček umrl, izdal je do-
tični mrliški ogledü svoj listie, na ka-
terem je bila napisana bolezen. vsled
katere bi bil deceit umrl. Kmalu potem,
ko je bil deček pokopan, pa se je zaeelo
govoriti, da ni bila ona bolezen vzrok
dečkove srnrti, katero je napisnl na mrt-
vaški list mrliški ogleda, p:ič pa, da sta
bila vzrok dečkove smrti mraz in lakota.
Vsled takih govoric so tudi v resnici
dečkovo truplo izkopali in sodno zdrav-
niško preiskali, zdravniki so pa konstati-
rali, da je poldrupolelni Miroslav Krkov,
tako se nanireč imenuje deeek, umrl vsled
vnetja pljuc.
Iz Urd se nam pise, da lazi po
Brdih neki ajjenl nekezavarovalne banke,
ki sliši ined drugiin tudi na irne ,.Hitnbo'.
Ta človek, da opravlja h kratu dvn
posla. Poleg zavarovaaja inm bajo tudi
nalog, da vsiljuje našeinii Ijudstvu '„Sočo"
in ,.Primorca"; da bi pa la^je dosegel
svoj namen, udrilm po teh šmentanib
„klerikalcih" na prav ostuden način.
On pripoveduje baje o njih take kos-
mate reči, ki presedajo celo onim, ki
nimajo preveč uglajenih uses. Pri vaem
tern pa da uganja razne „špaseteljne",
ki bi znali sčasoma naše ljudstvo vzne-
voljiti. Ako bo naše ljudstvo po tern
možu sodilo tudi zavarovalno banko, in
če bi bilp. ta tudi sama „Slavija", izvp-
jajoč oh enem tudi naravne posledice,
ne bo pač nič čudnega.
Prijateljoiii cvetlic — Kdor želi
videti veliko in prekrasno zbirko različ-
nih. izbranih in najlepših , zlatenic" (chry-
zanthemum) na domačih tleh izgojenih,
naj se potrudi v Brestovico na Krasu h
preč. g. vikarijn, kjer se nahaja ravno
v sedanjem času kakih 400 vrst v naj-
bujnešem cvetju. Gotovo se nihče ne bo
kesal, ampak popolnoina zadovoljen ločil
od prijaznega, Loato]jubn"ga in jovijal-
nrge ospoda, ker je za neznatno ceno
in trud v kratkem času toliko prijetnega,
lepega in divnega vžil. Vsakega pošte-
njaka se radovoljno in z veseljern spre-
jeina. Kdor se hoče tega prepričati, naj
P°skusi.                                „Expertus".
Hlaboiiiiuu^ti so pripHjali v tu-
kajšnjo bolnišnico aamihenih bratov in
sicer iz Serajevega 29-lotnega podjetnika
Ignacija Koba s Tolminskega.
Nesrc^a. — VHudemlogu na spod-
njem Krasu je dne 10. t. m. zvocnr pn-
žar popolnoina vniöil stanovanie in dmu«
I'abor h. .^t. -S vulgo „Mi'san". Kako je
na.stal o^'enj, je neznano. Hil je menda
zavarovnn za ri''ziiatno svoto. Hevsf'ina
je velika in zdatna, pomnf: silno potrebna.   |
Odbit utok.          Kakor  je  znano,
postavili bodo v Korminu spomenik ranj-
kemu c(iH»rju Maksitnilijanu I. V tu na-
rnen je sklenilo korminsko slare^instvo
prepustiti prostor, na katerem .se nahaja
zdaj občin>ki vodnjak, kateri .se iina pre-
nesti na drug prostor. Proti temu sklepu
je vložil deželni poslanee Naglns z ne-
kimi drugimi tovari.ši ulok na deželni
odbor. rl'a utok pa je deželni odbor odbil.
Nova post«. — 1:>. novembra t. 1
odprl se je v HruŠici na Gorenjskem, v
političnem okraju Kadovljica, za dobo
zgradbe predora skozi Karavanke nov
postni urad, ki se bode peoal s pisemsko
in vožno [lO.što tor ob enem služboval kot
nabiralnica fioštnohranilnienega urada.
Zvezo irna s pošlnim otnrežjem po že-
lezniških vlakib. ki vozijo med Ljubljano
in Trbižein.
Čiideu iiorcc. — Ste.'an Skrt z
Vrha pri Kanalu je ukradel svojemu so-
sedu par lepih volov ter jih prodal ne-
kemn tnkajänjemu kmetu. Kmalu potfun
so Skrta zaprli. I'a sodna oblast je, VHl»jd
zdravni^ke preiskave, ki je dokazala, da
je Skrt urnobolen, opustila vsako kazensko
postopanje proti njernu. Zdaj so ga pa
zopet aretirall orožniki v Kojskem, kjer
je ukradH uro in obleko v vre<lnosti 16 K.
Zčiradi jedne art1, ki je zmanjkala
te dni v Solkanu, so zaprli Jozel'a Uri-
ščeka, Ivaiia Dra^čeka. Lovreta Valen-
tinčičH, Franca Komela in Vojteha Juga,
ker so na suinu, da bi oni vedeli, kam
je prišla ura.
Tatvina. —- Gosp. Kaminel pi.
Hardeggerjevi, bivaj^ci v Zdravščini je
zmanjkalo dra^oceno^ti v vredd >sti 4000
K. Zaprli so nekega I. E. Preiskali so
tudi vt*e stan<»vani. pa kakor se zdi brez
v>akega vspeha. Prišel je tje policijski
clicijal   iz Trsta gosp   Titz.
%>'aša opeKa pri vojaških zsrad-
bali. — Vojno mini^t'Jr-tvo je dolocilo,
da se inia pri vseb vojaških zgradbah na
Primorskem in v Dalmaciji pirabljati iz-
ključno domača opeka. Ztto je tudi po-
zvalo isto minist°rstvo našo trgovsko zbor-
nico, da niu '• najkrajšeni času naznani
koliko opekarn se nahaja na Primorskem
in kaka da je opeka, katero izdelujejo
te opekarne. To pa je storilo vojno mi-
nisterstvo zaradi tega, da vdobe naäe
opekarne več dela, vsled česar bodo po-
trobovale več delavcev. S tern da hoče
vojaška uprava vsaj nekoliko na pomoe
priskočiti bedi, v kateri se nahaja ljudstvo
v nasih pokrajinah. (Je je pa to res pri-
vedlo vojažko upravo, do njenega sklepa,
potem pa mora iata paziti tudi na to, da
se bode opeka za vojaške zgradbe naro-
čevala samo v tistih opekarnah, v katerih
I delajo domaci delavci, ne pa v takih, v
katerih delajo delavci iz tujih držav.
Ljudsko stetje. — Med  1000 pre-
bivalci je bilo:
r«i           Srbov in      T1 ...         XT Slovencev                 Italijanov     Nemcev Dcxcla                 Hrvatov 1. 189o 1. 1900 1. 1890 1. 1900 1. 1890 j 1. 1900 1. 1890 1. 1900 Goriško     631 Hi 623 70   0 28   0 42 357 77  35996  10 26  1552 Trstzokol;co 20474 16343   2 98   2 99 738 76 773 63  52 48: 58 80 Istra.......  143 °8  142 03 45391  425 81  380 73 405 37   19 05  2106 Kranjsko ... 94071  942 44   132   0 35   0 65   0 51  56 56  55 87 Koroško.... 283-84 250 82   0 01   0 04   0 27   0 25 715 39 748 23 1                              '     \ Stajersko... 320 39 31183   0 05   010   033   0 35 67834 j 687 07
Potem   takem   je   prebivalstva   po
narodnosti koncem leta 1900 več  = -j-
ali pa manj = — nego ga je bilo koncem
leta 1890 in sicer na Goriškem Slovencev
+ 5.562 ali -f- 412%, Italijanov -f 4.622
! ali   -f   604%,  Nemcev   -f  1.30P>   ali -f
: sin7Q "'. •    i/ Twin    ;.,    ,^b-^i;„; cin..»n,.».r
-4 47 ali i 11-6:r«, Italijanov i- 10.786
ali 4 Hi 1S •'„. Nenirev -4 1773 ali -j-
2195°,; v Istri Slovwicfiv ¦¦•- 3 299 ali
-f- 7 4*-{".,, Srbov in Hrvatov -j- 2 344 ali
-f 1 67%. Italijanov -j- 18164 ali -f
15 30",,, Nemcev —f 1.172 ali -4- 19 85"/« ;
na Kranjskem Slovencev 4 9.033 ali
4 19'f'0) Srbov in Hrvatov — 4H4 ali
— 73-44" o. Italijanov — 60 all — 18 81".,
Nemcev , 1H ali -f- 05P<,; na Ko-
ro^kem Slovencev — 10.535 ali —
10 43\. N'r-mcev -r 15 32H aii -»- 6 02O/„;
na Stajerskern Slovencev -f 9.051 ali
4- 2-26",(), Italijanov j 49 ali-}- 1186°.,
Nemcev — 54.420 ali f 642'%
Šlevila zadnjih dveh razpredelnic
govore pač dovolj ja«no. Govore namreč
da se je v nekaterih južnih avstrijskih
kronovinah jako zmanjšalo .^tevilo Slo-
vencev, ki so glavna zapreka „nemškemu
mostu do Adrije" in ob enem tudi na-
ravni čuvarji cesarstva na obalih Adrije.
Avstriji bi prav nič ne škodovalo. če hi
njeni državniki o tern nekoliko pre-
mišljevali. —
Bismark se je I. I860 v pogovoru
s pruskmi kraljem protivil aneksiji av-
strijske Slezije. ker je bilo rned njenimi
prebivalci preveč Slovanov ; itaJijanski
minister Bonghi pa je priporočal pred
20 leti vrocekrvtiim ltalijanom. naj 3e
ne zahtevajo nneksije Primorskega, ker
je na Primorsk^Mii slovanski živelj äe
premoč^n. Ob enem jim je priporocal,
naj skr be za to. da se na Primorskem
italijan-ki element pomnoži. Zadnjeljudsko
štftje dnkazuje, da se je Bonghi-jevo
priporočiio uvaževalo !
Kdor pospe.šuje germani-
zaeijo slovenskih dežel, po-
rn a g a z i d a t i veliko nemški
most do Adrije, kdor pa po-
s p c š u je polašcevanjePrirnor-
s k e g a. dela v s in i s 1 u B o n g h i -
j e v e g a p r i p o r o 0 i 1 a Hazumnikom
dovolj !
Epiptovska oOesna bolezon all
trahom. — Na tej bolezni je obolelo v
Tr.stu zadnje dni 120 vojakov. ki se na-
hajajo v bolnišnici. Znamr-nja te bolezni
so se prikaznla pri drugih IOC) vojakih,
ki se zdravijo pa v voja^nici. Ta očesna
bolezen je nalezljiva.
Aretlrali   so   v   Trst»   nekega   z
Keke tjrknj do.^lega tirca. ki je na sumn,
da je umoril neko pevko v Bukarastu.
Govori se tudi. da so našli pri njem
pisma, iz katerih je razvidno, da je on
tudi clan zarole. ki namerava umoriti
srbskega kralja.
S üabljo je raiill stražar v Trstu
Benedikta Jurico iz Senožeč. ker se mu
je ta zoperstavljal pri aretiranjn. Jurica
je bil namreč že večkrat izgnan \i Trsta
ter mu je bila povrnitev v Trst prepo-
vedana. Zato ga je hotel stražar aretirati,
ko ga je zasačil v neki zakotni   kavarni.
Aretiraii u^itelj. — Stari prijatelj
..Učiteljskega Tovari^a*' suspendirani uči-
telj Marcbi je bil. kakor se poroca iz
Lanišča pri Buzetu, te dni zopet aretiran
in so ga spravili pod ključ.
!           Koliko   žgauja   se   popije   iia
Kranjskem. — Iz nekega predavanja
ki se je vržilo te dni „v kršč. soc. zvezi'1
v Ljubljani, po.snamemo te le podatke:
Na Kranjskem spijejo na leto blizu pet
milijonov litrov žganja. koje donaša deželi
jiden milijon kron. Na jednega clo". eka
pride torej  skoraj   10 1. žganja.
V Ameriko se je odpeljalo v to-
rek ponoči z ljubljanskega kolodvora
221 oseb. Izseljenci so bili večinoma
Hrvatje.
Xemska eesarica pride v Opatijo
meseca januvarija. Okoli Velike noci
pride tja tudi nemški cesar.
Kuski oar obi^ce sv. očeta v naj-
krajšeni času. Sv. oče je sprejel ruskega
državnega svetnika Semertjewa, ki mu
je carjev obisk  naznanil.
lzjeinno stanje v Zagrebu pre-
neha, kakor se od tarn poroča, koncem
tega tedna.
(Nudna iiHoda tamburaškega dru-
stva. — Načelnistvo tambur. društva
,.Zarja%' v Predgradu javilo je dne 26.
oktob. c. kr. okr. glavarstvu v Crnomlju,
da to društvo od 1. 1901 ne obstoji več,
ker so društveniki  odšli v Ameriko.
Lakota  na   Ogrskem.   —   V  30
okrajih Cereške žnpanije se je pojavila
lakota.
Jezlk si je odgrlznil ter ga po-
jedel na psihiatrični kliniki na Dunaju
neki zbesneli privatni uradnik.
0 uinoru Stambulovega prinaša
„Večerna pošta" zelo senzačna razkritja.
List ponatiskuic namreč pisma sedanjega
bolgarskega ministra notranjih zadev,
Aleksandra Ltrdskanovva, ki jih je pisal
leta 1892 kot emigrant iz Rusije ne-
katerim zarotnikom, med katerimi je bil
zarota ter se pripravlja umor Stambulova
in Volkoviča. Denar so dobivali zarotniki
od slovanskfga komijoja v Rusiji. Ob-
dolženi minister molč.; na ta ra^kritja,
češ, da se je izreklo od tedaj popohio
pomiloSčenje.
3Iasc»!U!ii /opet zaprt. — V Bo-
stonu so zopet zaprli italijanskega skla-
datelja Mascagnija in sicer na zahtevo
njegovega irnpresarija Schmidta. kizahteva
za mešetarijo, glede uprizorjenja Masca-
gnieve nove opere Tournee, 1200 dolarje?.
Mascagni ae je brzojavno obrnil do
italijanskega ministerskega predsednika
za pornoč. V brzojavki toži Mascagni, da
postopajo z njirn grdo in da se italijanaki
konzul zanj nič ne briga.
Veliki dljafiki nemiri so se pri-
merili na vseučilišču v Turinu. Nekemo
profesorju, ki je hotel predavati io raz-
bili nos.
Zopet svetovna  razstava v   Pa-
rizu bo leta 1911, ker je zapustila zadnja
razstava velikanske svote.
Most jih je /aduSil. — V Biders-
heimu so naSli mrtve v kleti kjer je
vrel most, nekega Grosa z ženo, njunega
sina in pa njnnega nečaka. Zaduäil jib
je moštov plin.
Okradena poi^ta. — V torek zju-
traj ravno pred odhodom vlaka iz Mo-
nakovega proti Garmišu je zmanjkala v
po.štnern vozu vreča, v kateri je bilo
25 000 mark. 0 tatu ni nobenega   sledu.
Štrajk preinogarjev na Fran-
coskem kouran. — Vr sredo so začeli
spet premogarji delati  na Francoskem.
Narodno sjospodarstvo. *)
Poziv  vsem   nilekarskim  zadrugani
in   planšarsklm   drustvom   Tolmin-
skega.
Podpisanemu.   poklicanemu   braniti
interese tolminskega mlekarstva.   pospe-
j ševati   to   najvažnejšo   panogo  gor9kega
: kmetovalca.   je   z današnjim   naloga. za-
pričeti posebno akcijo za združ°nje vseh
mlekarskih   zadrug    na    Tolminskem    v
tesno   kupčijsko   vez.    z   namenom,   da
ohranimo    v   današnji   veliki   borbi   na
svetovnem   trgu    našim   mlekarskim    ia-
! delkom dobro ime, da jih čedalje izbolj-
| šamo,  ter   jim   otvorimo   najboljše   trge
v svetovnem prometu. Ta najimenitnejši
pogoj,   da   ne   usahne   najglavnejši   vir
j dohodkov iz naših kmetij. dosežemo edino
j le v tesnem združenem delovanju, s pra-
vilno tehniško in kupčijsko   organizacijo
naših mlekarskih zadrug.    V očigled   ži-
vahnemu napredovanju   sosednjih   držav
na tern polju. ki prete s svojim na V9ak
način   boliiim   bl.agom   i veliko konka-
renco domačemu rolekarstvu in ob zsrradbi
nove železniške proge, ki naj otvori nalo
deželo svetovnemu  prometu,  je  naloga,
katero smo prevzeli, toliko pomembnejša,
če pomislimo, da bode prihajala z vsakim
vlakom tudi kon.kurenca v deželo, kateri
se bomo mogli upirati le v slučaju,   ako
smo pravilno in   do   dobra organizirani.
To hočemo doseči, da si zasnujemo
v središču našega življa c e n t r a 1 o, ka-
tera   naj   si   pribojuje   ugodna   pota za
i z v o z   naših   mlekarskih   izdelkov    in
kateri bodi predmet podjetja že posebej:
1. nakupovati mlekarske potrebačine
za svoje člane na skupen račun ;
2. pospešiti izdelovanje enakovrstnih
mlekarskih izdelkov najboljše kakovosti;
3.  zalagati in razpecavati mlekarske
izdelke na skupen račun ;
4.   popolniti priklopljenim zadrugam
opravo in poslovanje, ter apeljevati na-
prave   za   najboljše   izkoriščanje   mleka
in njega izdelkov ;
5.   izvrševati strokovno revizijo pri-
klopljenih zadrug ;
6.  sploh s svetom, podukom in de-
janjem pomagati vsem svojim članom ;
7.  prernotrivati in zastopati skupne
interese ;
8.  posredovati dovoljevanje kredita
novim zadrugam,   ter   olajševati   njibova
bremena, in konečno
9 prirejevati poskušnje in premo-
vanja mlekarskih izdelkov.
Tolikim važnim nalogam nasproti
ne sme ostati nobena zadruga Tolmin-
skega brez zanimanja. Stvar je za ugoden
razvoj n?išega mlekarstva velikanske
važnosti, zato smo prepričani, da se od-
zovejo v«*e mlekarske zadruge našemu
vabila, ter da poäljejo vsaj po en eg a
zastopnika, poverjenika na veliki shod,
kateri hočemo popolnoma posvetiti tej
velevažnej zadevi.
Ta shod se bo vršil v nedeljo
dne 23. t. m. točno ob 1. uri popol-
dne v „Pod šolarjevi" dvorani v
Tolminu. — Vzdraraite se,  kmetovalci,
*) Po pomoti odposlal se je vain nainenjcn
rukopis dne 7. t. m. na dru^i naslov. Blagovolite
oprostiti to   zanteno   ter  sprejeti v drugih   liitih
in prihitite na pomoč v obilnem številu,
da dvi^nemo z združenimi močmi lept1
zakhule, skrite po divnih naših livadali,
po krasnih. naših planinah, in da st>
osvohodimo enkrat za vselej nam kup-
čevega kapilala.
V Tolminu, t>   nov. 1902.
Milan Ivančič.
Zahvala.
Z ozirom na stražansko katastrofo,
katera se je di godila v noči od 23. na
24 itobra t. 1, ko je nastal požar v
hiai Stov. 115, kHtero je popolnoma uničil
tor vsled neznosne burje zjjorelo je tudi
meni tretjina mojoga poslop a h St. 116
— se prav lepo zahvaljujem slavni c.
kr. priv. vzajemni zavarovalni banki proti
požaru v Gradcu. kor mi jo vso cenjeno
SkntJo do zadnjeg-a vinarja popolnoma
v najkrajšem času izplaeala — za kar
jo s tern p. n. občinstvu topic priporočam.
V Prvaeini 8. nov. 1902.
Vinko Undone-,
Stv.  113
Razpis drazbe.
Duo 24. novenibra 1902
od 11. do 12. lire pred-
poliidiio se bo vrsila javna
dražba v obr. unulu v Stau-
drožu za zgradbo podpor-
iiega zidu pri okrajni eesti
v M. Audrežu.
Vse delo zuasa 2840 K
25 v.
Samo pismene ponudbe
sprejenia županstvo s ko-
lekom 1 K in 5°|0 priložene
varseiiie do due 24 t. m.
do  12. ure predpoludne.
Xatanenejsi pogoji se
lahko poizvejo pri gosp. žu-
paiiu in cestnemu odbor-
liiku v St. Andrežu.
Cestni ofltor za pnlo oiolico.
V Podgori  dne   12   novembra   1902.
Naeelnik:
Klančič.
Za godove. praznike
mrmrwtr in novo leto!
Razglednice so prišie tako v navado
in se dobe tako krasne, da se jih vsak
z zanimanjem poslužuje. So pa tako cene,
da se je čuditi, kako je mogoče tako
umetne izdelke napravljati za malo vin.
Veliko zalogo
najrazličnejših in najkrasnejših raz-
g-lednic s cvetlicami, raznimi podobami,
posebno božičnimi, novoletnimi in šali-
vimi s slovenskim besedilom ltd. 100 ko-
madov od 3 krone navzgor; ali pa 100
vsaka druge vrste in druge cene 7 K, ima
i litfiti Semeoiska nlica i Id
g. LIKAR.
I, AST* IK
mm J1MIIÄL
v (c^ortci  na   *pravniLu
si usoja slavno občinstvo
obvL'stiti, da je postavil zra-
ven obstojedh še en biljard
in sicer na občno zahtevanje
častitih gostov iz svetovno
renomirane tvornice
Št. Martin v Parizu
Kavarniški prostori so tudi
za eno sobo puvečani in
bodo ob mrzlih dneh vsi
ugodrio razgrnti.
¦Ravania poseda zraven o-
gronmt izbirke najboljših
likerjev, čez 100 različnih
časnikov. -—-..--------—
Za  dobrohoten   obisk
prosi vljudnu
F. Peeenko.
D/||o|#|V   Sponiinjajtc stk o vsaki
nUJdlVI. priiiiij „solskt'ita ilmnn".
Objava.
P. n. čestitim odjpmalcem naznan-
jflva, da sva tovarno sodovke in pokulic
premestila v ulico Torronte st. 10 tor-
se priporočava odličnim spoštovanjem
udana
Hrovatin in Obrdank.
v Gorici,
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo,
sprt'jema hranilne vloge,   k at ore o-
brestuje po 41/, polumescf no;
nevzdignpne obrosti pripisuje konpc lota
h glavnici. Rentui davok plačujo poso-
jiluica sania.
D.ijp posojila udorn na osebni
krodit po 6°/0 in na vknjižbo po5'/2.
Sprejenia 6lane z glavnirai de-
lcži po 200 K in z opravilnimi
d o I e ž i po 2 K.
Otvarja članom tekofie raÖu no,
katoro obrostujo po dogovoru. Za nala-
aanje in vra&mje so na razpolago po-
ložnice c. kr. poätne hranilnice, tako da
je mogoČo postati denar broz poštnih
•troäkov.
Uradne ure so vsak delavnik od8—12.
ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih
tudi popoludne od 2—4 v ulicl Vetturlni 9.
-^mm^^         ~*^^^^r         ^^^mi^        wm        -^rnmm^-         ^w^n^         -^mm^^
Jakob Miklus,
trgovec z lesom in opeko, zaloga
vsakovrstnega trdega in mehkega
koroškega in kranjskega lesa ter
pohištva, rakev (trug), vinskih po-
sod, stiskalnice za vino in sadje
vsake velikosti, kakor tudi krat-
kočasnih iger slovenskih ,.3Iari-
jaiiic' t. j. ličnih in trpežnih
miz iz trdega lesu, ki imajo
znotraj tro- ali štiridelno keg-
ljižče z vrtenci in kegljavnično
blagajno po najnovejši sestavi. za
krčmarje, zasebnike itd.
v Pevmi,
za Soškim mostom, p. Gorica,
priporoča p.   n.   občinFtvu svojo
i)Ogato    zalogo,   zagotavlja   naj-
hitrejso postrezbo in jako  nizke
cene.
Anton Kuštrin j
Gosposki ulici h. štev. 25,
(v lastni hiäi)
priporoča častiti duhov.ščini in slavnemn
občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo :
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porlo-
rico i. dr. O!je: Lucca, St. Angelo, Korfü
istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju
Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 8
4c, b. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrste, namreč po V» kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčič v II. Ristrici. Zveplenke družbe
sv. Girila in Meioda. Moka iz Majdičevga
mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
Ajdoväcini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpoäilja  v   zabojčkih
najmanje po 5 Kg. na vse kraje.
Sloveßi profesorji
medicine in /dravuiki
priporočajo           t
HiPö za ftliiec {
lekarnarja          p
Gabrijela Piccoli ja ž
v Xtiubliarzi,        I
flvornep zalaptelja Nj. «ret papela
kot sredstvo, ki krepöa želodec,
vzbuja tek, pospešuje prebav-
Ijanje in odprtje telesa, posebno
zdravilna za one, ki trpe na za-
staranem zaprtju.
Tinkturo za želodec razpošilja hikazriar
PICCOLI v Ljubljani v Škatljicah z 12 st«-
klonicami za K 2*52, z 24 stcklonicami za
K 4-80, z 36 steklenicami za K T~t z 70
steklenicarai za 13"—. Poštni paket pod 5 kg.
Se prodaja v lekarnah v Gorlcl, Tolminu,
Tr8tu, Istrl In Dalmacijl po 30 vin. steklenica.
Franc Melink,
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67,
pievzoMia vs;i zidarska drla po naj-
nižji ceni.  — Naročciia dela sc lično
izvršujejo.
Anton  Pečenko
Vrlnn   ulica 8 (.()1U( V Via Giardino 8
orinoroea
prifttna    bela
in črna   vina
ix  vipawskih,
furlanskih.
urisKin, oai«
matinskih in
isterskih v i -
noaradov.
i Misiu v ij;i   11.i   mini   in    r;i/,j)()Sllj;i    p<>    ZCK'Z-
.lici   na   vso   krajo   avstro-cjiorsko   nionarhiju   v
sotlili otl   r»()   litrov   naprej.   Na  zahtovo   poPiilja
tudi  uzorco.
Cene zmerne. Postreiba poitena.
All               vv                   v    kilg. po 490K
uBDß'nO" VOSGBflB SV606 ^zapristn°st
jamčim z 2000 K
Priporočam se prečastiti duliovsciui, slaviicMim p. n. obciiistvu.   Svcče za po-
grebe po zclo   nizki ceni.   Velika zaloga m6du pitaneo in navadiii  po zelo
nizki ceni.   Z odliciiim spostovanjem                                       ¦--   ^-g\um %, 2^
•I-   Hill Al/,
8večar v Gorici, ulioa sv. Antona.
Največja trgovina krojnega blaga
„Krojaška zadruga"
Gorica, Gosposka uliea at. 7
Priporoca He v to stroko spadiijoče kakovosti blu?» /a Idi/ajoro ne
letuo dobo, kakor: volnt», perkal, satin, b.itist, zephir wvil«'. «vile za prati,
Voille <le Lauie, Tennis, Oksford, pique lukujawti. Možka nukiia po vsaki
ceni v veliki izberi, Nadalje ima bo^ato /,aloi?o prepro«, pregrinjal, zaves,
bla^a za mobilje, platna, ('bissona, ruske^a platna. Kneippovega platna,
hla^evine, volnenib odej, kovtrov, sraj«*, bombaževin, žopnih rut itd.
Gospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 16 °/0
pod oeno, dokler jo Se zaloge.
Pod perilo spada sledeče: bele srajce z barvanlmi oprsniki, ovpatniki,
zapostnico. nogaviee, srajeo za hribolazce itd.
===== Vse po najnižjih in stalnih cenah! =====
Na željo se razpošiljajo uzorci poštnino prosti.
.J
F     TISKA:
Časopise   ------ -
Knjige......
Diplome.....
Trgovske  račune
Cenike   .....
Vabilazaveselice
Pisma s firmo   -
Razne etikete - -
i. t. d.
NARODNA =
= TISKARNA
v GORICI
prevzema vsa v tiskarsko j
stroko spadajoča dela in t
izvršujevmoderni in okusni j
obliki po tako nizkih cenah j
da se ne boji nikake j
Ä     konkurence.      -.  -
TISKA:      %
Tisk.za duhovnlje
Plakate.....
Sprejemnice - - -
Računske sklepe-
Pobotnice---------
Razne posetnice -
Poročnice -     - -
Osmrtnice - - - -
i. t. d.
PRVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira pianct, dalmatik, pluvial, humeral, rokctov
kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, ditirnov in
ncštcvilno nabožnih različno fino vczanih knjig, svečnikov, križcv, svetilnic,
kelihov, ciborjev se^srebrno kupo.
Jedina zaloga za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, urnetiiiško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno
za vlažnc cerkve.
Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane
sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm  iz  umetnih   cvetlic   in vsakovrstnih
drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezeiija (ricami) najfinejša
za zastavc, prej^rinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstne  stvari fza"*ceno, —
—           — pri^kojej je izključena vsaka konkurenca.
.                               Naročitve se izvršijo točno in hitro.
J           ir^"   Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta.   "^f
;           Z odličnim spostovanjem                         Aliton J. VogriČ.
St. 91.                                 ..-  V .OonVJ, v soboto dno  IT*, novomlira 1902.                            Letnik IV.
________________________________________"¦*¦' y_____________________________________________________________________________________________________________
l/.liM.j:i vs;ik lori'k in sohotn v
Iciinii oli 1 I. iii-i |in"l|Mi|iliic /.;i. iih-sIi»
U'V  Ui,  Ii.   Ill-i   |io|>olilnc   /.-.[   ilc/.clo.    Ako
pailenala ilnova. pnunik i/i«lc dun prc.j ol>
(i. zvcčcr. SliiiH1 |)o pošli |)i'i'jciii;ui all v
Cioric.i n;i dom posiljan n-lnlelno H K..
[iollct.no •!¦  K. ¦" «Vlrllcl.no t K.
I'rodaja sc v (iirici v loliafcarnali
Sell war/, v Šolskih ulic-ili in .Icl-
lersilz  v *NiinskiIi  ulicali  po «S  vin.
V.
(Vimmtiio izdanjY.)
l'reüiiistvo iri upravnlštvo  a«
naliajata   v   <\aroij n i    t i s k ar n 1»,
ulica Wtlurini \\. 4t. 9.
Dopisf y nagloviti na uredniätvo,
'ifflasf in iiaročiinio pa na upravniätvo
«Goricc». 0«!asi sc računijo po pelit-
vrstah in sict-r ako sc tiskajo 1-krat po
Yi. vin.. 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako sc vcčkrat tiskajo, raču-
nijo se po pogodbi.
Izdajatelj in odgovonii uiednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušičj.
Državni ^bor.
Torkova seja poslanske zbornice je
bila jako burna. To je bilo tudi priča-
kovati, kajti dogodki pri ožji volitvi v
Favoriten na Dunajii bili so taki, da ni
bilo niti misliti, da bi se. poHcbno pri
današnjih razmerah ne spravili tudi v
poslansko zbornico. In res je stavil glede
teh dogodkov socijalistični poslanec Per-
nerstorler v svojom in v iinenu svojih
tovarišev v torkovej seji interpolacijo, ki
je bila v prvi vrsti nanerjena profi du-
najski policiji, katera je na dan volitve
vdrla z golimi sabljami v prostore „Ar-
beiterheirna" in je tatn ranila innogo
oseb. Od druge strani pa je stavil kr-
ščanski socijalec Gessmann tudi glede
teh dogodkov nujni predlog, s katerim
pozivlje vlado, da ob času volitev po-
trebno ukrene. da bodo zamogli volilci
mirno in prosto izvrševati svojo volilno
pravico.
Na Pernerstorferievo interpelacijo
je odgovoril rninisterski predsednik takoj.
Rekel je namreč, da ni nobeden policij-
ski uradnik dal policiji naloga, da udere
v „Arbeiterheim". Pač pa, da je popol-
noma dokazano, da so iz „Arbeiterheima"
zletali na mimogredoče in tako tudi na
policijo vrčki in jednake reei, kar je
policijo prisililo, da je udrla v prostore
„Arbeiterheima". Da je potegnila sablje
iz nožnic je pač umevno, ako se pomisli
da so ljudje, ki so bili zbrani v,,Arbeiter-
heimu" napadli policijo. ko se je prika-
zala v notranje prostore s palicami in s
stolicami. Sploh, rekel je ministerski pred-
sednik, se je policija, ki se je naha ala
omenjenega dne v skrajno kritičnem po-
ložaju, ponašala — kakor to nepristranski
očividci izpričujejo — popolnomn ko-
rektno. Ta odgovor rninisterskega pred-
sednika ni nikakor zadovolil interpelan-
tov in zato je predlagal Pernerstorfer,
da se otvori debata o njem, v kar pa
zbornica ni privolila. Med čitanjem in-
terpelacije kakor tudi med čitanjem nuj-
nega predioga in med odgovororn mini-
slerskega predsednika nastal je med za-
stopniki socijalistov in med onimi kržč.
socijalcev jako silen in ostuden ravs in
kavs in manjkalo je prav malo, da se
niso stepli kakor navadni pijanci. Izrekli
so si drug drugemu vse samo človek ne.
Lažnjivci, tatovi, roparji, goljuli, rokov-
njači ild. itd., to so bile besede, ki so se
razlegale po zbornici, v kateri bi morali
imeti rnesta trezni in resni možje, cvet
ljudstva, kake pol   ure.
Ko se je počasi polegel vihar, ogla-
sil se je k bosedi istrski italijanski po-
slanec Bartoli. Ko je v imenu svoje
strunke najprej izjavil, da ne bodo Ita-
lijani nikdar zato, da bi se vvedla nem-
ščina kot državni jezik v Avstriji, začel
se je pečati z govorom poslanca Bian-
chinija, katerega smo priobeili v glavnih
potezah v zadnji žtevilki našega lista.
Klobasaril je na dolgo in siroko, pobil
pa ni niti jedne trditve Bianchinijeve.
Da, poslanec Bartoli je v svojem govoru,
na neki način ne lo pripoznal obstanek
irredente pri nas, marvec je ta obstanek
celö opravičeval. Zi njim je govoril Čeh
dr. Forst o jezikovnih razmerah na Češkem
in o izjavi dr. Körberja, katero je hudo
napadal. Ko je pa prisel na vrsto, da bi
govoril dr. Körber, začeli so češki radi-
kalni poslanci hudo razsajati ter vpiti :
„Doli z dr. Körberjem, ven ž njim!" A
konečno so se pomirili tudi ti in dr.
i Körber začel je govoriti.
I          Dr. Körber pravi, da četudi niso bili v
I zadnjih letih oni veliki preostanki, kakor
se je to   zgodi'o   prejšnja   leta, in   dasi-
j ravno so se od 1. 1892 pa do ^edaj pom-
( nožili   državni   stroški za 558   railjonov,
! vendar ne smerr.o biti pri vsem tern pre-
' veliki črnogledi in pesimisti. akoravno se
ne more nikakor tajiti, da ne bi sedanji za-
motani politični položaj neugodno ne de-
loval na naše erospodarske razmere. Go-
voreč o nagodbi z Ogrsko in o trgovskih
pogodbah z drugimi   državami,  pravi dr.
Körber, da  ni vlada   nikdar   izpustila iz
oči   tozadevne   formule    ustanovliene   1.
1899.   Zato pa je v smislu iste tudi pri-
čela pravočasno pogajati se z Ogrsko.  Ko
pa pride primerni ča^, se bode poslanska
zbornica  lahko   prepričala, da sta v po-
gajanjih z Ogrsko,  on in  njegova  vlada
vedno znala braniti avstrijske koristi. Da
bi pa bila vlada pravočasno pripravljena
za sklepanje trgovinskih pogodb z drugimi
državami,   storila je vse, da se dogovori
,- z Ogrsko glede   carinskega   tarifa in, da
' je potem takem v položaju na dogovorjeni
podlagi sklepati pogodbe z drugimi drža-
i vami za daljši rok. Prišedši h svojim iz-
JHvam glede uravnave jezikovnega vpra-
äanja na Češkem in na Moravskem. pravi
govornik, da ni dunes več nobenega
dvoma, da ne bi bii ž njimi storjen prvi
korak k rešitvi tega vprasanja. S tern,
da se je mnogo govornikov izreklo za
to, da bi se to jezikovno vprašnnje ko-
nočn") jedenkrat re.šilo, izrekla se je po
njegovem mnenju želja večine prebival-
-stva, da se to v resnici tudi zgodi. Se
ve, da je bilo čuti tudi mnogo graje in
mnogo kritike. Ali vlada si je zvesta, da
stoji na stališču nepristranosti in pravice
in s tega stalisča se tudi nikdar ne pre-
makne Cehi in Nemci na Češkem in Mo-
ravskem stoje si ze dolgo vrsto let v
laseh. Oni se niso zmenili za posredovanje
od strani vlade, vl«de. katera, če tudi se
je morebiti kedaj zmotila, je pa vendar
vedno vztra'ala v svoji nepristranosti in
ni nikdar izzivala jedne ali druge
stranke. ali pa hotela jedni ali drugi
ptranki glcoditi. Želja po spremembi. ka-
tera ne odgovarja obstoiečim državnim
einjenicam, se ne da in se ne more nikakor
izpolniti.
Avstrija ni narodna država in zato
ne more biti v nii govora o kakem dr-
žavnem ieziku. Razume se pa samo ob
sebi. da ie n^odhodno potrebno. da se
ustrpže zahtevam nprave in zahtevam
armade. Zato je nar^vnost nemogoče ti
dve upravi popolnoma tako urediti, da
bi bilo s to uredbo ustreženo tudi vsem
željam posameznih narodnostij, živečih
v Avstriji. Dr. Körber ponavlja. da vlada
ne dopusti, da bi 3e nerešeno odpravilo
z dnevnega reda jezikovno vpra^anje. S
¦akim postopanjem pa vlada vdeluje za
koristi češkega ljudstva Naj si bodo
vladni predlogi v zadevi rešitve jezikov-
nega vprašanja še tako pomankljivi, oni
značijo neoporečno neki napredek v tern
pogledu. V smislu teh predlogov dobijo
Čehi svoj notranji nradni jezik in vsak
posameznik pa zadobi pravico obrniti
se v svojem jeziku do vseh uradov in
oblastnij na Češkem. Vlada zatorej ne
more umeti, kako, da je mogoče na take
poštene predloge odgovarjati z grožnjami.
Dr. Körber pravi nadalje, da mora vsaka
poravsiava sloneti na vzajemnem kom-
promisu. Po njegovem mneju se bode
dalo to vprašanje rešiti z ustanovitvijo
raznih   okrajev,   okrožji itd.   itd.   V tem
pogledu so se nasprostva že doaedaj ne-
koliko ublažila. Gotovo je, da so kakor
Čehi, tako tudi Nemci, prepričani o ikodi,
katero provzročuje narodnostni prepir
obojim, zato pa je najbrže že blizu čag,
v katerem se ta prepir odstrani. Pri vsem
tem pa je treba dati državi to, kar ji
pritiče. Poravnav«, ki ne bi jamčila no-
tranjega miru državi, je nemogoča. Naj
bi ie kmalu nastopil ta mir, katerega si
žele vsi. Pridite torej sem ter izrazite ta
T zbornici vsi željo po miru, saj glede
formalnosti se vendar ne bomo prepirali.
Jezikovno vpra^anje mora biti reJeno,
ono mora biti rešeno zaradi tega, da po-
stane parlament to kar mora biti, narareč
zaščita narodov.
VT sredo je poslanska zbornica na-
daljevala razpravo o izjavi dr. Körherja
in jo tudi dognala do konca. Najzanimi-
vejše je govoril dr, Herold. Njegov govor
je trajal dve uri. Herold je rekel med
drugim. da ne more imeti govor mini-
sterskega predsednika. katerega je govoril
prejsnji dan. nobenega vpliva na do»e-
danjo taktiko Mladočehov. Bile so to
samo lepe besede. katerim pa Čehi nič
:ue verjamejo in so jih že do grla aiti.
Govornik je rekel da Čehi ne žugajo
nobenemu in da se tudi oni ne boj$
vladnega žuganja, češ. da razpusti dr-
žavni zbor. Mladočehi vravnali bodo po
dejanjih s katerimi naj bi začela vlada
prihajati na dan svojo taktiko. V tej seji
so se Italijani. med njimi tudi Lenassi,
prav po fakinsko ponašali nasproti dal-
matinskemu hrvatskemu poslancu Bian-
chiniju. ki se je oglasil h dejanskemu po-
pravku, z ozirom na govor poslanca Bar-
tolija, ko je hotel ta tajiti, da ni prisel
bivši italijanski minister Villari, kot zaupnik
italijanske vlade, marveč Ie kot privaten
človek, ogledati si dalmatinske sole. Kdor
čita „Piccolovo" poročilo bi mislil, da je
bil res Bianchini predmet zasmeha, a t
resnici vzbudilo je Ie harbkinsko pona-
šanje italijanskih poslancev; ki so hoteli
posnemati druge razsajače, občni smeh
v zbornici.
V četrtek se je imelo razpravljati
o nujnem predlogu poslanca Pernerstor-
ferja in tovarišev glede izgredov pri vo-
litvi v Favoriten. Zatö pa so bile galerije
prenapolnjene poslušalcev, hotečih imeti
L1STEK.
Hajduk Slavčo.
Polgarski:   1 v a n   V a z o v.
(Daljo.)
X.
Na dan sv. Petra so igrali „boro"*)
v Belem Melu.
,.!loro' — to je pestra veriga de-
klet in mladih žen, ki so bile vse enako
oblečene in okrašene — se je zibalo na
prostrani ravani pred Nedovo hišo.
Dvoje diple so zvočno pele in veselje
mladega belomelskega rodu je bilo brez-
mejno.
Poleg plesalk se je bila zbrala
velika množica vaščanov — znotraj in
zunaj hora — gledajoč rajanje plesalk,
ki so bile zarudele plesa in veselosti.
Solnce jo veselo svetlikalo z la-
zurnega neba ter obsipalo prirodo z
blagodejnimi žarki — tako da jih je pri-
roda morala občutiti, vsprijeti in trepetati
~ zivljenske radosti. Visoki vrhovi Stare
planine   so  se   mično   odražali   in   pre-
*) narodni pies, podoben srbskernu »kolo«.
I krasno črtali svoje ostre obrise; tu so
lovili v rnodrem vzduhu, tarn pa so jih
venčali srebrni, pajčevinasti oblački. Že
porumenele planje gor. Njih reber in
hrbtov so odpočivale gole, svobodne v
ljuJbkem blesku jesenskega solnca. Nekaj
niže so se dvigali pojedini goznati vršički;
na vznožju Balkana pa so se kupičili
holmi, porastli s temno-zelenimgabrovjem.
Bili so tako čarobno pozlačeni od solč-
nih žarkov — kakor bi bili ogrnjeni z
blestečim, nežno prozornim zavojem. Me-
nil bi da gledaš megleno sliko. —
Na severni strani vasi so štrlele v J
zrak gole pečine in prazne višine ter
zrle nekako tužno navzdol. Ni jih za-
senčeval šumljajoči gajič; bile so ne-
kaka razedinjena bitja, gledajoča za-
vistno krasno odejo, s katero so bila
pokrita druga. Nikjer ni bilo videti pra-
vega življenja na nj-'h. Le čeda ovac se
je plazila po njih, ali skorojih niti opa-
ziti ni bilo, bile so bolj kamenju podobne.
Veliko „horo" pred hišo renegata
Neda se je gibalo čedalje živeje in ve-
seleje. Diple so že bile umolknile ali
horo    se je   zibalo äe   vedno   po  ritnu
(glasomerju) pesmi. Pesem so pele vse
devojke skupno in navdušeno; kajti
pesem je bila nova; vsakdo je razumel
njen pomen in vsakemu je bila za-
nimljiva.
Di pesem je bila nova. Poslušajmo !
Rano vslala je Volkana
—  bil je god svetnika Jurija —
ravni dvor si je  pometla,
tje na gore se ozrla,
zvočnim kliknila je glasom:
„Kdo je videl, kdo to slišal,
da bi žena vojvodila
sedemdeset jakim mčžem
sedem deset in še sedmim?" —
Vodi te može" Volkana,
vodi v senčnate jih gozde,
tje pod bukve jih zelene,
tje v reke jih studene. —
Pravi pa Volkana Slavču:
—  „Slavčo; mili moj zastavnik,
nekaj čem te vprašati,
golo mi povej resnico.
Kaj srdö se mi junaci,
se srde ne govoreči?"
Reče pa Volkani Slavčo:
—  „Oj Volkana, raila žena,
(5eš-li, da bi ti povedal,
ti povedal, nič ne zlagal,
pa povem ti, niö ne zlažem:
Včeraj slišal sein, Volkäna,
govorili so med sabo:
„Ženske nočemo vojvode,
žena noža ne potegne,
žena glave ne odseče,
ženske nočemo vojvode."
Slavču pa veli Volkana:
— „Praporček moj, dragi Slavčo ;
Tamkaj je globoka jama,
črni Nedo v jami biva,
črni Nedo, krutež ljuti,
krutež, rabelj, dušegubec.
Sedem let je že preteklo —
zdaj se bliža osino leto —
kar v jami Nedo stoka,
zvezan  s težkimi okovi.
Idi, Slavčo, priženi ga
tega Neda mi skopuha,
ros skopuha, dušegubca,
bodo videli junaki
ümi-li  Volkäna tvoja
glave presekati ljudske,
umi biti-li vojvoda...."
(Dalje pride.)
nekoliko užitka na burnih prizorih, katere
bo gotovo ta razpravH izzvala.
Hazprava o tem nujnem predlogu
pa se je odložila na petkovo sejo in na
vrsto so prišli nujni predlogi glede dvo-
jezičnih napisov na neknterih lokalnih
železnicah na Češkem. Du ne bi obtin-
stvo napalerijfih zapustilo državnozborske
palace brez užitka, zato so poskrboli
radikrtlni Neroci in radikalni Ciehi. Prišlo
je namreč v tej seji do takih Skandalov,
da se je niorala ista protrgati, da, prišlo
je do praveea pravcatega pretepa nied
nemSkimi in iVškimi poslanei in tako
postaj'! v pnslanski zbornici vsaki dan
lopse.
V seji jo sprejela zbornica tudi
nujnim potom zakonski načrt glede ter-
minske kupčije z žitom v obliki, o kalori
ga jp vzprojela gosposka zbornica Dalje
je vzprejela nujni prod log pobl. Steina
naj odsek za uimo tekom i-S ur stavi
primerne predloge ijlede podpor ožkodo-
van;"i obeinam.
Vinska klavzula in Italijani.
Dočim se v naši monarhiji na vseh
koncih in krajih vršijo shodi in sestanki,
ier sklepajo resolucije proti podaljšnnju
oziroma obnovitvi zloglasne vinske klav-
zule, pa se dogaja v sosednji Italiji baš
na^protno. kar priea o dejstvu, da Italija
nikaknr noče pustiti iz rok te mastne
šOuke, ki jo je vjela v — vodah avstrijske
politike po kratkovidnosti avstrijskih po-
lititnih ribičev.
Pretekli teden se je vršil v Cone-
gliunu v Italiji enoložki shod, na kate-
rcm se je sprejela sledeča resolucija:
..Ualijanski kongres v Coneglianu,
z ozirom na to, da Avstro-Ogerska,
katera je na pota, da v malo letih
izumrje njen nekdanji vinski
proizvod, potrebuje čedalje vee
j u ž n i h v i n, i z r e k a ž e 1 j o, d a k r a-
Ijeva vlada najde način, kako
bi brez velikih žrtev pri pri-
hodnji trgovinski pogodbi s
sosedno monarhijo zavarovala
vse koristi, katere prinaša da-
našnja vinska klavzula itali-
janskernu vinskemu proizvodu
in da bodo modalitete za spre-
j e m iste kiazule prilagodjene
k o r i s t i m vinske trgovine obeh
stran i".
Tega shoda se je udeležil neki pro-
fesor Gustav Notari, italijanski eno-
tehnik v Trstu in je bil tudi glavni go-
vornik na tern kongresu. Navzoenost tega
moža na tem shodu nam torej tudi po-
jasnuje okolnost, zakaj mislijo doli v Italiji,
da visiski proizvod v Avstro-Ogerski po-
nehuje, da v malo letih popolnoma izu-
mrje in da prebivalstvo Avstro-Ogerske
vsied tega potrebuje italijanskih vin.
Profesor Notari jim je moral to do-
kazati s številkami. Ali kako se vjemajo
številke o padanju vinskega proizvoda
in potrebe italijanskih vin v naäi monarhiji
s podatki. katere je isti Notari podal na
kongresu o proizvodu naših vin in o
uspehih vinske klavzule za italijanski
uvoz, tega pa tudi ne moremo ameti.
Po podatkih prof. Notari-ja je bil
proizvod ali pridelek vina v Avstriji 1.
1892, ko je prišla v veljavo vinska klav-
zula, 4,443.314 hoktolitrov. Leta 1901 pa
je proizvod porastel že na 7,898.699 hek-
tolitrov. Ti podatki torej govore glasno
proti vin.ski klavzuli, pa istotako tudi
proti gorenji resuluciji, ki jo je sprejel
ta kongres. No. pa pojdimo dalje! Prof.
Notari je tudi predložil podatke o uvozu
italij. vina v našo monarhijo, odkar je
nastopila presrečna klavzula.
Po teh podatkih se je prvo leto
vinske klavzule pripeljalo iz Italije k nam
1,188.202 hektol. vina. Leta 1898 je ta
uvoz še narastel do 1,507.397 hektolitrov.
Lansko leto pa je že padel na 627.466
hekt. Prof. Notari je rekel na shodu, da
ako bode uvoz padal v tej meri, ne ostane
od vse klavzule v par letih veß nego kot
500000 hektol. Profesor Notari je govoril
resnico o tem niti ne dvomimo. Ali od
kje je   ntiäel  potem  potrebo  ital. via v
naäi monarhiji ? Oemu se potem Italijani
pottgujejo za vinsko klavzulo? V deželi,
kjer se pridela toliko vina kakor v Italiji,
je vendar izvoz od 500.0OO hektol. tako
neznatna stvar, da se pae ne izplača radi
toga vinska klavzula. Ali öakajmo! Prof.
Notari je iztaknil potrebo ilal. vin v sle-
deeem. On je namreč dokazoval, da so
naäa vina še le potem sposobna za
trgovino, akose meäajo z i t a-
I i j a n s k i m i v i n i. Ta je pa imenitna.
Ako bi kdo verjel prof. Notariju, — kateregn
so na kongres v Conegliano najbrže poslali
tržaški židovski vinotržci — bi moral nii-
sliti, da naša vina sploh niso vredna de-
narja, ako niso pomesana z italijanskimi.
Ne glede pa na to, da je taka trditev
hudo žaljenje nasega vinograd-
niAtva, bi moral prof. Notari in njegovi
zahrbtniki vedet', da se le potem je vinska
klavzula v sedanji obliki uprav nepo-
trebna; kajti v tem slučaju, da naša
vina brez primesi ital. vin res ne bi bila
vredna denarja, bi morali pač mi želeti
vinske klavzule z Italijo. ne pa nasprotno!
Kdor oita gorenjo resolucijo in Notarijeve
trd'tve, bi menil, da Italija želi obnoviti
kiavzulo iz same ljubezni do nas, samo
zato, da nam pomaga spraviti v denar
naša vina. Ali taka predrznost in mačje
hinavstvo je paö v naravi Italijanov, za-
radi tega nas ne morejo spraviti iz rav-
notežja
Nam se marveč zdi, da o tem ali
mi potrebujemo vnanjih vin ali ne, smo
v prvi vrsti poklicani soditi mi sami ne
pa drugi. In mi smo zadobili že koj prve
hipe vinske klavzule prepričanje, da mi
italijanskih vin ne le ne potrebujemo,
marveč, da so nam celö na veliko škodo.
In ravno s tega stališča se moramo čuditi
merodajnim činiteljem, ki so poklicani
da varujejo koristi svojih državljanov,
kako so mogli naprtiti avstrijskim dav
koplačevalcem tako škodo, kakoršno bi
donašala vinska klavzula še le tedaj, ako
bi se proti posledicam iste ne borili z
\semi možnimi sredstvi naši vinograd-
niki! Kamorkoli pogledamo po svetu, vi-
dimo, da vsaka država v prvi vrsti varuje
svoje pridelke, le pri nas naj bo dru-
gače?! Obrambeni carinski tarifi so kar
na dnevnem redu. Ravno te dni je nemški
državni zbor stavil v nevarnost prija-
teljske odnošaje z vsemi sosednimi drža-
vami, samo da zavaruje obstanek nernški
industriji, samo da varuje nemško žito
pred vnanjo konkurenco. Tako delajo
danes po celem svetu. Amerika se je
obdala s pravcatim carinskim obročem.
Teorije o svobodni trgovini so pač lepe;
pritrjujemo in tudi mi. Ali zlorabiti bi
se ne smele v škodo drugih kakor to
želi Italija in zlasti zahrbtniki prof. No-
tarija v Trstu! Ako ima Italija preveč
vina naj ga vozi tja, kjer ga zares po-
trebujejo mi ga ne potrebujemo! Čemu
se torej Italijani brigajo za nas ? Naj nas
raje paste pri miru! Ali seveda njih ko-
medija je le prepro^orna.
Oni hočejo, da mi pijemo njih vino,
da jim dajemo svoj drag denar; oni ho-
čejo s svojimi vini na kant spraviti naše
vinogradnike, posebno v onih krajih na-
šega Juga, kjer imajo še svoje posebne
politične aspiraeije n. pr. v Istri in Dal-
maciji. Ali oni hočejo še več. Komu ni
znano kaj vse 3e ni razsirjalo pri nas
pod šifro „italijansko vino", kaka „vina"
so so v kleteh tržaških vinotržcev Abra-
hamovega porekla „pridelovala", da se
jih obvaruje pred še tisto malo carine,
ki jo mora plačati italijanski uvoz, kdor
konečno ve, česa so zmožni vsernogočni
Židovski veletržci z vinom, — oni bode
razumel, kaj se skriva v Notarijevi tr-
ditvi v potrebi mešanja „italijanskih vin"
L naäimi pristnimi pridelki.
In baä zaradi tega si moramo nujno
želeti, da nas Bog in nas cesar obvaru-
jeta za nadalje ne le vinskih klavzul,
marveč tudi vsake dotike našega pošte-
nega vinskega pridelka s takimi krogi, ki
se skrivajo za onimi ogromnimi sodi, ki
so polni „pridelkov" — vinske klavzule.
Politiöni pregled.
Cesar ue pojde v Budlmpešto.
NaA cesar jo imol te dni odpotovati
v Budimpesto tcr ostati več časa v dvorcu
Ciödölö. Tarn so je imel vrAiti tudi velik
lov. kateroga bi se bili ndoložili polog
cosarja tudi drugi knczi. Ali kakor po-
ročfljo zdaj ogrski listi jp zgr>roj omenjcni
lov odpovodan in je sploh gotovo, da
cesar ne pojdp v Budimpesto. Isti listi
vedc) povodati, <1m jo bil cesar še h» zadnji
tas natančneje informiran o načinu. kako
se je vršila Kossuthova slavnost. Zvedel
je namnv, da se i^te ni.so udeležili samo
opo/.icijonalci, ampak da so bile pri isti
zastopano. vse ogrske stranke. Doznal je
pa tudi cesar baje o vseh demons!racijah,
ki so se vršile pri tej priliki proti cesarski
hiäi. Nadalje pripovedujejo listi, da jo
cesarjH globoko užalila gonja, ki se vr.ši
zdaj  na Ogrskem proti cesarski himni.
Deželnozborske volitve na Koroskem.
Na Koroškem so so vršile v pon-
deljek v kmečkih občinah deželnozborske
volilve. Slovenci, ki so bili do zdaj v
koroskem deželnern zboru zastopani po
trrh poslancih. izbojevali so pri teh vo-
litvah jeden sam mandat. Izid teli volitev
mora vsakega rodoljubnega Slovenca pre-
tužnodirnoti, le „Slov.Narod"' zdi se daob-
čuti nad tem izzidom nekako dopadajenje,
kajli drugače si ne morerno tolmaciti brzo-
javke, katero jo imenovani list o jedni
teh volitev prinesel in ki se glasi tako
le: Koroški bog, prefekt in vikar Val.
Podgorc. je pri danasnji volitvi volilnega
okraja Velikovec-Dobrlavas propadel. Mi
res ne vemo. da li je tak list še opravičen
nositi na čelu besedi „Slov. Narod"':
O'fdanih je bilo pri tesj volitvi
1171 glasov, od teh je dobil slovenski
kandidat Podgorc 575. in nemski kan-
didat Pleschiutschnik 594. Razlika je torej
le za 19 glasov. Ali se je tu zgodila kaka
sleparija nam sicer še ni znano, izklju-
čeno pa ni nikakor, da ne bi bili Slo-
venci pri tej volitvi prevarjeni. Pri volitvi
v volilnem okraju Plibprk-Železna-Kanlja
jn bil izvoljen slovenski kandidat Fr.
Grafenauer. Vdobil je 709 glasov. dočim
je dobil nemški kandidat Jan. Edlmann
le 144 glasov. V volilnem okraju Celovec-
Borovlje je ostal slovenski kandidat Jan.
Ure v manjšini. Izvoljena sta bila Nernca
Kirschner in Anton Wiesnor. V volilnem
okraju Rožek-Beljak-Patornijon je dobil
slovenski kandidat Fr. Eller 555 glasov,
njegvjv nemško kouservativni tovaris Spi-
täler pa 597 glasov. Izvoljena sta nem5ka
nacijonalca Mat. Oras in Jož. Hub^r z
860 glasovi. V volilnem okraju Trbiž-
Podklošter je bil izvoljen nemški kandidat
dr. Abuja z 430 glasovi, slovenski kan-
didat I. EHich je dobil 174 glasov. Pri
teh volitvah so, izgubili nemski nacijo-
nalci dva mandata, katera so dobili kr-
ščanski socijalci.
Deželnozborske volitve v skupini  nlžjeavstrijskega
veleposestva.
V    tej    skupini   je   bilo   izvoljenih
vsied kompromisa 13 ustavovercev  in  3
konservativci.
Volitve gornjeavstrijskega veleposestva.
V   deželni zbor  gorenjeavstrijski je
bilo izvoljenih  8   konservativcev   in dva
ustavoverca.
Vojaška predloga.
Vojaški odsek ogr.skega državnega
zbora se je te dni bavil z novo vojaško
predlogo in jo je tndi vzprejel z večino
glasov. Kakor danes stvari stoje, bo-
de ta predloga najbrže vsprejeta tudi v av-
strijskem državnem zboru, kajti vedno
bolj postajajo pogosti g^asovi, da se je
nasprotstvo, ki se je, proti njej iz začetka
pokaza'o pri vsehstrankah äeprecej zrminj-
šalo. Tako je danes že gotova stvar, da se
Poljaki toj predlogi ne bodo vstavljali.
Pa tudi Češki klub ne bode z obstrukcijo
zahranjeval prvega branja to predloge.
Sicer bi mu pa tudi nie ne hasnilo,
kajti ogrski brarnbovski minister povedal
je v vojaškern odseku ogrskega par-
la menta, da se ta predloga vkljub vsem !
čudnim parlamentarriim razrneram v nasi
državni polovici tudi pri nas gotovo
vzakoni tako ali tako. Brez dvorna je
imel ogrski brambovski minister pri teh
besedah v mislih oni znani paragraf 14.
nase ustave. Potem takern bi rnorala
vlada v najkrajšem času zaključiti za-
södanje državnega zbora, kajti nova vo-
jaška predloga postati mora zakon vsaj
do 30. t. m., do časa namreč, v katerem
bi reservisti, katere misli vojna uprava
obdržati v aktivni službi, dovršili njih
osemtedensko izvežbanje in bi se morali
poslati domov, ako bi do taoas orae-
njena vojaška predloga ne poslala zakon.
Pa kakor rečeno, verjetno je, da se naši
vladi ne bode treba zateči k paragrasu
14, ker se bode najbrže našla zanjo v
državnem zboru večina.
Ogrski državni zbor razpuščen.
*  V   parlamnnlarnih   krog'h    budim-
peštanskih se govori, da se še [»red Bo-
žičem razpusti poalanska zbornica.
Nunoij Taglianl kardinal.
Iz   Kima    javljajo,   da   I/O   v   kon-
zistoriju due N.doeembr» dosedanji nuncij
na   Dunaju.   monsgr. Tagliani, imenovan
za kardinala.
Pobjedonoščev zopet odstona
,.Küln. Zeitung" javlja iz IVtrograda:
Prokurator svetega sinoda PobjetlonosOev
jo z ozirom na svojo visoko slarost, da
bo inogol svoja zadnja leta preživeti v
miru, zaprosil za odpuščenje z mesta, ki
jo zavzemlje Z» njogovega naslcdnika .se
imonuje Sergij Serematjev.
Armada, ki ni zadovoljna z vlado.
„Intperial" javlja iz Lizbone: I'or-
lugalska vojska ni zadovoljna z vodstvom
javnih slvari. V Lizboni se govori. da so
trije gonerali poprijeli inicijativo, da ob-
vostijo kralja, da ni možno, da bi ostalo
st'danje ministerstvo.
Novi nemški poslanik na Dunaju.
Na   me*to   dosedanjega    nemskega
poslHiiika rm DunHJskom  dvoru je priiel
grol  Vedel, ki je bil dosedaj v Kimu.
Rumunski kralj na Bolgarskum.
To dni je   obi.skal   Kumunski   kralj
na Bolgarskern  bogarskega kneza.   Kralj
je bil povsod slovesno sprejet.
Belgijski kralj se odpove prestolu!?
Listi poročajo. da je začel belgijski
kralj duševno bolohati in da se zaradi
tega odpove prestolu.
Turško-italijanskl spor v Rrdečem morju končan
Ker se je Turčija zavezala uničiti
vse ladje morskih roparjev v Kdečem
morju in turške morske roparje ostro
kaznovati, italijanske morske roparje pa
izročiti Italiji je ti spor med Italijo in
Turčijo poravnan.
Ustaja v Macedonijf.
Vodj« Macednnskih ustašov, ki se
nahaja zdaj v Parizu. je imel te dni po-
govor z nekim f'ranooskim časnikarjem,
kateremu je rekel. da se bo ustaja tudi
čoz zimo nadaljevala. Iz Sofije pa priha-
jajo glasovi, ki pravijo, da se na spomlad
izcinii iz te ustaje najbrže Bolgarsko-
turžka vojska.
Domače in razne novice.
NTaä cesar bolnn. — V četrtek so
bile odpovedane na dvoru vse avdijence.
Ta dan je imela biti vzprejeta od cesarja
tudi deputacija ljubljanskega mesta, ka-
tera je imela prositi, da hi se olajšalo
plačevanje 3% potresnega posojila. Cesar
je ostal v Schönbrunnu. Muči ga rev-
matizem, pa ne tako, da ne bi mogel
r^ševati državnih poslov.
Iineuovanje. — Za poštnega kon-
trolorja v Gorici je imenovan gosp. Peter
Spazzapan.
7,n „Solski Dom" prejelo uprav-
ništvo : č. gosp. Pr. Zakrajšek 5 K; pri
Martinu v Šempasu praznujoč Martinov
god in 50-letnico njegovo so zložili gostje
6 K 8 vin.
Pred«*edniku: Dobrotnik v Gorah
podaril 100 K.
Denarničarju so plačali: Anton
Koren, trgovec v Corici 24 K; V. Spaz-
zapan IK; N. N 4 K; N. N. 6 K; dr.
A. R. Rjjic, zdravnik v Gorici 24 K; prof.
Orešec Kran 5 K; trgoveo I. Drufovka
4 K; trgovec I. Presl 2 K; H. Cazzafura
1   K;   F.  Gabršček   vp.   davkar 4 K;   I.
Gril, Irgovec IK;   J. Makuc,  trgovec 10
K;   Andr. Boltar, kavarnar 2 K; Iv. Ko-
košar, župnik   20 K;   N. N. 2 K;   M. G
2   K;   dr.   R.   Gruntar   6   K;   trgovec   J.
Kutin 2 K; kroj. rnojnter A. Krušič 5K;
trgovec A. Germelj 2 K; A. Z. 10 K; A.
Bajec 2 K; Ant. Rudež 2 K;  vadn. uči-
t«"l]   Skubin   2   K;    I. Music   2 K;   Ivan
Simsič, 2 K; lv. Gieščič, gostilničar 5 K;
Bielecki Vin. 1 K; žel. uradnik L. Premrou
2   K;   žel. uradnik   F. Blazon 2 K; kroj.
mojster A. Jug J K. Mesečni doneski: Za
oktober so darovali   p. n. gospodje po 2
kroai: prof. V. Bežek; prof Cebular; sodni
tajnik J. Fon;   sodn.   svetovalec M.   Ga-
brij^lčič; A. J — k; c. kr. notar J. Kaučič;
katehet Al. Kovačič;   adv. konc.   Srečko
Kovačič; vadn   učitelj Iv.   Mrcina;   prof.
G. Novak, dr. A. N. Papež; svetovalec I.
Pirjevec;    priv.   uradnik   Sv.   Premrov;
prof.   Gvai>:;   dr.   F.   Sedej;   kaplan   Fr.
Setničar; vadn. učitelj Fr. Sivec; katehet
A. Tabaj; not. kand. Ferd.   Terkuč;   po-
sestnik in vinotržec I. Toroš;   trgovec I.
Zornik; gospa Josipina Fon; Fran Cufer;
A, J. __ Po 3 krone:   gostilničar in kIo-
bučar A Fon;   Josip   Ličan in kavarnar
Filip  Pečenko.   Po 4 krone:   okr. šolski
nadzornik  Fr.   Finžger.   Po  6 kron: Al.
Fogar, dr. Andr. Pavlica, prof. A. Mantel.
6 kron jo vplačal za 3 mesece  g.   prof.
Fr. Žnidarčič. Po 10   kron:  g.  poslanec
Leop. Bolko, Janez Robarjev. Po 20 kron :
„KrojaSka zadrugai(.
Za uritcljico v Boršt je odšla go-
spodična Antonija Besednjak, ki je letos
absolvirala tukajänje učiteljišče.
Duhovskf spreineinbe. — C. g.
Dominik Moirtti, 1. kapelan v Knrminu,
je imcnovan -/.iipniknin v Mosi; ti. g. Jnžel"
Vioh<, administrator v Moši prides za ku-
rata v Dolfinjo; r. K- ¦ložpl" Archer, II.
kapelan v Grade?.» j« imeriovan za I.
kapHana ravnolum; e.g. Anlon Carara,
novoiiKišnikpridrzaJI kaprlaiia v (Jrade.7.;
<j. g. Kiemen Corsi«, vikur v Pierisu pride
za kuratu v Turjsik; č g. Krančišek lludož,
kapelan v Renčah prides za kapelana v
Mirrn.
Shod /.JHijmili inož. I'mlsednik
tukHJšnj« kmoliJHko družbe sklicuje na
dan 29 t "'• H'|ll(^ '' kal.ere.mu so po-
vabljeni vplivnejši in razumnejSi možje
iz raznih kn'jev gnrate strani nase dezele,,
da se bodo posvotovali o raznih potrebah,
tičočib   *e   zholjšanja   kmetijstva v onih
krajih.
I'o/jv. — P. n. v«. naročniko „Ma-
tjee hrvalsko" in one, ki /He na novo
pristopili kot udje ali ustan ivniki k orno-
nieniu književnemu društvu, prosi pod-
nisani poverjenik, da s<> blagovole- zgla-
$iti prl n.rm iHfriK'iio ali | ismeno v
najkraisem roku. Ül>,j<"!n<'m run blagovole
prinrsti oziroma poslali znosek o" K kot
(¦lanarino.
S v a- r a   F r a n e i š e k,        j
bogoslo\oc, poverjenik  ,.H   M."
Xovi justinil minister. Raz-
lični li^li so prinesli vest, da bodes ime-
novan za justičnejfa ministra pr^dsednik
dalmalinskega dežolnega nadsodišči dr.
Vojteh Gertscher. Ta vest se danes od
vseh  strani preklicuje.
Spopolnitveni teeaj  za krojan*.
— Ta teeaj se je otvoril 10. t. m. Obi-
skuje ga 26 krojačev.
Kusskij   kružok   v   Gorici.   —
Naznanja se goriškim slovenskim krogom,
da so pravila društva russkij kru/ok v
Gorici po c. kr. namestnistvu odobrena.
Glavni namen dru.stvu je učenje rnskega
jezika in spoznavanje ruske literature;
v podrejeni vrsti irna v tern okviru
skrbeti tudi za zabavo društvenikov.
Izborno učiteljsko moč je iz naklonjenosti
obljubila preskrbeti znana rodoljubkinja
gospa dr. Jenkova. — Čim se priglasi
primerno število udeležencev, se bode
takoj sklical ustanovni obeni zbor. Pri-
glasi naj se naslovijo cim prej na dru-
štvo „Russkij kružok'1 v Gorici naravnost
ali potom uredništva. K obilni priglasitvi
vabi pripravljalni odbor.
Odkopali so te dni truplo malega
dečka. Ko je ta deček umrl, izdal je do-
tični mrliriki ogleda svoj listič, na ka-
terem je bi!a napisana bolezen, vsled
katere bi bil deček umrl. Kmalu potem,
ko je bil deček pokopan, pa se je začelo
govoriti, da ni bila ona bolezen vzrok
dečkove smrti, katero je napisnl na mrt-
vaški list mrliski ogleda, pač pa, da sta
bila vzrok dečkove smrti mraz in lakota.
Vsled takih govoric so tudi v resnici
dečkovo tniplo izkop.ili in sodno zdrav-
niško preiskali, zdrnvniki so pa konstati-
rali, da je poldrugoletni Miroslav Krkov,
tako se namreč imenuje deček, umrl vsled
vnetja pljue.
Vs. Brd se nam piše, da lazi po
Brdih neki agent nekezavarovalno banke,
ki sliši med drugirn tudi na ime „Himbo1.
Ta človek, da opravlja h kratu dvn
posla. Poleg zavarovanja irna baje tudi
nalog, da vsiljuje našemu Ijudstvu ,,Sočok'
in „Primorca"; da bi pa lagje dosegel
svoj namen, udriha po teb šmentanih
„klerikalcih" na prav ostuden način.
On pripoveduje baje o njih U<ke kos-
mate reči, ki presedajo celo onim, ki
nimajo preveč uglajenih uses. Pri vsem
tern pa da uganja razne ,.špaseteljne-',
ki bi znali sčasoma naše Ijudstvo vzne-
voljiti. Ako bo naše Ijndstvo po tern
možu sodilo tudi zavarovalno banko, in
če bi bila ta tudi sama „Slavija", izva-
jajoč ob enem tudi naravne posledice,
ne bo pač nič čudnega.
Prijateljcm cvctlie. — Kdor zeli
videH veliko in prekrasno zbirko razlic-
nih, izbranih in najlepšib ,zlatenic" (chry-
zanthemum) na domačib tleh izgojenih,
naj se potrudi v Brestovico na Krasu li
preč. g. vikarijn, kjer se nahaja ravno
v sedanjem času kakih 400 vrst v naj-
bujnešem cvetju. Gotovo se nihče ne bo
kesal, ampak popolnoma zadovoljen ločil
od prijaznega, gostoljubn^ga in jovi.jal-
nfga gospoda, ker je za neznatno ceno
in trud v kratkem času toliko prijetnega,
lepega in divnega vžil. Vsakega pošte-
njaka se radovoljno in z veseljem spre-
jema. Kdor se hoče tega prepričati, naj
poskusi.                              „Expertus".
Slaboiimiu^n so »ripeljali v tu-
kaišnjo bolniänico usmiljenih 'bratov in
sicer iz Serajevega 29-letnega podjetnika
Ignacija Roba s Tolminskega.
Nesrcfa. — V Hudemlogu na spod-
njetn Krasu je dne 10. t. m. zvečer po-
žar popolnoma vničil stanovanje in druga
gospodaraka  poslopja  s   pridelki  Jožesu
Pahor h. št. H vulgo „Mesan". Kako je
nastal ogenj, je neznano. Bil je rnenda
zavarovan za neznatno svoto. H(»vsr:ina
jc vclika in zdalna, pornoT: silno potrebna.
Odbit ntok. — Kakor je znano,
postavili bodo v Korrninu spornenik ranj-
kemu cft^arju Maksimilijanu I. V ta na-
irifii je sklenilo korminsko slare^instvo
prepuBtiti [irostor, na katerem se nahaja
zdaj občinski vodnjak, kuleri se irria pre-
ne.sti na drug prostor. I'roti temu sklepu
jc vložil deželni poslanec Naglos z ne-
kirni drugimi tovariši utok na dežHni
odbor. Ta utok pa je deželni odbor odbil.
Nova posta. — l'>. novembra t. I-
odprl se je v llruSid na Gorenjskern, v
političnoni okraju Hadovljica, za dobo
zgradbe predora skozi Karavanke nov
postni urad, ki se bode pe^al s pisemsko
in vožno pošto Uir ob enem služboval kot
nahiralnica poštnohranilničnega urada.
Zvi'zo irna s poštnim ornrežjem po že-
lezniških vlakih, ki vozijo med Ljubljano
in Trbižern.
Čudcn norec. — Stefan Skrt z
Vrrha pri Kanalu jc ukradel svojemu ho-
sedu par lepih volov ter jih prodal ne-
kemn tukajšnjemu kmetu. Kmalu potem
so Skrta zaprli. Pa sodna oblast je, vsled
zdravniške preiskave, ki je dokazala, da
je Skrt umobolen, opustila vsako kazensko
postopanje proti njemu. Zdaj so ga pa
zopet aretirali orožniki v Kojskem, kjer
je ukradel uro in obleko v vrednosti 46 K.
Zuradi jedue ure, ki je zmanjkala
te dni v Solkanu, so zaprli Jo/pfa Dr«-
ščeka, Ivana Dra^čeka. Lovreta Valen-
tinčiča, Franca Komela in Vojteha Juga,
ker so na sumu, da bi oni vedeli, kam
je priäla ura.
Tatvina. — Gosp. Karnmel pi.
Hardeggerjevi, bivaj">či v Zdravščini je
zmanjkalo dragocenosti v vrednosti 4000
K. Zaprli so nekega 1. E. Preiskali so
tudi več stanovani. pa kakor se zdi brez
vsakega vspeha. Prišel je tje policijski
oficijal  iz Trsta gosp   Titz.
Naša opelta pri vojasklh zgrad-
bali. — Vojno mini?ter-tvo je določilo,
da se ima pri vseh vojaških zgradbah na
Primorskem in v Dalmaciji porabljati iz-
ključno dornaca opeka. Zato je tudi po-
zvalo isto ministprstvo našo trgovsko zbor-
nico, da mu v najkraj^em času naznani
koliko opekarn se nahaja na Primorskem
in kaka da je opeka, katero izdelujejo
te opekarne. To pa je storilo vojno mi-
nisterstvo zaradi tega, da vdobe naše
opekarne več dela, vsled Cesar bodo po-
trebovale več delavcev. S tern da hoče
vojaška uprava vsaj nekoliko na pomoč
priskočiti bedi, v kateri se nahaja Ijudstvo
v naših pokrajinah. Če je pa to res pri-
vedlo vojaško upravo, do njenega sklepa,
potem pa mora ista paziti tudi na to, da
se bode opeka za vojaške zgradbe naro-
čevala samo v tistih opekarnah, v katerih
delajo domači dekvei, ne pa v takih, v
katerih delajo delavci iz tujih držav.
Ljudsko itetje. — Med 1000 pre-
bivalci je bilo:
L<      3^      W      ST      H      Q o    °    o    :     ü   ?           L .      .     .     .     o    .                       ! O5        l\y       tO        f-1        hS       O5            '     '! IO       00       ^.       i^.       O       W           -^- i c»     ab     N     i\3     ^J    w        *$         K CO       ^       —       GO       *«       ^           —|          ^ .......---------------- ^1      ^ CO       KJ       ZC       t—>¦       i—k       Cl                 !          o p-     c     *»     *>     ct>     to        --|       a> H-».     o     t\s     to     oo    co       co!;      ^ ob     oo     *.     6     *¦     M        R i w     i-o    *»     cc     oo    o       ^ i *s                                             •""   i o<                      *+ ¦ o     o     ^    oo    lo    o       oo i;         m Öooböoro        S'    I i O'      h*     to     !->¦     oo     oo        ^j^tr ¦ ¦   --• —......._j   L % OOOütInSO         CO!3 i-^       O       00       00       CO       *»           o O           *•          O>          1—          CO          LNÜ               W;. >— I1 00       "^1       00                                            1 00       00       O<            •—                           1 O       O      O       O      CO      ^1          00 |          ^, ob     io    o^    ^i    ^i    <i       5S i      »" Ü3        v]       Ü'       O5       O       ^l           ^             — .....^.....__             <lZ'. _          fffl ^       v|       Ö!                              a O       ^1      O<          -+            C OOOC'OOCO          CO            "^         I ob     ^y     ü'     ob     as     cč        2 O<        d1       (-^        ^J       00       O5            ^ :, as     -j                                         ^ ii "<1        *—>¦       c>       -1       Ü1       |-A           ""*¦ : OO       Ü'       OS       CO       INS       O           00 .: W       W       O'       O       *.       M           S            2J *»       CO       O5       Ü'       00       OS           ° j         CD ---------                        . ---------- . -         g ^                                                       —         o Oi     ¦<\                                           •            cr> CO       *.       CJi       l\3       oi       i-i           h-t             ¦< <1       OO       C       H-.       oo       O1           CO I O     ro     oo     ö     oo     d'        Q ^1       OO      ^l      O5      O      to          O 1
Potem takem je prebivalstva po
narodnosti koncem leta 1900 več = -f-
j ali pa manj = — nego ga je bilo koncem
leta 1890 in sicer na Goriškem Slovencev
-f 5.562 ali + 412° U) Italijanov + 4.622
ali -|- 6-04%, Nemcpv -f 1.303 ali +
6O73"/O; v Trstu in okolici Slovencev
— 3.046 ali — 10 99%, Srbov in Hrvatov
-f 47 ali -j- ire:-*"., Italijanov -f 10.786
ali -f Iß 1M•/., Nemcev -\- I 77H ali -\
L'i!»:'»",; v Ulri Slovnncev -t- 3 2^9 ali
-f-7 430.,, Srbov in llrvatov -}- 2344 ali
4 1 67"a. Italijanov -}- 18 164 ali 4-
ifj.WVo, Nemcev 4 1.172 ali 4- 19 8:VV0 ;
na Kranjskern Slovmoev 4' 9.033 ali
4- 1!H",, Srbr>v in Hrvatov — 4*4 ali
— 73-44".,. ilalijanov — 60 ali — 18 81%
Ncmcev { 144 ali -j- 0Tj1bo; na Ko-
ro^kem Sloven cev — 10.535 ali —
10 43",, Xomcev 4- I.j.32« ali 4- 602%;
na Stajfrskem Slovencev -f 9.051 ali
4- 226\. Italijanov 4- 49 aii 4- 11-86°..
Nemcf'v   •    54.420 >ili -\- 642" 0
Števila zadnjih dveh razpredelnic
govore pač dovolj ja«no. Govore; namreč
da se je v nekat'Tih južnih av^trijskih
kronovinah jako zmanjšalo število Slo-
vencev. ki so glavna zapreka ^nemškemu
mostu do Adrije" in ob enem tudi na-
ravni čuvarji cesarstva na obalih Adrije.
Avstriji bi prav nič ne Akodovalo, če bi
njeni državniki 0 tern nekoliko pre-
mi.^ljevaü.  —
BiRmark se je I. 1866 v pogovoru
s prunkirri kraljem protivil aneksiji av-
strijske Šlezije. ker je bilo med njenimi
prebivalci preveč Slovanov; italijanski
minister Bonghi pa je priporočal pred
20 leti vročekrvnim Italijanom, naj äe
ne zahtevajo nneksije Primorskega, ker
je na Primorskem slovanski živelj še
premočen. Ob enem jim je priporočal,
naj skrle za to, da se na Primorskem
italijanski element pomnoži. Zadnjeljudsko
štetje dokazuje, da se je Bonghi-jevo
priporočilo uvaževalo !
Kdor pospešuje germani-
zaeijo slovenskih dežel, po -
maga zidati veliko nemski
most do Adrije, kdor pa po-
spesuj'e polaščevanjePrimop-
skega. dela v smislu Bonghi-
jevega priporočila. Razumnikom
dovolj !
Ejsiptovska ocesna bolezen «ill
traliom. — Na tej bolezni je obolelo v
Trstu zadnje dni 120 vojakov, ki se na-
hajajo v bolnišnici. Znam^nja te bolezni
so se prikazala pri drugih 100 vojakih,
ki se zdravijo pa v voja^nici. Ta očesna
bolezen je nalezljiva.
Aretirali   so  v   Trstu   nekega   z
Reke tjHcnj došlega tujea. ki je na surnu,
da je umoril neko pevko v Bukareštu.
Govori se tudi, da so našli pri njem
pisma, iz katerih j^ razvidno, da je on
tudi clan zarote. ki namerava umoriti
srbskega kralja.
S sabljo je ranil stražar v Trstu
Benedikta Jurico iz Senožeč, ker se mu
je ta zoperstavljal pri aretiranju. Jurica
je bil namreč že večkrat izgnan iz Trsta
ter mu je bila povrnitev v Trst prepo-
vedana. Zato ga je hotel stražar aretirati,
ko ga je zasačil v neki zakotni  kavarni.
Aretirau ueitelj. — Stari prijatelj
,.Učiteljskega Tovariša'1 suspendirani uči-
telj Marchi je bil, kakor se poroča iz
Lanišča pri Buzetu, te dni zopet aretiran
in so ga spravili pod ključ.
Koliko >.uanja se popije 11 a
Kraiyskem. — Iz nekega predavanja
ki se je vršilo te dni „v kršč. soc. zvezi'4
v Ljubljana, posnamemo te le podatke:
Na Kranjskem spijejo na leto blizu pet
milijonov litrov žganja, koje donaša deželi
j(deu rnilijon kron. Na jednega človeka
pride torej skoraj  10 1. žganja.
V Aineriko se je odpeljalo v to-
rek ponoči z ljubljanskega kolodvora
221 oseb. Izseljenci 30 bili večinoma
Hrvatje.
Xem^ika cesariea pride v Opatijo
meseca januvarija. Okoli Velike noči
pride tja tudi nemški cesar.
Kuski ear obišče sv. očeta v naj-
krajšem času. Sv. oče^ je sprejel ruskega
državnega svetnika Semertjewa, ki mu
je carjev obisk naznanil.
lzjenino stanje v Zagrebu pre-
nehfl, kakor se od tarn poroča, koncem
tega tedna.
Emilia usocla taniburaskee:a dru-
štva. — Načelništvo tambur. društva
,,Zarja>l v Predgradu javilo je dne 26.
oktob. c. kr. okr. glavarstvu v Črnomlju,
da to društvo od 1. 1901 ne obstoji več,
ker so društveniki  odšli v Ameriko.
Lakota  na   Ogi'skem.   —   V   30
okrajih Gereške žnpanije se je pojavila
lakota.
Jezik si je odgrlznil ter ga po-
jedel na psihiatrični kliniki na Dunaju
neki zbesneli privatni uradnik.
0 uiiioru Stainbulovega prinaša
„Večerna pošta" zelo senzačna razkritja.
List ponatiskuje namreč pisma sedanjega
bolgarskega ministra notranjih zadev,
Aleksandra Ludskanowa, ki jih je pisal
leta 1892 kot emigrant iz Rusije ne-
katerim zarotnikom, med katerimi je bil
tudi Šisiinanov, sedanji ravnatelj narodno
biblioteke. V teh pismih se očividno kuje
zarota ter se pripravlja umor Stambulova
in Vulkoviča. Denar 30 dobivali zarotniki
od slovanskega komiteja v Ruaiji. Üb-
dolženi minister molči na ta razkritja,
češ, da se je izreklo od tedaj popolno
porniloSöenje.
Masca^ni zopet /aprt.  — V Bo-
stonu so zopet zaprli italijan9kega skla-
datelja Mascagnija in sicer na zahtevo
nj^govega impresarja Schmidta, kizahteva
za me^etarijo, glede uprizorjenja Masca-
gniove nove opere Tournee, 1200 dolarjev.
Mnscagni se je brzojavno obrnil do
itahjanskega ministerskega predsednika
za pomoč. V brzojavki toži Mascagni, da
postopajo z njirn gnlo in da se italijanski
konzul zanj  nič ne briga.
Veliki dijaSki nemiri so  se  pri-
merili na   vseučiliaču v Turinu.   Nekemu
profftsorju, ki je hotel predavati   §0 raz-
bili nos.
Zopet svetovna razstava v  Pa-
rizu bo leta 1911, ker jp zapustila zadnja
razstava velikanske svote.
Most jih je /aduiil. — V Biders-
heimu so našli mrtve v kleti kjer je
vrel most, nekega Grosa z ženo, njunega
sina in pa njnnega nečaka. Zaduäil jih
je moätov plin.
Odllkovnn    in   konh'sciran.   —
Turäki sultan je odlikoval pisatelja knjige
rLes finances de la Turquie* z velikirn
redom Medžidije, ob enem je pa tarška
oblast zaplenila njegovo knjigo.
Strajk premogarjev na Fran-
coskem konean. — V sredo so začeli
spet premogarji delati na Francoskem.
Narodno gospodarstvo. *)
Poziv vsem   mlekarskim  zadru^ain
in   plansarsklm   drustvom   Tolmin-
skega.
Podpisanemu, poklicanemu braniti
interese tolminskega mlekarstva. pospe-
ševati to najvažnejšo panogo gorskega
kmetovalca. je z današnjim naloga. za-
pričeti posebno akcijo za združ^nje vseh
mlekarskih zadrug na Tolminskem v
tesno kupčijsko vez. z namenom, da
ohranimo v današnji veliki borbi na
svetovnem trgu našim mlekarskim iz-
delkom dobro ime, da jih čedalje izbolj-
šamo, ter jim otvorimo najboljäe trge
v svetovnem prometu. Ta najimenitnejši
pogoj, da ne usahne najglavnejši vip
dohodkov iz naših kmetij. dosežerao edino
le v tesnem združenem delovanju, s pra-
vilno tehniško in kupčijsko organizacijo
naših mlekarskih zadrug. V ocigled ži-
vahnemu napredovanju sosednjih drža?
na tern polju, ki prete s svojim na vsak
način boljšim blagom z veliko konku-
renco domačemu mlekarstvn in ob zgradbi
nove železniške proge, ki naj otvori naäo
deželo svetovnemu prometu, je naloga,
katero smo prevzeli, toliko pomembnejäa,
če pomislimo, da bode prihajala z vsakim
vlakorn tudi konkurenca v deželo, kateri
se bomo mogli upirati le v slučaju, ako
smo pravilno in   do   dobra organizirani.
To hočemo doseči, da si zasnujemo
v središču našega življa c e n t r a 1 0, ka-
tera naj si pribojuje ugodna pota za.
i z v 0 z naäih mlekarskih izdelkov in
kateri bodi predmet podjetja še posebej:
1. nakupovati mlekarske potrebščine
za svoje Clane na skupen račun ;
2. pospeäiti izdelovanje enakovrstnih
mlekarskih izdelkov najboljše kakovosti;
3.  ralagati in razpečavati mlekarske
izdelke na skupen račun ;
4.  popolniti priklopljenim zadrugam
opravo in poslovanje, ter  upeljevati na-
prave  za   najboljše   izkoriščanje   mleka
in njega izdelkov ;
5.  izvrsevati strokovno revizijo pri-
klopljenih zadrug ;
6.  sploh s svetom, podukom «in de-
janjem pomagati vsem svojim članom;
7.  premotrivati in zastopati skupne
interese ;
8.  posredovati dovoljevanje kredita
novim zadrugam,   ter  olajševati   njihova
bremena. in konečno
9 prirejevati poskušnje in premo-
vanja mlekarskih izdelkov.
Tolikim važnim nalogam nasproti
ne sme ostati nobena zadruga Tolmin-
skega brez zanimanja. Stvar je za ugoden
razvoj našega mlekarstva velikanske
važnosti, zato smo prepričani, da se od-
zDvejo v«*e mlekarske zadrnge našemu
vabilo, ter da pošljejo vsaj po en eg a
zastopnika, poverjenika na veliki shod,
kateri hočemo popolnoma posvetiti tej
velevažnej zadevi.
Ta shod se bo vržil v nedeljo
dne 23. t. m. točno ob 1. uri popol-
dne v „Podšolarjevi" dvorani v
Tolminu. — Vzdramite se,   kmetovalci,
*) Po pomoti odposlal so jc vam namenjen
rokopis due 7. t. m. na drugi naslov. Blagovolite
oprostiti to zanieno ter sprejeti v drugih liitih
že izäel dlanek t. j. poziv mlekarskim zadrugam
tudi v phhodnjo äUvilko cenj. vaiega liita.
in prihitite na potnoč v obilnem Atevilu,
ila dvi^nemo z združenimi močmi lepo
zaklude, skrite po divnih nasih livmiah,
po krasnth naših planinah, in da st*
osvohodimo enkrat za vselej nam kup-
čovpga kapitala.
V Tolminu, 6.  nov.  1902.
Milan I v a n č i č.
Zahvala.
Z ozirom na stražansko katastrofo,
katera se je d> godila v noči od 23. na
24 ktobra t. !. ko je nastal po2ar v
hi.-, stov. 11;'), katero je popolnoma uničil
tor ??led noznosne burje zconMo je ludi
meni tretjinu mojpga poslop'a h. St. 116
— sp pruv lepo zahvaljujem slavni c.
kr. priv. vzajemni zavarovalni banki proti
po/aru v Untdeu. ker mi jo vso cenieno
Skodo do zadnjega vinarja popolnoma
v najkrajŠem času izplaOala — za kar
jo s torn p. n. občinstvu topic priporoeam.
V Prvaeini 8. nov. 1902.
Vlnko (jiiTiforir.
Stv.   113
Razpis drazbe.
I)iu'24.iiovembral9O2
od 11. do 12. uro pred-
poludne se bo vrsila javua
drazba v ob(\ uradu v Stau-
(hvžu za zgradbo podpor-
nega zidu pri okrajni cesti
v M. Andrezu.
Vso delo zuaša 2840 K
25 v.
Samo pismene ponudbe
sprejeina županstvo s ko-
lekoni 1 K in 5°|0 priložene
varscHne do dne 24 t. m.
do 12. ure predpoludne.
Xatanenejsi pogoji se
lahko poizvejo pri gosp. žu-
pauu in eestuemu odbor-
oikii v St. Andrežu.
Cestni oJlor za priško oblico.
VPodgorl   dne  12    novembra   1902.
Načelnik:
Klančič.
Za godove. praznike
WMF&tT in novo leto!
Razglednice so prišle tako v navado
in se dobe tako krasne, da se jih vsak
z zanimanjem poslužuje. So pa tako cene,
da se je čuditi, kako je mogoče tako
umetne izdelke  napravljati za ma!o vin.
Veliko zalogo
najrazličnejših in najkrasnejših raz-
g'lednic s cvetlicami, raznimi podobami,
poscbno božičnimi, novoletnimi in šali-
vimi s slovenskim besedilom itd. 100 ko-
madov od 3 krone navzgor; ali pa 100
vsaka druge vrste in druge cene 7 K, ima
i (Itifi Sanaa ica i §
S, LIKAR.
I.ASTXIK
ME „ffiffli"
v  (g>ortci  na   ^pravnifeu
si usoja slavno občinstvo
obvestiti, da je postavil zra-
ven obstoječih še en biljard
in sicer na občno zahtevanje
častitih gostov iz svetovno
renomirane tvornice
St. Martin v Parizu
Kavarniški prostori so tudi
za cno sobo povečani in
bodo ob mrzlih dneh vsi
ugodno razgreti. :—t — -
Kavania poseda zraven o-
gromne izbirke najboljöih
likerjev, čez 100 različnih
časnikov. ^r-r-.-.-----
Za   dobrohoten   obisk
prosi vljudno
F. Pečenko.
ft                    «
Df||5)|/||   Spomiujajt«' sc o vsaki
nUJalVl. 1)riiiki „JiolskffSJi donur4.
Objava.
P. n. Oestitim odjpmalcem naznan-
jflva, da sva tovarno sodovke in pokalic
premestila v ulico Torroute st. 1() ter
se priporočava odlienim spoštovanjem
udana
Hrovatin in Obrdank.
„tab posöjica"
I           v Gorici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
sprcjema hranilne vloge, katore o-
brestnje po 4'/» po lum os o č no:
nevzdignene obrosti pripisuje koneo lota
h glavnici. Rentni davok plaöujo poso-
jilnica sama.
Daje posojila udom na osebni
kredit po 6O.'O i'1 n* vknjižbo po 5'/g.
Sprejema člane z glavnimi de-
le 2 i po 200 K in z o p r a v i 1 n i m i
d c 1 e ž i po 2 R.
Otvarja članom tekoče računo,
katere obrostuje po dogovoru. Za nala-
Kanjt' in vračauje so na razpolago po-
ložnice c. kr. poštiu« hranilnice, tako da
je mogoče poslati donar broz poštnih
stroäkov.
Uradne ure so vsak delavnik od 8— 12.
ure zjutraj In ob pondeljklh in četrtkih
tudi popoludne od 2   4 v ulicl Vetturini 9.
Jakob Miklus,
trgovec z lesom in opeko, zaloga
vsakovrstnega trdega in mehkega
koroškega in kranjskega lesa ter
pohištva, rakev (trug), vinskih po-
sod, stiskalnice za vino in sadje
vsake velikosti, kakor tudi krat-
kočasnih iger slovenskih ,.Mari-
janic' t. j. ličnih in trpežnih
miz iz trdega lesu. ki imajo
znotraj tro- ali štiridelno keg-
ljižče z vrtenci in kegljavnično
blagajno po najnovejši sestavi. za
krčmarje, zasebnike itd.
v Pevmi,
za Soškim mostom. p. Gorica,
priporoča p.   n.   občinstvu svojo
bogato    zalogo,    zagotavlja   naj-
hitrejšo postrežbo in jako  nizke
cene.
Anton Kuštrin
i
Gosposki ulici h. štev. 25,   I
(v lastni hiši)
priporoča častiti duhovščini in slavnerrio
občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo :
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porlo-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, KorfCi
istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju
Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3
4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrste, nainreč po V* kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčič v IJ. Bistrici. Zveplenke družbe
sv. Girila in Metoda. Moka iz Majdičevga
mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po poäti se razpošilja   v   zabojčkih
najmanje po 5 Kg. na vse kraje.
Slovoei profesorji
medicine in zdravniki
priporočajo             ^
I Tinkluro za želodec ^
lekarnarja           j:S
Gabrijela Piccolija j||i
v JLjubljani,        1
ivorncp zalaplelja Nj. svet papeža
kot sredstvo, ki krepöa želodec,
vzbuja tek, pospešuje prebav-
ljanje in odprtjo telesa, posebno
zdravilna za one, ki trpe na za-
staranem' zaprtju.
Tinkturo zaželodec razpošilja lokaznar
PICCOLI v Ljubljani v škatljicah z 12 sto-
klenicami za K 252, z 24 stoklcnicami za
K 4-80, z 36 steklenicami za K 7--. z 70
steklenicarai za 13'--. Poätni paket pod 5 kg.
Se prodaja v lekarnah v Gorici, Tolminu,
Fr8tu, Utrl In Dalmacijl po 30 vin. steklenica.
Franc Melink,  i
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67,
provzoina vsji zidarsku dela po naj-
ni/ji ceni.   — Naročona delase lično
izvršujejo.
Anton   Pečenko
Vrtnji   ulica 8 l.illtK A  Via Giurdino 8
I                                         i>rmnrmv'H
pristnn    bela
in črna   vina
iz   «ipavskih,
ffurlanskih.
briskih, dal-
matinskih in
istei'skih  w i
I»ostavij:i na doni  in   ra/.poSilj;i   po   žclcz-
.lici   na   vsc   kraji>   avstro-t'^'crskc   monarhiju   v
uodih od   bti   litrov   naprcj.   Na  zaiilcvo   pošilja
'                                ludi   uzorcc.
Cene zmerne. Postreiba poštena.
n«L^I«           vv                  v     kilo, po 490 K
Uebelno voscene svece * --—
jamčim z 2000 K
Priporočnm se precastiti duhovšriiii, slaviieimi [). n. ohrinstvu. Sveče za po-
grebe po zelt) uizki ccni. Velika zaloga mödu pitanec in navadiii po zelo
nizki ccni.   Z odličuim spoštovanjem                               T    -m?-^i»«^
svečar v Gorici, ulioa sv. Antona.
5s               Največja trgovina krojnega blaga              (i
„Krojaška zadruga"
(jlorica, Oosposka ulica st. 7
2^J              Priporoča se v to Htroko Npadajorc kakovosti blaff« z:i Mi/ajočo Ke     i
(gU    letuo dobo, kakor: volne, perkal, Hatin, batist, zephir «vile, «vile za prati,     v
p^f     Voille d»*  Lauie, TenniH, Oknford, pique lukiijanti   Možka sukna po vsaki     f
y&\     ceni v veliki izberi. Nadalje imsi bo^atu zalogo prej»roj^, progrinjal, zav«*«,     h
,->:<     bbi^a /a mobilje, platna,   (Ihissona, riiHke^a platna,   Kiu'i])pove^a   platna,     [
hlačevine, volnenih odej, kovtrov, *<raj<\ bombažt>vin. žopnih rut itd.            i
Gospode opozarja na izborno perilo,  katero   Be  razprodaja 16 °/0     |
pod O0HO, dokler je öe zaloge.
Pod perilo spada sledeče: bele srajee z barvanimi oprsniki. ovratniki,
zapestnice. nogavico, srajeo za hribolazee itd.
===== Vse po najnižjih in stalnih cenah!==
yS            Na žoljo se razpošiljajo uzorci poštnino prosti.            \\
^     TISKA:   j
Časopise---------    J
Knjige......    j
Diplome.....    1
Trgovske  račune    1
Cenike    .....    j
Vabila zaveselice    I
Pisma s firmo   -    \
Razne etikete - -    j
I. t. d.            !
I NARODNA =
| = TS3KARNA
|         v GORICI
| prevzema vsa v tiskarsko
[ stroko spadajoča dela in
[ izvršujevmoderniin okusni
[ obliki po tako nizkih cenah
l da se ne boji nikake
I A      konkiirence.      _
iß                     %.
TISKA:      ^!
Tisk. zaduhovnije
Plakate.....
Sprejemnice------
Računske sklepe-
Pobotnice---------
Razne posetnice -
Poročnice - - - -
Osmrtnice---------
i. t. d.
*J        Pri svetem Antonu Padovanskem               C
PRVA ZALOGA                      '
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira pianct, dalmatik, pluvial, humeral, rokctov
kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brcvirjev, ritualov, diuniov in
iieštevilno iiabožnih različno fino vezanili kiiji«^, svecnikov, križev, svetilnic,
kelihov, ciborjev se"'srebnio kupo.
Jedina zalosra za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno
za vlažne cerkve.
Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane
sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm   iz   umetnih   cvetlic   in vsakovrstnih
drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstne  stvari "za'ceno, —
-                     pri'KOJej je izključena vsaka konkurenca.
Naročitve se izvršijo točno in hitro.
DC   Ob nedeljah in praznikih je prodajahiica zaprta.   ~^g
¦   Z odličnim spoštovanjem                       Anton J. VogriČ.       {