2ascuvki izum otnini od boi Sociali«** tveze delovnih nudi • Irbovllah - Ufe inje ta odgovarta uredniti odboi - Odgovorni oredn t Stane SuStar -Tiska Mariborska tiskarne v Mariboru - Naslov uredništva n okoličanov, marveč vsega Zasavja Ze nekajkrat smo pisali o rade-škl Svobodi in njenih svobodar-jhl Enkrat o njenem mladinskem gledališču, k, je najštevilnejše med sioimenskim, gledališči na Slovenskem, drugič o igralskem kolektvu, ki je prera- sel navadne okvire gledališke amaterske dejavnosti, tretjič o njihovi knjižnic: in zavzetosti ondotnih ljudi za dobr0 čtivo ‘n še o drugi dejavnosti, ki preveva vse člane tega delavskega društva Toda še vedno je mogoče pisati o teh oblikovalcih prosvetnega dela, soj vedno znova odkrivajo nove prijeme dela-, ljudje dajejo društvu vedno novih idej in pobud. Nikar ne mislite, da radeška Svoboda nima težav, do je ondot-nim »svobodarjem* postlano, z rožicami. Nel Brez de/o, trdega garanja m nikjer uspehov, pa tud v Radečah ne! Toda lahko se pohvalijo, da imajo nekaj, kar mnoge naše Svobode n 'trte jo. Imajo občinstvo, ki »prejema vse, kar daje društvo z odprtimi rokami, občinstvo, ki napolni amfite- ater do zadnjega kotička, pa naj dajp svoj dela mlad nsko gledališče, starejši igrsiek kolektiv, godba na pihala ali pevski zbor To pa daje pravzaprav igralcem oz. kulturnim ustvarjalcem voljo in vztrajnost ■ter veselje, da se ne ustrašijo niti najhujših težav Pravzprav se občinstvo m nastopajoči dopolnjujejo. Oboji sprejemajo obojestranske pobude in nasvete. Vse, kar je zdrcveg", sprejmejo, kar je slabega, zavržejo. Pr nas mnogokrat govorimo, da *o naša delavska društvo dolžna pomagati kulturnoprosvet. n m društvom na vasi. Ce imajo del v-koDTOsvetria društva Svobode nalogo vzgajat! in pro vet-tjevat: mladino in del v ce, je na-loga kulturnoprosvetnih društev na podeželju oziroma po vaten Prelep Je pregled na Radeče enako, je da je ‘.zobraievanje na vasi docela različno kot v industrijskih krajih. Tudi kmetje so potrebni izobrazbe, po na j H bo to kultur noprosvetna ali strokovna. In radeška Svoboda si prizade-ve poleg gmotne pomoči vaškim društvom, dajat' kmetom še kaj več. Društvene sekcije mnogokrat ob skujejo oosj In jim prirejalo kvalitetne 'gre, pevske in glasbene nastope ter podobno. Ko so imeli maskerskt tečaj, je jlolig svobodarja sedel tudi hmet-amater Ko so predavanja Ljudske univerze, poslušajo predavanja tudi kmetje, čeprav morajo pešačiti uro al dve. Popolnoma nov oblika pomoči pa je nedvomno ta, da skuša radeška Svoboda opremitf odre s potrebnimi kulisami in drug‘mi potrebnim: rekviziti Svoboder ji se zavedalo, d" brez n č ni nič. Dobro vedo, da imajo oni v hribih še zotrebne taf- b‘. ne ml pn'Tšo tudi nasveti, k! jih dajejo igralci igralcem dramskih skupin teh društev. Menda je to naša edina Svoboda, ki je $ svojim sedanjim načinom pomočj vaškim kuburn’m društvom dokazala, da želi napredek tudi prt sosedih. Odveč bj bilo ponovno naštevati, kaj in kol,ko so letos ustvarili radešk svobodarjl. Delali so v'o sezono, sedaj pa se že temeljito pripravljajo na jesen in zimo Se pred meseci je bila njihova knjižnica pusta; iz njenih štirih sten je vel'neki hlad, kf m mogel ogreti obiskovalce, da bi nekoliko posedeli ali poslali v knj žnivi in se pomenili o kaki knjigi ali o čem drugem. Toda ljudje so vseen0 brali Ze tedaj je knjižničarka priganjala tovariše odbornike, naj vendar poiščejo nek'j sredstev za preureditev in čiščenje prostorov. Odborniki b/ že dali, če bi imeli, kajti preureditev In č ščenje je draga stvar. Vso stvar so za neka/ časa odložili, niso je pa pozabiti. Sedaj pa so končno le našlj potreben denar. Nekaj je dal ta, nekaj drugi, pa se je nabralo dovolj. Če je prej prihajalo v knjižnico mrlo ljudi, bo poslej v tem pogledu znatno bolje. Sploh Radečanl radi bero. Razumljivo, najraje slovenske pisce. Vse kaže, da bodo tudi prostori kmalu pretesni. Ce bi ‘-meh čitalnico, bi ne bila nikdar prazna. In še besedo o radeškem gledališču. Imena, kot so Pešec starejši in mlajši, Zahrastnikova, Pergerjeva, Strniša, Muser, Raj. ner in druga, so neločljivo povezana s pojmom radeškega gledališča. To je gledališče, k-nt nikdar v zadregi, kje dobiti igralce za igro. Nasprotno! Mnogi so užaljeni, če ne dobijo pri kakšni igri svoje vloge. Brez skrbi lahko pribijemo, da je radeško gledališče najboljše, kar jih*deluje daleč -naokrog. Ne ustraši se nitj najtežjih odrskih stvaritev ln če pridenemo, da trna jo že dve leti o sezoni reden abonma, nj težko ugotoviti, da ima radeška publika že globoko razvit čut za odrske stvaritve. Prav zato izbira tako imenovanega •železnega repertoarja« ni lahka. Gledal ško vodstvo mora s tem računati in izbiratj> le taka dela, ki nekaj pomenijo in ki bodo Radečanom izpolnila pričakovanja. Nt čudno, da raste v Radečah močan igralski kolektiv, ki bo čez leta kos najtežjim delom. Ne le Radečani, vsi prebivalci zasavskega okraja se veselijo rasti in napredka tega društva. Ce bo društvo tudi v bodoče tako monolitno ‘n prizadevno, se bo uvrstilo med najboljša delavsko-prosvetna društva na Slovenskem. To pa je menda njihov naivečji smoter Pot do njega ni lahka, toda v Radečah mogoča. Milan Vkflc e ve8 teden so ljudje hodil z nemirom po vasi Prihajali to drug k drugemu in ugibali, ali bodo prišli Neme napovedanega dne v vas, da izselijo prebivalstvo v Nemčijo, ali ne Čimbolj se je bližal dan, manj so delali. In kot vsi drugi je tud Rentov Franci »amo popival od jutra do mraka. Misli1 je, da bo v p zanesti udušil svojo bolečino, čeprav še n- vedel, ali bo ‘zseljen al: ne Pred tem nepopisnim strašnim pričakovanjem ni France1 nikoli ljubi *voje majhne kmetije, vsaj tako se mu ie zdelo In sosedje so zmajevali z glavo, ko je prodajal ko> ea kosom tvoje bortje zemlje, k; ga le preživljala. »N mam otrok,- je dejal, »p" lahko sekam svojo hosto. Zame in za mojo ženo je še vsega preveč rta moji kmetij Ko bo zmanjkalo hoste, bom začel sekati jablane; dovolj /I7i Imam in stare so že. Vse /e moje, ljudje pa naj kar govorijo, kar hočejo. Ce pijem, nikomur n č mar Sam ga pridelam, ga bom pa še pil, kakor se mi bo zdelo. Vrag naj vzame še zemljo, samo garam, nimam pa niče*arl» Francel le velikokrat tako govoril pred ljudmi Menda v njegovem srcu res ni b lo čisto nič spoštovanja in ljubezni do zemlje, ki ga je redila Vsi ljudje so tako mislil‘ In nit sam *f nJ bil popolnoma na jasnem o tej zadevi. Ko pa /e zaslutil, da le tudi on med tistimi, k' so no seznamu za izselitev o nemško tabor šče, se je v njegovi notranjosti tiho oglasilo ljubezen do njegove kmetije, na kater do takrat nt nikolj delal z zave^tn m spoštovanjem n veseljem. Lep je bil ta Francelnov svet majhna lesena,' s slamo kr ta h Sa še zdaj stoj takšna kot pred 14 leti; v kuhinj, na lesenih podniC; tla so phano te Ilovice in kadar so mokra, »o selo spolzka. V tej črni kuhinji so se vsako jesen suš le klobase D‘m pa je vsak dan napolnil ve prostore v hiši, kadar je Minica začela kuhati zajtrk, kosilo al; pa večerjo Pred hišo sloji mladg, košata lipa, k jo je FranceI posad-l tistega dne, kr se je priženil na to kmetijo Mnogokrat je prpove-doval, kako veselo je bilo tistega dne, ko je v papirnati vrečic: prinesel to lipovo sadiko na Močil no. Deset metrov v štren od hiše stoji star skedenj. Na desni strani h še čep malo kasta, v kateri je imela Francka včasih svojo sobo, ob jzoti proti Zebniku po »e je košatil za takratno Francelnovo kmetijo vel ko prevet k kozolec. Vsako leto je bilo polno pšenice samo eno krilo, ostali delt kozolca pa so bili prazni. Vse je b lo tako neurejeno, a vendar lepo. Vrt"> ni bilo n kjer pred hišo. Rož Mimca ni ljubila, ne Francel. Samo spomladi, ko je vzbr'ielo drevje, je bilo lepo na Rentov kmetiji Ves hrib se je belil v cvetju starih jablan tn hrušk B lo je čudovito. Čeprav je Franrelnu ted"j že zdavnaj zmanjklo pijače, je kljub temu vsrk večer prepeval po vest in b‘l vesel kot zmeraj. Denarja rti mogel trpeti' v žepu. Ce je imel le kovača o svoji po-večln zmeraj prazni denarnici, ga je zapil skupaj s svojimi znanct pri Moletu nit Zanetu. Mimca se je jezila, kadar te je pozno o noč priz bal domov še s kakšnim znancem, kj ga le povabil na polič jabolčnika. Toda Francel »e n! zmenil za ženko, če je malo posttnanla Zapel je, da se je vse treslo po h it, Mimca i>a je morala nositi na mizo pijačo, dokler ni Prancel zadremal od pijače !n je moral leči na trdo klop poleg velike kmečke peči. Oktobra 1941. leta, zoeiei okrog osme ure, je pr šel Prancel že malo vinjen k svojemu to*edu in mu de/čl; »Tebe ne bodo tzsellll; dobtl potrdilo, da e/ zaposlen prj železa ci. Vzemi mojo kravo n telico v tvoj hlev, ie hočeš. Smili se ml živina, da bi b'Zo lačn0 In mukala ve$ dan Ančka naj molze kr vo, dokler je ne boi proda/. Denar mi boš že poslal enkrat, če bom ostal ž v, sicer ga pa tako ne bom potreboval Saj ne vem: veš, ves *em že zmešan, jza se ne spomnim, kaj noj b f tt še rekel Ljudje bodo vse raznesli, rtič me ne bo počakalo, le ee še kdaj v(nem domov.* i Dolgo se je Francel pogovarjaj s svojim sosedom Vsaka malenkost se mu je zdela tokrat važna, ničesar n; pozabil opomniti svojega soseda. »Zjutraj, ko bo prišel gert^po-vec po nas. pridi k meni, da se botn0 poslovili.- Nai0 se je Prancel obrni ie k malemu TONE ZAGORC RA Ex_E : ZBOGOM. Tončku In Mlclkj in /ima dejal: »Skoda, ko moram Ittl Pri vat ne bo mogel Miklavž za vaju n č več niietat puHitl. — Lahko noči* Z naglim korakom ' je stopil Francel skozi vrata in odšel. Potrt te je zgubil v noči in odhitel domov. »Kod sl hodil?* ga le vprašala Mi mea, ko je priiej domov ves potrt, z nemirnim pogledom. »K sosedu sem šel,* je Po krat-kem molku odgovoril Prancel svoji len1 »Živino bova zjutraj spravila pri njemu, da ne bo mukala v našem hlevu, ko naju bodo odgnali. Na Ančko in Tonče-ta se zanesem. Vedno s/a nam bik dobra soseda. Mimca, tako se bojim jutraj Bogve, kako bo? Vst >e bojijo gestapa.* Neverjetno pusto je blo tisto jutro. Zblorumeno listje, kt je takrat začelo odpadati z dreves, se jo valjalo po blatu 'n vsi travniki so ga bllt polni Tu >n tam je blo med 11'tjem na vejah skrito ir k 'kino jabolko ali hruška. Gostn megla, ki se je vlekla nad Savo, /e prekrila Radeče. V*e je bito sivo, pusto, megleno Nato je začel pršiti dež. da je postalo jutro še turob-neiše. Do', nčeva Ančk te zgodaj zjutraj pospravila po MU. Mož je odšel v službo, ona pa je sama ostala doma z otrokoma. Večkrat je odprla staro omaro in vzela v rok0 majhen zelen Ust, na katerem je po nemško pisalo, da je njen mož zaposlen prt železnici. • Pridna bodita In sedita brez skrbi na peči, ko pridejo Nemci. Nj se jth treba bati,* je Ančka dopovedovala svojima otrokoma, •morda nat ne bodo Izselili.* Z neizrekljivo zaskrbljenostjo je Ančka tekala po Mil, ko da ima nič koliko dela za oprcvitt. Nenadoma Pa /« obstala na hišnem pragu In s preplašenim glasom reklo: •Ze gredo! Štirje so »puškami. Jurčkov Janče stoji ob skednju in gleda za njimi Menda nas bodo pustili pri miru. Ne bojta se. otrokal* Ančka le spel odprla omaro. S tresočo roko je zgrabila za tisti zeleni listič, stopila na prag vežnih vrat In vsa zmedena čakala gcslcpovce, ki so se vse hitreje bližali hiši. • Heil Hitler!* so vsj štirje jzo-zdr vil' hkrati ln v znamenje Hitlerjevega pozdrva visoko v zrak stegMl} tvoje desnice. Ančka le nekaj hladnega zamrmrala In stegnila svojo desnico z. zebnim Ustom v rok proti prvemu gestapovcu. Odlomek Gestapovec je zgrabil za 1&' ga preletel z očmi tn ga vrtFi Ančki. »Ostanetel* je dejal /n odšel z ostalimi tremi proti Rcntovi domači';]. Prancel in Mimca sta stala pred Msnlmi vrati. Ko sta zag/e-da/a pred seboj gestapovca, sta se sfsnila drug k drugemu, ** sjzoglednla in molčala. Čez nekaj trenutkov pa je zrčela Mimca g/a* jokati. Francel jo je tolažil, a zaman. »Dve uri imate časa,* je dejal gest pove c. »Pripravile se za p°“ Vsak čas pridejo z vozmi po vajino prtljago Le h troi* Francel in Mimca sta bila revna in nh-ta črnela dosti ki bi j’h bila lahko vzela s seboj na pot. Spraznila sta staro, 0 črvov razlsdeno skrinjo in zn}e la vvnjo svojo obleko, kolik Ha je imela. Hitro sta bi/a gotova, še pol ure nt trajalo to njuno delo. Nata *fa vso k z e strani zgrabila »o železno skrinje in lo odnesla na trf!l'rr‘ pred hišo. Ko sla jo poHavIb **\ tla, je Mimca pokleknilo P°\z. nje tn se z rokamf naslonila * . njo ter začela pretresl/ vo »Danes sva še m ‘vo/em, /UJ pa bogve kod naju bodo l* čUu Prekleta drhal nemška. Napad na papirnico pri Radečah Bilo je j lila j a 1944. V naših tiskarnah je zelo primanjkovalo papirja. Zaradi tega je Glavni štato Slovenije odredil XII. brigado, da napade papirnico »Pi-atnik pri Radečah, pripelje na osvobojeno ozemlje večje količine papirja, tovarno pa onemogoči za nadaljnjo proizvodnjo. Prvi so odšli v akcijo brigad-ni obveščevalci, ki so že pred napadom zbrali vse podatke. Med drugim so tudi sporočili, da so v tovarni trije kamioni in dva osebna avta. Zaradi tega so odšli v akcijo z brigado tudi šoferji. Bil je lep julijski dopoldan, ko so se vse enote XII brigade zbrale nad vasjo Brezovo na takratni meji, in se pripravile na akcijo Ko je legel bi zadržale morebitno nemško pomoč. Ko se je predhodnica približala tovarni, so stražarja oddali proti njej nekoliko strelov, vendar so se kmalu predali, ko so spoznali, da je tovarna obkoljena. Razen nekaj oboroženih Kočevarjev sta bila v tovarni samo dva Nemca-gesta-povca, ki sta se tudi predala. Direktor tovarne je bil neki nemški grof, ki ga pa nismo našli doma. Zato smo zahtevali ključe od njegove »visokorod-ne« soproge Gospa grofica pa niso bili nič kaj voljni dati ključev in je to moral storiti tovarniški čuvaj Ta je bil malo bolj uvideven in je šel celo z nami in sam odklenil skladišče. Borci so takoi začeli nakladati Tovarna dokumentnega ■n karlne ga papirja v Raaečah pro.zva/c vedno boljši papir na zemljo mrak, je brigada krenila na dolgo nočno pot Spuščali smo se po dolini Jablanice, ozki in globoki soteski, dolgi kakih deset kilometrov. Ce bi bila brigada v tej soteski napadena, bi se ji prav gotovo slabo godilo. Potem smo šli skozi požgano vas Dule, mimo zelo utrjene postojanke Preska, katero je brigada blokirala. Zjutraj okoli pol treh ravno daniti se je začelo, se je brigada približala papirnici Obenem so bile postavljene zasede proti Litiji in Radečam z nalogo, da papir na tovarniške kamione in na nekaj voz. Poleg papirja smo pri tej priliki dobili v tovarni tudi več sanitetnega materiala in hrane za naše bolnišnice, pa tudi na oba osebna avta nismo pozabili. Ko so kamioni že zavozili iz tovarne, so minerji minirali tovarniške kotle in stroje Sledila je močna detonacija in visok plamen je razsvetlil okolico prav tja do Kuma. Na povratku je brigada zaplenila Kočevarjem več konj in goveje živine Po tako uspeli akciji je bilo razpoloženje borcev seveda zelo dobro in tudi borbenost je dosegla svoj višek. Fantje so bili zelo navdušeni, ko so zvedeli, da bomo na povratku napadli še postojanko Presko. Čeprav je bila ta močno utrjena, saj je imela v zemljo vdelane bunkerje in je bilo v njej okoli 80 dobro oboroženih vojakov, so jo borci s pomočjo bomb v nekaj minutah zavzeli. Švabobranci so v paniki in presenečenju zbežali in pustili v postojanki celo pečenega prašiča ter veliko orožja in municije. Imeli so tudi precej mrtvih in ranjenih, od naših borcev pa je bil ranjen samo eden Padel ni nihče Tudi ta akcija XII. slovenske udarne brigade je v celoti uspela, saj je brigada likvidirala močno utrjeno postojanko Presko, pripeljala na osvobojeno ozemlje veliko količino papirja in drugega materiala, kar pa je najvažnejše — onemogočila je nadaljnje obratovanje tovarne v prid nemškim fašistom. B. S Pevovodij ni... V Zasavskem okraju bi p otrebovali še najmanj 20 pevovodij V zasavskem okraju deluje v jkviru delavskih prosvetnih društev »Svoboda« in ostalih kultur-noprosvetnih društev na vaseh približno 27 pevskih zborov. Naj. več j h /e v industrijskih krajih Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in še drugod Pr melone vseh zborih je v zadnjem času čutili lep napredek, zlasti visoko kvalitetni so v Trbovljah n Hrastn ku. Zal imajo skoraj vsi pevski zbori precejšnje težave. Vsem manjka pevovodii. V našem okraju b, potrebovali še najmanj 20 pevovodij, da bi tako vsaj delno razbremenil tiste pevovodje, ki morajo poučevati tudi dva zbora ol: tri. V Zagorju imajo tri pevske zbore, dva moška in ženskega. Vse tri zbore je doslej poučeval en sam pevovodja Sedaj še ta zapušča Zagorje. Za žensk: zbor so našli novo pevovodkmjo, moška zbora pa bosta morala najti drugega pevovodjo. T0 pa bo precej težko! Tudi v drugih krajih se upravn0 vodstvo društev že dalj časa ukvarjajo s podobnimi težavami. Pevcev je dovolj, volje in veselja do petja tudi, ni jia pevovodij. Ob vsem tem bo treba nujno misliti no ustanovitev kakšnega pevovodskega tečaja Na nedavnem plenumu okrajnega odbora Ljudske prosvete so odborniki posvetili dobršen del razprave tej misli Odbornik: so menili, da bi lahko nekje v okraju ustanovili tak tečaj, kamor bi prišli najbolj nadarjeni pevci, ki imajo veselje in voljo do tega dela. Takih tovarišev ni malo: vsepovsod, v vseh pevskih zborih jih je najt*, žal pa nimajo za vodstvo zborov potrebne izobrazbe. Nedvomno b-' bil tak tečaj sih koristen Tečajnik: bi pridobili vsaj najvažnejše znanje, ki bi jim omogočilo poučevanje zborov. Seveda pa bi se morali učiti tudi sami. Druga rešitev b, bila štipendiranje naših dijakov. Iz našega okraja obiskuje srednjo glasbeno šolo v Ljubljani približno dvajset fantov in deklet. Velik del nima štipendij Morda bi jim lahko pomagali, kar bi le-le navezalo, da bi po končanem študiju ostali v svojih krajih Naše glasbene šole bi dobile več učnih moči, naša društva pevovodje Potem ne bi bilo bojozni, da bodo čez čas ostali naši pevski zbori brez po-trebnih pevovodij. -M. Tudi nn Senovem so pozdravili izseljence _ Bred dnevi so na pobudo občinskega odbora, predstavnikov ZK in SZDL priredili prijeten popoldan izseljencem, Id so prišli na krajši oddih v svojo domovino. Na območje senovške občine je prišlo letos precejšnje število izseljencev, ki jih je želja po domači grudi privabila iz Francije in drugih držav. Pri najmanjših je treba začeti Zadnjič me je pot zanesla mimo šole v Radečah — in obstal sem. Zraven nje se ponosno dviga Fizkulturni dom ves kakor nov; pred njim bel pesek, zadaj za njim lepo telovadišče. Na njem je bil pravcati živžav: cel kup malih pionirčkov in pionirk — ko pa sem prišel bliže, sem videl, di so sami taki, ki še ne gulijo svojih hlačic Po šolskih klopeh — veselo so «e podili, lovili, skakali in peli. Toda trenutek nato je padlo Povelje in — res sem se čudil — vse je utihnilo, in že je State pred menoj vrsta, ki je na Povelje strumno korakala po telovadišču. Priznati je treba, vodstvo fizkultumegč. društva v Radečah je ubralo pravo pot: Pri teh najmanjših je treba začeti, če hočemo, da bo delo rodilo sadove. Ob povratku s telovadišča so me misli ponesle zt leto ali dve nazaj, ko sem tam mimo videl prihajati trume ljudi k »Miklo-vi Zali«. Takrat še vsega tega ni bilo. Dorp je stal neometan in ga je tu in tam že moenjal zob Časa; o kakšnem telovadišču ne duha ne sluha; tudi teh najmanjših je bilo veliko manj. — Ogledal sem s; dom še z druge strani: zz pazil sem priizdek, ki ga prej tudi nisem videl; zvedel sem, da so tam napravili dve garderobi za telovadce. Vtem so začeli prihajati starejši pionirji in z njimi sem vstopil v dvors.no. Tudi tu sem obstal: vse snažno in čisto vse lepo urejeno, polno telovadnega orodja, in še in še No, sem dejal sam pn sebi, zdaj se pač ni treba nikomur več pritoževati, da m tega alti onega, zdaj bj se lahko kvečjemu vodstvo društva, ki je vse to preskrbelo in uredilo, pritožilo, da je premalo telovadcev in telovadk ki bi te rekvizite moglo uspešno uporabljati. Da, telovadnica je tu, orodje je tu, telovadišče je tu, in skoraj sem vzkliknil z Vodnikom: Glej, stvarnica vse ti ponudi. iz rok ji prejemat’ ne mudi! kajti lenega čaka strgan rokav, paTca beraška , prazen bokal! Ne tako dobesedno, toda vem. da me vsi, ki so jim te besede namenjene, razumejo. Polna telovadnica pomeni zdrav in krepak rod; to pa pomeni srečno bodočnost. Prijatelj V imenu občinskega ljudskega odbora in Zveze komunistov je pozdravil naše rojake tov. Karel S ter ban. Nato so drage goste pozdravili tudi predstavniki sindikata rudarjev in SZDL. Zatem se je razvil prijeten prijateljski pomenek z izseljenci, ki so se zelo pohvalno izrazili o velikem napredku senovškega kraja in naše celotne domovine. Posebno so bili naši rojaki navdušeni nad povojno graditvijo Senovega, ki dobiva vse drugačno, lepšo podobo. Moški oktet »Svobode« je izseljencem zapel več partizanskih in narodnih pesmi. Z oktetom so bili izseljenci zelo zadovoljni. Izrazili so se, da bi bili srečni in ponosni, če bi pevce lahko kdaj sprejeli v svoji novi domovini — v Franciji. S tem pomenkom so se tudi Šenovčani lepo oddolžili svojim rojakom iz tujine, na katere tudi v bodoče ne bodo pozabili. K. Pogled na Zidanj most Zidani most je važn0 železniško križišče. Vedno gostejši promet zahteva preureditev celotnega vozlišča Obiščite, ne bo vam zal LETOŠNJI JUBILEJNI ZAGREBŠKI VELESEJM NAJBOLJŠI IN NAJVECJI MED DOSEDANJIMI — RAZSTAVLJENO JE 6617 PROIZVODOV NAŠEGA GOSPODARSTVA — TUJE DRŽAVE RAZSTAVLJAJO 2875 IZDELKOV Minuli petek so v Zagrebu, — vzbujajo občudovanje, zlasti glavnem mestu bratske repu- še tisti, ki neprestano delajo, bilke Hrvatske, odprli letošnji Novost letošnjega velesejma pa jesenski velesejem. Odprtje ve- so tudi izdelki Industrije mo-lesejma je ena izmed največjih torjev Iz Rakovice. Tovarna raz-gospodarskih manifestacij v stavlja same nove stroje, okviru proslav desete obletnice V ostalih paviljonih je zasto-naše osvoboditve. Obenem pa pana lahka industrija. Tudi v je ta velesejem 50. po številu, teh je mnogo novih izdelkov: kar daje prireditvi še večji PO- posebno pozornost pa vzbujajo men- proizvodi »Jugovinila« in neka- Ce hodi obiskovalec po veli- terih makedonskih tovarn, kanskem razstavnem prostoru. V celoti razstavlja 613 naših ga nehote prevzame občutek razstavljalcev skupno 6617 pro-silne ustvarjalnosti naših delov- izvodov, kar je skoro 50 •/« več nih ljudi Ni mogoče naštevati kot lani. Medtem ko je lami raz-sto in sto različnih proizvodov stavljalo na velesejmu le 16 naše prehrambene, kovinske in tujih držav 1430 proizvodov, je druge industrije. Malone vse letos zastopanih 21 držav z 2875 naše večje tovarne razstavljajo proizvodi. Tudi to kaže, da naša svoje izdelke. država čedalje uspešneje nave- Največ občudovalcev imajo zuje trgovinske stike z deželam; vsekakor paviljoni, kjer razstav- vsega svetal Ua svoje izdelke kovinska in Letošnji velesejem je pravo elektroindustrija. Veliki grafi- " pravcato mravljišče ljudi. Na koni in diagrami lepo ponajoru- tisoče jih prihaja z vlaki, av-jejo mogočno rast teh velikan- tobusi, koles; in celo peš. Po skih podjetij, ki iz leta v leto ceie ure in ure postajajo pred bolj osvajajo tudi tuja tržišča, posameznim; našimi izdelki ne-Naj povemo, da je naša elektro- mo> brez besed. Njihove oči pa industrija samo v zadnjih letih govore, da so veseli napredka, izdelala nad 125.000 raznih apa- k; smo ga dosegli v desetih svo-ratov. To je velikanska številka, hodnih letih, ki pa se bo v prihodnjih letih še pridite tud- vi. ne bo vam povečala. žal! Spoznali boste delček naše Vsi obiskovale; se kaj radi razvojne poti. ustavljajo v paviljonih, kjer so razstavljeni avtomobili naših aaaAAAAAAAAAAAAAAAAA domačih tovarn. »Fiat« — izdelek »Crvene zastave« iz Kragu- ^6 pozabite: VS3k IiarOC- nik ..Zasavskega tednika" izdelki znatno pocenili. je ZaVafOVail! Tud) velikanski stroji — iz- ___ delki Tovarne Ive-Lola Ribarja •▼▼▼▼▼▼TTVTVVVTTTVVTVt DOMOVINA... ■z romana nos ne pu*tl no mirul Kaj smo i'ni storili, da nas preganjajo? •'rimce/ zbeživa1 Morda naju ne ,°do našli,* je Mtmca nagovor-iala Francelna. ,'»e spl' ča e* bežati,« je z 9^osom dejal Francel. .tupa/ z drugimi bova šla, pa veprov v smrt. Mimca, pojdiva o o/ Danes se ga še nap /va na n/-01 2 domače klet ga ne bova ec Pila. Ne jokajl’ Ubogaj me in j menoj Glej, Upčevka gre a m kaj od kozolcaI Ona nama ° Pomagala spraviti skupaj še stvari, ki b/ jih bilo vred-» seboj. Ne splača se l jti in delati užitek zelencu, n »kozi okno.* p u° osme ure zjutraj se je v elnovi hiši nabralo že vse n° ljudi. Prišli so njegovi so-bi te od njega poslovili, takšni, h so koma) ča-do b: FranceI zapustil svojo do b, odnesli ie tisto zT1?.’ k<,r je ostalo o njegov: hi- ši iv 'e nstato v njegov: m-kH~,a.U9th koncih hiše sopaziU, n i ^enl°vo skrinjo na voz kij? °dpeljal k cesti do Trmko, v *°&a/f vojaški kamioni, silira* na°*ro!7 po hribih je bilo vzklil op!i)e ‘n jok, vriskanje In Sulbn °n * 2 J^nvega, Clmrna, NaU rf f? Motenega s0 se z grl-°'ff« vrste voznikov z gru- čo ljudi okrog vsakega voza n en'm gestapovcem. Bilo je toliko joka in žalosti tiste dni o Radečah, kot še nikoli poprej ne potlej. Bilo pa je tud nekaj takih med domačini, k so Nemcem pomagal: pri njihovem zločin- skem delu Ko je Prancel prignal fz hleva telico in kravo in jo Izročil sosedovi Ančki, da bi jo odgnala domov, je v tistem trenutku pristopil k Francelnu in Ančki Ravn kar jev Pepf in začel s prstom žugati Dolančevi Ančki. »Krove ne boi nikamor gonilaI Živino in krmo je oblast zaupala meni v varstvo.* Ančko je razjezilo, ker je vedela, da je Pep velik nemškutar, jur je z jezo stopila predenj In mu zabrusila v obran: »Sram vas bodil Ali vam je treba ropati od ljudi ie to, kar bi rad; rešili pred Nemci? Vse prostore ste i• napolnili z nakradenim blagom od ljudi, ki ste jih priporočili Nemcem, naj jih izselijo, da bi bil vaš delež pri kraji čim večji. Prancelnova živina bo šla o naš, a ne vaš hlevi* •Kaj?* se je raztogotil ta napihnjeni nemškutar •Takšna kmečka buba, kot tl tl, kil ne zna nobene nemške besede, ne ho vpila nad utanp Marš izpred oči, da ti ne razbijem zob, at: pa te odvedem v zapori* Ni se bilo vredno prerekati s starim lisjakom. Vsi ljudje so ga dobro poznali, kakšen je, zato je Ančka raje utihnila 'n odšla. Pepj pa je brž pristopil k Francelnu ter mu dejal: »Francel, le pazi malo na pijačo,- da ne boste vsega danes popij/. Pijače nam bol še potrebna.* •Komu?* ga je začudeno pogleda/ Francel. •Eh, konju že? Nam vendar!* je z jeznim glasom dejal Pep!. •Hej, Upčevka, kje sl? Natoči mi jabolčnika v vedro, da ga bo manj ostalo za Ravnikarja! Samo danes ga še pijemo skupaj, pa nikoli večl* je zavpil Francel, skočil v klet in natočil pet škafov jabolčnika ter ga znesel o hišo na mizo Nato je za trenutek obstal med ljudmi sredi hiše Ustnice mu je obšel žalosten smehljaj Svoj pogled je zasadil v starega Ravnikarja, go z desnico udaril po levem ramenu in mu dejal• •Pojdiva o klet, Pepi, da V bom pokazal, kaj bo ostalo zate.* Ravnikar In Francel sta odšla iz hiše. Vsi ljudje so se obrnil1 za njima In radovedno gledali Francelna, kaj nameravn storiti. V veij je pograbil za sekiro, na- to pa še bblj pospešil korak. Pepj se ni upal s Francelnom v klet Ostal je zunaj in gledal skozi vrata. Francel je zavihtel s sekiro po zraku in udaril, kolikor je mogel, po prvem sodu. Takoj sta se zlomil, dve dogi in pijača je z velikim curkom brizgnila fz soda po kleti. Francel fe znova n znova udarjal po sodih in doge so »e boleče lomile pod težkimi udarci sekire. Vs, ljudje so prihiteli pred klet. Nihče n' upa] vstopiti. Molče so se oziral' zdaj v Francelna, zdaj v starega Ravnikarja Ko so bili že vsi sod' skoraj prazni in je utihnilo pljuskanje vinskih in jabolčnih curkoo po kleti, je Francel skočil b nje proti Ravnikarju in mu rekel s sovražnim nasmehom: • Vidiš, to bo ostalo pa zale!* S prstom je pokazal na kup razbitih dog, na katerih je še tu tn lam ostala majhna mlakica pijače. Ura le bite deset. Francel je stopil med sosede tn začel prepevati. Mtmca ga je vsa solzna nagovarjala, naj utihne, a je nt hotel ubogati. Vedno močnejši je b‘.l njegov glas, grozeč in žalosten hkrati. Skrinjo so že naložili na voz Po cesti je bilo slišati ropotanje kamionov in kri-čanej voznikov. Sedaj »# je moral tudi France' posloviti od svojega grunta. Gestapovec je začel brez usmiljenja prlganfo-tj ,n groziti, da ju bodo zaprli, če ne bosta prišlo pravočasno do Tr nka. Nič več ni bilo usmiljenja in odlašanja Trehn ie bilo oditi. Močni stiski rok s sosedi 'n gla- sen jok je pretrgal Francelnovo pesem. hipcev Slavko, ki mu je bilo takrat enajst let, je stojiil k objokanemu sosedu in ga poprosil: •Stric, dajte men* tisto mandolino, če ie ne boste vzeli s seboj!* •Ne, Slavko, to mandolino bom vzel g seboj v pregnanstvo, te ti ne morem dati.* Deček je sramežljivo skočil v stran od njega in se skril za materjo. Voznik je pognal konje. Sosedje so počasi stopili za vozom, samo Mimca in Francel sta še ostala pred hišnim pragom. Francel je jzotegnil iz žepa robec, pokleknil na zemljo in strastno zasadil svoje />rste v mehko, rjavo prst. Dve poln, prgišči zemlje je zavezal v robec, nato pa je objel Mime o okoli vratu in ji dejal: •To zemljo bova nesla s seboj. Ce umrem na tujem, jo boš polovico vsula v mojo krsto, drugo pa obdrži zase, da te bo do smrti spominjala današnjega dne, ko morava z doma. Kako neumen sem bil,* se je udaril Francel po čelu, •nikoli nisem zna/ ljubit: svoje zemlje In živeti z njo, kakor fe treba. Glej, Mtmca, to Vpo sem prinesel iz Bajnota, ko sva se vzela. Ne bom je posekal Naj raate, da bo še komu delala senco. Midva morava 'ti.* Glasen jok je pretrgal Francel-nove besede. Z M'mco sta počasi stopila za vozom. Vsakih nekaj metrov sta se obrnila nazaj proti svoji revni domačij‘i, dokler jima orumenela hosta ni zastrla pogleda no njuno drago hišo. Francel ]e držal v desn;ci staro mandolino, Mimca po je nesla v vsaki rok: po eno zelenko vina. Ko sta dohitela voznka in gestapovca, ki je Uho stopal poleg oozai je Fmncel ves omotičen začel prepevati- r>Domovina, mili kraj, kjer v soke so gorč . .* in zraven brenkal na svoja staro mandolino Vs- okrog voza so jokali Tudi gestapovcu menda ni bilo najlepše pri duši. Gotovo se je čutil tud■ sam krivega lega groznega početja. Mimca je nenadoma obstala sred; poti. Stisnilo je zobe in z jezo zagnala zelenko vina v gestapovca. Steklenica se je zdrobila na sto črepini a gestapovec je samo nekaj jezno zagodrnjal *n z robcem začel brisati od vina polit plašč. Ko je Francel to videl, je dv g-nil roke in zakričal: »Prav si naredila, Mimca! Vsi b? morali tako napraviti, vsak bi Se moral upreti, pa bi nam dane* ne bilo treba hod i, po tej poti. — Kaj mi bo ta mandolina? Proč z n/o/« Francel je treščil s staro mandolino ob debelo bukev ob pot!, da se je hipoma razletela v sorne treske Strune $o popokale in pretresljivo zaječale med prita. jenim Ihtenjem ljudi Nato je tudi Francel utihnil Nič več ni pel. Skrušen od žalost, je stopal za vozom vse do Trlnka, kjer so ob cesti že čakali zeleni gestapovski kamioni, da bi č mprej odbrzeli z izseljene, proti Raj-henburgu. Pred letošnjo jesensko setvijo Vzgoja otrok k poštenosti Letos so oziralne sicer dobro prezimile, vendar je suša v marcu in aprilu močno razred- niče imajo slabo črpalno moč. stoika mineralnih snovi oziroma Hlevski gnoj vsled tega slabo vode v bilkL Čim večji je od-izkoriščajo. Zato ne gnoj mo s stotek suhih snovi v mladi rast- čila posevke, tako da so bili hlevskim gnojem. Samo njive, lini, tem večja je njena odpor- češče prav redki. Obilne pada-ving tekom poletja so v redkih ki so revne na humusu kakor nost proti boleznim in izzim- tudi na . hranilnih snoveh, po- posevkih povzročile bujno rast gnojimo s hlevskim gnojem. plevela. Povečalo se je tudi izpiranje hranilnih snovi, predvsem v lahki peščeni zemlji-Zemlja je zbita in v negodnem stanju. Sedaj je naša skrb. da temeljito uničimo plevel, zrahljamo oziroma do skalitve žita so Potrebe ozimin po hranilnih snoveh lahko zadostimo z umetnimi gnojili. Umetna gnojila razsipamo takoj na surovo brazdo, tako da jih z brananjem ljenju. Odstotek suhih snovi pri oziminah pa bodo povečali z izdatnim kalij-fosforreim gnojenjem vjeseni. Umetna gnojila nudimo ozi-minam v obliki Tomaževe moke in kalijeve soli že pred Ljudje marsike-j izgubljajo ali pa pozabljajo Na poti v službo, trgovino, na vlaku, v gledališču. Manj je zameriti otrokom, če so pozabljivi Otrok pač pozabi de mu je obležala knjiga pod drevesom žoga pod klopjo v parku, žepnj robec v travi med rožicam: in podobno. Res je, da mnogi izgubljeni predmeti nimajo označenega lastnika, zato je pošteni najditelj v stiski, komu naj jih vrne zemljo in jo spravimo zopet v godno stanje. To pa bomo dosegli na ta način, da njivo srednje globoko (približno 18 do 20 centimetrov) preorjemo. Orjemo običajno 14 dni do tri tedne pred setvijo tako da se grudice dobro sesedejo Pr! oranju pa je velike važnosti da zemljo rte samo obračamo temveč da režemo primerno široke brazde m zemljo temeljito zrahljamo. Ozimine naj v kolobarju sledijo okopavinam. predvsem ra- spravimo v zemljo. Do setve setvijo. Tomaževe moke damo Nekatere pozabljene stvari pa le imajo nekako označbo, po katerih se da sklepati, čigavo je kaj, a kljub temu ne najdejo poti do lastnika Dva otroka sta po Igri poza- umetna gnojila že delno raztopljena in takoj dostopna mladi rastlini. V velikj meri je razvoj mlade rastline odvisen od od- po potrebi 400 do 600 kg na ha, kalijeve soli pa 250 do 350 kg. Tomaževo moko in kalijevo sol lahko zmešamo ter je potrosimo v enem obroku. Kako ravnamo s sado m moštom Zaradi slabe predelave in nepravilne kletarske nege se vsako leto pokvari zelo mnogo sadjevca Tako gre vse delo z dragocenim sadjem vred v iz- nemu krompirju ter deteli:ščem. gupo Kletarska veda pa je dan mline, stiskalnice, lesene sode ln zračne ter zdrave kleti (v katerih ni kisa repe. krompirja) 2. Sadie mora biti popo-lnoma zrelo, zdravo (izločiti je treba bleta) na 100 litrov. S tem preprečimo delovanje vseh škodljivih drobnoživk v moštu in da sadjevec ne porjavi. 5. Zažveplanemu moštu dodamo neposredno po stiskanju pol bila veliko žogo pod klopjo v parku. Med potjo domov se je starejši le spomnil, da nima najdragocenejše stvari. Kot jelena sta zdrvela nazaj na kraj, kjer sta se nekaj časa prej igrala. Toda taste lepe prožne žoge ni bilo nikjer več. Našel jo je neki tuji fant ki je šel m> mo vabljive igračke. Ker otroka ne najdeta žoge, bruhneta v krčevit jok Deček, ki je našel žogo, se smeji ves srečen in zadovoljen ne da bi ce zavedal, da druga dva jokata za izgubljeno žogo. Žoga otroku pomeni najmanj toliko kot odraslemu človeku nova obleka. Med jokom pa pravi starejši: »D’jmo v časopis, ljudje čitajo in bodo vrnili!« Starši so se ravnali po predlogu starejšega otroka, a uspeh je izostal. Otroci marsikaj prinesejo. domov, kar so n^šli, čeprav je to strt pipec, ročaj od lonca. Naj- dejo pač več kot odrasli, ker so njih oči bolj k zemlji obrnjene. Vendar je dolžnost staršev, da otroke stalno opozarjajo, da se ne smejo dotikati predmetov, ki nisio njihovi, kaj šele, da bi jemali stvari, katerih lastnika poznajo Opozoriti jih morajo, da je najden predmet, če najditelj ve za lastnika, ravno tako kot ukraden. Nujno potrebno je, da pri otrocih na to že zgodaj pazimo, ker le na ta način bo otrok postal že v rani. mladosti pošten in sj ne bo prilaščal tujih stvari Cut poštenosti in iskrenost; je važno poglavje v človeškem življenju. Vse preveč je prav v novejši dobi razširjena in se še razširja tatvina, to pa seveda, ker nevzgojeni posamezniki ne cenijo tuje lastnine. Tatv.na se prične pri malih stvareh in na to je treba torej ravno pri otroc'h paziti, da ne zar padejo temu človeškemu zlu Francoska solafo za zimo Pšenica na njivi, kjer je bila danes na takšni stopnji, da je nagnite sadove) in čisto (blatno litra do liter razmnoženih kul- predhodnica žitom, bo slaba, priprava zdravega in trpežnega sadje moramo oprati) odlično pa bo uspevala ravno na sadjevca prav oreprosta. V ta deteljišču. Rž ni tako zahtevna. Pri nas se običajno seje rž za pšenico, kar pa ni ravno najboljše. Korenine rži kakor tudi pše- namen je treba upoštevat naslednja' navodila 1 Za predelavo sadja in vkle-tenje sadjevca moramo uporabljati temeljito očiščene sadne PRAVNI KOTIČEK 3. Zmleto sadje moramo čim-prej stisniti. 4 Sladek sadjevec moramo takoj po stiskanju (prešanju) žveplati z dodatkom 10 gramov kalijevega pirosulfita (ena ta- 1 dl olja, semena, 15 1 žlica zelenih gorčičnega paprik 10 Pa še kako drugo dišavo, kot na primer poper lovorove liste, zrelih parad žnikov, 5 mladih kolesce hrena itd. Da ne na-kumar, 8 čebul, sol. vinski kis, staja, ko kozarec polnimo, pra- poljubne dišave. Očiščeno papriko zrežemo na tanke rezance, paradižnik na la- žen prostor, moramo zelenjavo večkrat potlačita z lesenim batom ali žlico. Na vrh denemo Kal predvideva ir eri nevera zakona o delovnih odnosih? Že lanskoletni kongres jugoslovanskih pravnikov v Beogradu je med drugim izčrpno obravnaval vprašanje predpisov o delovnih odnosih. Kongres je prišel do zaključka, da je spričo prehoda iz administrativnega upravljanja našega gospodarstva podjetij pogoje, kot jih garantira zakon V določilih o vzpostavitvi delovnega razmerja je predviden cesu proizvodnje itd., seveda z izjemo nosečih žensk in mladine mlajše od 18 let. Pri plačah so ostala obstoje- kot pogoj najnižja starost 15 let, ga načela. Sprememba je v tem, turnih vinskih kvasnic na 190 litrov mošta Vinske kvasnice pripomorejo da mošt popolnoma prevre, zboljšajo okus in cvetlico sadjevca, ker ne tvorijo med vretjem različnih nezaželenih stranskih snovi (n pr. hlapljivih estrov) 6. Vrelno posodo opremimo z vehami iz kamenine S tem preprečimo stik mošta z zrakom in okužbe tja7: priprav,iena- kletne temnerature najmanj na 16 stopinj C 8. Kc sadjevec povre in se očisti ga moramo pravočasno m ponovno aooro premešamo, pretočiti v lahko zažveplan sod Tako pripravljeno zelenjavo de-(en žvepleni trak na hektoliter nemo v steklen kozarec, ki mo-posode). S tem zboljšamo okus ra biti dobro očiščen Vmes po-in povečani trpežnost sadjevca, sipljemo gorčično seme, lahko stiče, kumare naribamo kakor navzkriž dve deščici, da zele-za solato čebulo zrežemo ka- njava ne zleze navzgor. Na tako kor za golaž. Vsako zase dene- pripravljeno zelenjavo zlijemo mo v posebno posodo, posolimo kuhan in ohlajen kis. Kozarec in dobro premešamo Tako pu- nato zavežemo in ga postavimo stimo 3 ure. Vmes večkrat po- v shrambo. Solata za zimo jo zase stisnemo. Stisnjeno denemo v porcelanasto posodo in dobro zmešamo. Polijemo z oljem in ponovno dobro premešamo. zdravniško spričevalo o telesni sposobnost; za opravljanje poslov delavca ki se sprejme v na samoupravljanje delo Poleg tega se predvideva in družbenih organiza- možnost odrejanja posebnih po- da je odklonjen pogoj za pravico do izplačila dobička, t. j. 6 oziroma 9 mesecev dela v teku cij v gospodarstvu cela vrsta gojev za sprejem delodajalca na zakonov, uredb in predpisov ki urejujejo delovne odnose, deloma že zastarela, na drugi posamezna delovna mesta, pri čemer so predvsem vzeli v P° G odarska organizacija čemer so predvsem upoštevali, ^ y ^ojih pravllih • Pri letnem dopustu se odreja, da traja najkrajši dopust 12 za dni. pa mladino 14 največ pa 26 na spodnji čeljusti. Te vrste obolenj povzročajo glivice iz skupine ' aktinomices, k! vdro z ismssss^ srSŠMrVSS de.ov- , . fonda niče kožo in podkožje živali, 90 P - • odgovornosti kjer se razvije svojsko vnetje D mrruni ]Q3 SpOCUljl Bramor ©Tika in čel usti Prj goveji živini in prašičih tudi človek. Oblika bolezni nii n; redek pojav bolezen v obliki vedno entka. Najbolj pogosto zatečenega, drvenega, trdega srečujemo bramor na čeljustih jezika Lili kot kost trde bule in jeziku. DROBNI NASVETI Aluminijasta posoda m za vsako jed. Ce damo vanjo večkrat krompir postane posoda Sneg iz beljaka na primer zelo težko delamo v aluminij asti posodi. Tudi karve ja čaja ne kuhamo v njej. * Neprijeten vonj te vrčev in steklenic odpravimo, 6e natresemo vanje oglja. * Preden posadimo sobno rast- se poslužujemo pri manj obšir- lin° v lonček, damo vanjomalo nih vnetjih in bulah jodovih oglje:, da korenine ne bodo zar Pri zdravljenju aktinomikoze spremembami ln dopolnitvami k posameznim zakonom, uredbam in predpisom tako neenotno razporejena, da se podjetja le težko znajdejo kako naj pravilno ravnajo v raznih konkretnih momentih ob številnih nejasnih in dvomljivih primerih delovnih razmerij na vseh področjih svoje dejavnosti Zarodi te ga so sprevideli potrebo da se celotno delovno pravo s kodifikacijo zajame v skupnem enotnem zakonu Sestavili so komisije, ki so pripravile načrte o osnovnem zakonu o delu. p delovnih odnosih v gospodarstvu o inšpekciji dela. o higiensko-tehničnih merah prt delu c po- osem ui dnevno Zlasti sredovanju za delo ln 0 Ptido- Ijedelstvo je predvideno bivanju strokovne sposobnosti v osemurnega delavnika v gospodarstvu. m '— - grešili kaznivo dejanje Poleg Pri disciplinski tega pa bodo morale gospodar- se odpravlja denarna kazen, ske in druge organizacije pre- Najtežja kazen je odpust iz vzeti obveznost, da bodo spre- službe, ki pa jo lahko izreče le jele v delo določeno število Invalidov in pripravnikov na ta način. da bodo s posebnimi predpisi določili pogoje in kon- skem odboru kretne obveznosti v tem po- gledu. V odredbah o delovnem času je postavljeno načelo osemurnega rednega delovnega časa, vendar tako da v posameznih disciplinsko sodišče gospodarske organizacije oz po pritožbi disciplinsko sodišče pri liud-Kazni opomina, ukora in strogega javnega ukora naj bi izrekel direktor podjetja oz od njega pooblaščena oseba, kar pomeni, da b: bil le- y ta pristojen, za izrekanje kazni za lažje prekrške službenih dolž- Razen v jeziku in čeljusti najdemo vnetja in bule na sluznčah ustnic, žrela, nebnic, nosnic ter v koži jx>d vratom izza čeljusti. na vimenu in nogah Večkrat oltole tud koze. zelo redko konji in ovce včasih pa preparatov, vakcin in kirurške operacije. Pri močno razvitem bramorju v spodnji čeljusti in jeziku je včasih gniti. Da preprečimo potenje nog, bomo dali v čevlje z gumijastimi podplati slamnate, pluto- bramorm zdravljenje večkrat prepozno in vimaste ali druge vložke. Ko je najbolje tako govedo oddati čevlje v zakol Aktincmikozi je precej podobna bolezen aktinobacdloza, sezujemo, vzemimo te njih tudi vložke, da se v času ko nismo obuti posuše, Od časa do časa jih moramo tudi kjer prevladuje slika zagnoje- temeljito oprati, sicer se preveč nasitijo potu in umazanije. Kaj predvideva načrt zekona o delovnih odnosih v gospodarstvu? Ena izmed osnovnih postavk zakona je v tem da zakon zajame vsa podjetia. zadruge, družbene organizacije v gospodarstvu ir. izven nje tet privatne delodajalce Na drugi strani garantira zakon minimalno družbeno zaščito zaposlenih oseb t. j., da prepušča gospodarskim iu družbenim organizacijam da v svojih pravilih o delovnih odnosih lahko uredijo tudi večje pravice oz ugodnejše delovne dneh odrejene delovne periode nosti. Od tega so izvzeti člani lahko tudi'presežejo delovni čas delavskega' sveta in upravnega za po- odbora, ki jih lahko kaznuje le načelo disciplinsko sodišče Pri prenehanju delovnega razmerja je opuščena pravica pritožbe na organe izven gospodarske organizacije Zaradi tega bodo odpravljene obstoječe arbitraže za presojanje sporov glede odločb o odpovedih — v zakonu pa so predvideni primeri absolutne in relativne prepovedi odpoved: službe (nosečnost, bolezen, invalidnina itd.) kar bo lahko zajamčila Inšpekcija dela s svoio intervencijo Edino izjemo predstavlja primer Istočasne odpustitve večjega števila delavcev, kjer se daje ljudskemu odboru pravica da razveljavi tfko odločbo gospodarske organizacije n;h bul ali ognojkov. Kadar imate opravke na Jagnjenici, se ne pozabite oglasiti v poznani gostilni \i t RADO - lAGUtNICA kjer dobite dobro pijačo in jedila. Vsem občanom nove občine Radeče čestita k občinskemu prazniku Rado Jel teku vsega polletj/: kar pomeni, da je redni delovni čas v zimskih mesecih lahko tud šesturni. v času poljskih del pa delovni čas osem. največ pa deset ur Rrzu-me se. da je v načrtu predvidena možnost da se lahko predpiše delovni čas tudi izpod osem ur dnevno za delovna mesta, kjer poteka delo pod oosebno težkimi in za zdravje škodljivimi okoliščinami (n. pr grafičar-ji kesonci itd ). Nadurno delo . je v načelu prepovedano, vendar se upoštevajo običajne izmene, kot so na primer višja sila izredno delo, notreba no kontinuiranem pro- Kurlvopromet in kovačnica RADEČE čestitata vsemu prebivalstvu mesta Radeč k prazniku MESTNE OBČINE RADEČE! w tike hiše Sol jo ima zelo prijetno klimo Oo gorovje VUoše, na katerem lež tud; v poletju nekaj -nego, pihl/a ohlajajoč, prijeten veter k dela vodnebje podobno našemu it Kranja. Iz omenjenega gorovja do-biiKi mesto tud dobro pitno vodo Mesto oa tmc vendar pro- grama dišečega olja je potrebno 3000 kg cvetja vrtnic. To olje pridobivajo z destilacijo, za kar majo več manjših tovarn Cena enega grama rožnega olja je nekaj višia od grama zlota V tej pokrajini so tudi plantaže nasadov zdravilnih ra-tlln, kakor mete, roke tlavendel) ln drugih. a,MAAMAAAAAAAAAAAAAAaAAAAAAAAAA, Ignac Poljanšek. B rež ce: * v V deželi rožnega olja rwywvwwwyvyyvYyyyvvyvyyvvvvv enda sodim med • tiste redkt /ugoslovanske ar-žavl/ane, k so po nor-moizacij odnosov z vzhodnimi državam med prvim neuradno obiskal naš0 lužno sosedo Bolgarijo Ker poznam deželo že iz let pred vo/no, sem se namenil opisat potovanje In vtise Avtostradn nem ie omogočila, da smo se kni hitro znašli v našem alavnem mestu Ker še nisem imel potrebnega vzurfia. me je tu čakala pot na bolgar-kt konzulat Dokumente sem kmalu uredil, zn kar se mam zahvalit’ takrat pravkar minulem ob sku sovjetskih državnikov Noto sme krenil dalje preko rodovitne Sumodije, n že -e je mrgčilo. ko snio se poslovili od naših graničarjev Spreiel nas ie botqarsk' vojak Nad ramo se mu je v medi -vetlob■ svetlikal bodež Strogo službeno nas ie popeljal k car.narmci Tu »o carinik resnih obrazov 'n redkih besed pregledal vozilo In naša potne dovoljenja Kmalu le bilo vse urejeno m brez neprl k -mo nadaljevali pot Da, pred nekaj meseci bi blln na meii vse drugače Sofija, me>to s 650.000 prebivale sod med najlepša mesta no Balkanu Se konec minulega stoletja je bilo mesto bolj po- dobno več/i turški vas Takrat pa se ie mestnemu vodstvu posrečilo pridob t. nekaj dobr h arh tektov k: so začrtal: v urba-nrtične načrte lepe š roke avenije n prostr ne trge V znanjem po/stoletju »o kljub šlevil-n m vo/num zrasle lepe, mpo-zantne stavbe n spomenik ter se ' združile « staro orientalsko arhitekturo m nule dobe Ena zmed najlepših ul’c le bulvar Rusky To je okrog 40 metrov široko ul ca s petim vrstami velikih senčn h dreves, ki ločijo cesto od tire za cestno železnico, promet :n promenado V njen blžim so Rusi v prelepo ure/enem parku postavil velikanski spomenik svoj: vojsk , ki je v zadnji vo/n osvobodila Bolgarijo V« liki so izdelan: na. ravno, bre■> vodeničnih glav m nog Malrj dalje so med drevored dobro urejen,; otroško igrišča. Za parki in drevoredi s§ razprost.ra na desetine hektarov lepega senčnatega gozda, ki go prečko več asfaltiranih cest Ob njih jo zgra/ena *odobna bazenska kopališč o, k služijo tudi v športne n' mene Z o nasadi stoji novozgrajen stadion, k, sprelme okrog 35.000 gledalcev Cen/er mesta naprav• razkošen vtis, k: pa proti periler ji vse bolj zamira Tud1 tu ho najbrž drugače, sa/ n' veliko podirajo preostale turške kolibe In grudi/g lepe ve- cejšnjo pomnnjkljvost, ker nima o bližin; več/e tekoče vode Meščani govore da bodo zgradili do gl’ vnega mesta kanal od reke Isker, k pa le precej oddaljena Bolgari m /e lepa dežela. Go-rovje Balkan, kt se razteza od naše meje do Črnega morja, je do vrhov obraščeno z dobro ohranjenim gozdov m deli deželo n0 dva dela Severni del, ki meji no Donavo n ye izteka proti vzhodu v Dohrudžo, sod: med najbolj plodne pokrajine Ob vznožju južnega pobočje Balkana s0 zanimiv nasadi vrtnic zn pridob vante rožnega olja. Za pr.deluvo enega kilo- Pokrtfinska mesta »o razmeroma velika Plovdiv je s 100.000 prebivalci obširen In za-himiv Mesto se je razvilo ob rek; Mar ci okoli treh skalnatih hribčkov, k: lih Imenujejo Tapete. Zgradbe so povečini enonadstropne in podobne našim v južnovzhodnih pokrajinah Kmečka naselja majo 4 do 5000 prebivalcev S svojimi roz-padajočlmi zgradbam-, n neurejenostjo ngpravijo bolj neugoden vts Na deželi gradijo mnogokrat še z nežgano, na soncu sušeno opeko Polja so kljub letošnjemu deževju vzorno obdelan n st obeta bogati letina. Pravijo, da je 62*11 Ose agrme zemlje v državnem in zadružnem sektorju Večje industrije je t> dežel i bolj malo. Orade pa več hldro-central, posebno na rek Isker. Nekaj jih je že dograjen-h In ena celo z velikim umetnim jezerom. Zanimiv je pogovor z domačini, ki jih Slovenec še kar dobro razume, zlasi če govorita počasi Slovence v splošnem zamenjujejo y Cehi. Ko pa poveš, da ti Iz Jugoslavije, postanejo pozorni O njihovem početju v prvi in drugi svetova vojni ter o času Po letu 1948 ne govorijo radi. Takim razgovorom se rajši izognejo Vendar se stili včasih opazka-, s... o vendar ste bili pr; vsem tem tudi vi nekaj krivil« Ko sem starejšemu ribiču, k, je ribari/ na reki Rili, pojasnil, da nisem Ceh, temveč iz Jugoslavije, te je ta s ponosom pohvalil, da je tudi on pomagal osvoboditi Jugoslavijo. *Bil sem v... diviziji,* je dejal, •*. je osvobodila Niš, Skoplje In druge kraje.* Ko sem g,, vprašal, ali nas je »osvobajal« leta 1941 ali 1944 v jeseni, me je začudeno pogledal, „ odgovoril ni nič Nekateri imrjo o »osvobajanju« še Čudne pojme V splošnem pa je bolgarsko ljudstvo z veseljem spreielo novico o zboljšanju odnosov z rtom; in >1 odkritosrčno želi čim ožjega prijateljstva m sodelovanja. Pravijo, da je z“ normalizacijo odnosov že skrajni čas. Saj so večni spori mnogokrat terjali prelivanje krvi ,n veliko materialno škodo. Vladanje nemške vladne dinastije 1* v preteklosti napravilo iz Bolg ~ rije privesek nemške politike o Balkanu. Sedaj se poča»t zavedajo, da so vse težke preizku nje dovolj velika cena za m,r sožitje med balkanskimi nerod Želijo si skupnega, prijateljskega sodelovanja Nelahka je P° do te izpolnitve, veliko i* j. vprašanj, ki jih bo treba res Venda-r pa menim, da že prih'J čas, ko si bodo balkanski naro odkritosrčno in za vselej segh roko in zaživeli v korist prihodnost. . Poln priletnih vtisov *em Po poldrugem mesecu vračal domovino. Poleg razveselim**, pomirjenja in zopetnih 1,0 ,*e sosedskih stikov me Je v nostj vedno priletno dražil vonj ^ gocenega rožnega olja in mi mislih še enkrat pr.čaral » s končnost pisanih polj rotneg cvetja. Le včasih mi je še ne* čudno zvenelo Varna, lepo m ‘to ob Črnem morju se sc y imenule Stalin, naivlšj-i hr" Bolgariji se sedaj imenuje * lin In tudi sladoledar v Sor t L s hreščečim * glasom ponul »Ekslra Stalin ijadoledl* TOVARNE DELAVCEM! Trboveljski rudarji zvišujejo storitev Navzlic temu, da so premogovni sloji v odprtih jamah In obzorjih čedalje skromnejši, ohranjajo rudarji premogovnika Trbovlje-Hrastnik proizvodnjo vsa zadnja leta na isti ravni {»o pa bodo odprli jame proti 00,11 pri Hrastniku, se temu privajajo novemu tehničnemu načinu dela. ampak se tudi vsako leto vidno dviga delovna storilnost rudarja. Medtem ko je znašala v tem rudniku storilnost leta 1939 0,99 tone na rudarja in Izmeno, se je letos ta storilnost povzpela že na 1,11 delovni kolektiv že tako očitno vrasel občutek delavskega samoupravljanja da je pričakovati še nadaljnji porast storil-nosti, rtasti še. ko se bo začela izraziteje spreminjati kvalifikacijska struktura delovnih moči. Više kvalificirana delovna sila ®°Vemu revirju zanesljivo obe-® še za lepo vrsto let najizvirnejša proizvodnja premoga, "led vsemi slovenskimi premo-E?yniki je verjetno prav rudnik iTbovlje-Hrastnik doživel teh-®,cn° največji napredek, ki se v zadnjem času izrazito relije v uvajanju železnega Jamskega oporja namesto lese-®*ga-_ Že dosedanji rezultati ®rJ°ajo ne samo o tem, da se Vs* rudarji z razumevanjem tone. Ta uspeh je tem pomembnejši, ker je način pridobivanja premoga prav v tem rudniku tehnično že toliko dognan in izpopolnjen, da je zares treba pripisati to nadaljnje naraščanje storilnosti smotrni in gospodarski politiki ter prizadevanju delavskega sveta in zavestnemu trudu in zavzemanju njegovega odličnega tehničnega kadra. Kljub nekaterim pomanjkljivostim se je v celoten rudarski bo namreč šele zmogla izdatneje izkoriščati mehanizacijo in vse tehnične pridobitve, ki jih ta rudnik ima že danes. Kakor si vae delovni kolektiv rudnika Trbovlje-Hrastnik šteje v ponos svojo proizvodnjo in naraščajočo delovno storilnost, tako je treba v zvezi s samoupravljanjem poudariti tudi neodjenljivo borbo rudarjev za nizke in stabilne cene. Navzlic občutni podražitvi vsega repro- Zagorjani so dobri upravljale! 3. septembra 1950. leta je pri-“Csei zagorskim rudarjem nji-. največje priznanje, saj jim bil izročen v upravo Rudnik Javega premoga v Zagorju, d tistega dne dalje kažejo zagorski rudarji, da so bili vredni ^upane jim naloge. Z iznajdbi vos tj0 in požrtvovalnostjo je azorski rudar Izpolnjeval še wk° težite naloge, saj se je za- veliko novih stanovanjskih hiš, domov, komunalnih naprav itd., da ne naštevamo vseh gradenj v Jarhi in zunaj, ki olajšujejo danes rudarju delo. Zgrajena je bila za rudarje nova, modema in lepa kopalnica v Toplicah, ena izmed najlepših v Jugoslaviji in na Balkanu. Gradi se v kraju Dom kulture, v katerem bo našel razvedrilo in umetni- Nov izvozni jašek na Lokah pr• Kisovcu Uog, *• da gradi zase in za skup-u ' K® danes pregledujemo b0,na trpljenja in žrtev. b|l JT„sk| n,dar. trden kot je has^, . letih, ni klonil. Pre- V *° sveto stvar iz roda hje T' ,z Pokolenja v pokole-VeČala'i 86 Je ta Ideja stalno leta v lI) širila ln končno 1945. vsei . biamtela in zasvetila po Je Se krepkeje se d»r ,takrat zagorski ro- ditvijo delo. Vzporedno z gra-d°movi^I>°ruicnc ln opustošene tildi , c Pa je delavec skrbel opravi ■ sv®*) izobrazbo in se V Uprav,,*’ Z1« sprejme rudnik te8a JjaMe. Da, vreden Je bil $kep, cden Po svojem heroj- v sto petin-dotpgv, tl,lh letih borbe proti eeiti, ,,!/ ,.,TI tujim Izkorlščeval-tetvov^i den P° edinstveno po-0*>Uavli,-|lle-lM delu pri graditvi In v,tie. ' llJU opustošene dlomo- ^u.*0rskl rudar se danes za-°°1ij v Prihodnje se bo še 86 boi< e®**' na drugi strani pa spoznal vrednost ln po-6 k. vskega samoupravlja- li svm-ih10' ^agorje *e po za- Koliko "rh mdarjev spreminja. ^radlip 7® v teh petih letih ”ar,ke rnL "anravl|e pridne ru- rokci Zgrajeno je bUo škl užitek zagorski rudar po svojem trudapolnem delu v jami. V gradnji je nadalje Športni dom za ljubitelje športa. Življenje v Zagorju se iz dneva v dan spreminja. Iz majhnega trga se je Zagorje v zad- njih letih spremenilo v prikupno mesto. Stari časi, polni tegob in trpljenja, se pozabljajo. Pozabljena pa ne bo sto petinde-vetdesetletna borba zagorskih rudarjev, kj so sl v trdih štraj-kih iskali pravice, pozabljeno ne bo herojsko zadržanje Zagorjanov in Zagorjank v veliki narodnoosvobodilni vojni, pozabljen ne bo delež, ki so ga opravili Zagorjani v povoji i graditvi domovine. Nikoli ne bo pozabljeno delo tistih upornih judi. ki so učili in vzgajali proletariat Zagorja, da si je priboril to. kar danes imamo in uživamo. Za vse te zasluge je zagorski rudnik prejel najvišje odi kovanje, ki ga je naša skupnost dala kakemu delovnemu kolektivu. Ni naključje, da je ravno kolektiv rudnika Zagorje dobil to naše najvišje priznanje in počastitev. Po pravici povedano, zaslužil ga je s svojim herojskim lelom. In ko danes obujamo spomine 3. september 1950. leta, lahko mirno trdimo, da bo zagorski rudar še naprej čuval pridobitve naše družbe in znal ceniti pomen upravljanja podjetij po delovnih kolektivih. Sedanji zagorski rod je lahko ponosen, saj je dočakal tisto, kar v drugih državah po širnem svetu še pričakujejo. Zagorskim rudarjem kličem ob teh spominskih vrsticah — Srečno! -ml- dukcijskega materiala so rudarji ostali v glavnem pri cenah iz leta 1952, se odrekli na ta način kakršnim koli komercialnim dobičkon) ter tako pravzaprav kot edini dali praktičen zgled za pravilno ekonomsko politiko v našem socialističnem razvoju. -bs- Senovški rudarji dajejo vedno več premoga Čeprav štejemo senovški rudnik med naše manjše premogovnike, je postala njegova proizvodnja v zadnjih letih že tolikanj dragocena, da bi jo naše gospodarstvo zares težko pogrešalo. Medtem ko so senovški rudarji prva leta po osvoboditvi potrošili vsa sredstva za obnovo svojega razdejanega premogovnika in malone vseh njegovih tehničnih naprav da s tem vzpostavijo vsaj najnujnejše proizvodne pogoje, se v letih, odkar imajo delavsko samoupravljanje, v kar največji meri trudijo in zalagajo za čedalje večjo proizvodnjo premoga. V zadnjih štirih letih se proizvodnja tega rudnika stalno giblje okrog 280.000 ton na leto, leta 1952 pa je znašala produkcija premoga celo 286.000 ton To proizvodnjo — najvišjo, odkar obstaja senovški rudnik — je delovni kolektiv zmogel s povečano storilnostjo, zlasti pa, ker so na rudniku elektrificirali ves zunanji in večino jamskega transporta. Z novo separa-* cijo namesto stare požgane pa je ta kolektiv začel dajati našemu gospodarstvu kakovostno že prav dobre vrste premoga. Potem, ko so na rudniku opravili najnujnejša obnovitvena dela in dali premogovniku več mehanizacije in tehničnih naprav, so se prav zadnji dve leti iz sicer razmeroma skromnega sklada za samostojno razpolaganje lotili gradnje rudarskih stanovanj, da tako vsaj - v te.i osnovni -točki bistveno dvignejo življenjsko raven senovškega rudarja. -bs- Pet let samoupravljenja v zasavskih podjetjih Te dni poteka pet let, ko je Zvezna ljudska skupščina sprejela eno najrevolucionarnejših Močil naše nove zgodovine: zakon o delavskem samoupravljanju! To je bil dogodek velikanskega pomena, ki je živo odjeknil v srcih naših delovnih ljudi, saj se jim je izpolnil davni sen, da bodo sami upravljali svoje rudnike, tovarne in podjetja. Geslo; »Tovarne delavcem!« je postala resnica in stvarnost. Naše ljudstvo je s tem trenutkom začelo pisati. novo in delavnicah, kjer so deset in desetletja tlačanili tujcu, kjer poglavje svoje slavne zgodovine. V tistih rudnikih, tovarnah so garali od zore do mraka za nenasiten kapitalistov žep, kjer so prenašali neverjetne šikane zasebnih lastnikov, kjer so v boju za večji kos kruha stavkali, umirali in trpeli, so postali gospodarji-upravljalci! Zavest, da bodo odslej delali resnično zase. za razcvet in napredek svojih krajev in naše skupnosti, jim je pomagala, da So v teh petih letih premagovali velike težave.- Ves svet je prisluhnil dogajanju v majhni državi. Prerokovali so nam propast, polom in pogibelj, toda proletariat vsega sveta je spoznal, da je majhen narod uresničil Mantovo misel, da pripadajo delovišča tistim, ki v njih delajo. Naš delavski razred Je v petih letih dokazal svojo ustvarjalno moč in visoko politično zavest. Pokazal je, da se zaveda velike odgovornosti, ki jo Je prevzel na svoja ramena. Doumel je, da vodi naše celotno gospodarstvo in s tem vso našo ustvarjalnost. Delavsko samou prav 1 jaije je pognalo zdrave korenine. Delavski sveti so v teh petih letih preoblikovali svoja delovišča. Najhujše težave so aa nami. Sleherna tovarna je postala nadvse važen člen v verigi naše gospodarske zmogljivosti Zato smo ponosni, da živimo v državi, ki je s svojim primerom vzbudila občudovanje vsega delavskega razreda sveta. Ponosni smo, da smo mi prvi uresničili misel Engelsa, Marsa in Lenina. v Ze Uiuytrolej-iut.-iuUnu , n. >o,,j suiutuvujaej v giavni delavnici na Senovem __ ,MhH 4I\IKA“: Mlado podjetje - mladi ljudje Medtem ko so delavski sveti in upravni odbori v ostalih podjetjih že premagali prve slabosti v delu samoupravljanja, so se v mlrdem podjetju trboveljske »Mehanike« Sele prvič sešli, da bi volili svoje' predstavnike v družbene organe. Mlado podjetje, mladi ljudje — toda mnogo volje ob obilici dela! Delavski sve* se je z vsem kolektivom vztrajno boril ob premnogih težavah, s katerimi so se srečali na svoji razvojni poti. Sicer bi ne bilo napak ob tej priložnosti povedati, da kljub lepim uspehom, ki so že znani o tem kolektivu, niso vselej dovolj prizadevni vsi člani delavskega sveta. To predvsem mlajši. Opravičuje jih sicer neizkušenost ali pa še ne dovolj razviti čut odgovornosti za svoje delo. Zaželena bi bila večja samoiniciativnost — podjetnost. Preveč bi porabili prostora, če bi ob tej priložnosti hoteli povedati o njihovem celotnem delu. Le nekaj bistvenih problemov — kako so jih v tem kolektivu reševali. Ze ob začetku so si postavili Delavski svet sevniške Kopitarne bo moral misliti na svoje prave naloge z : M . E Glavno zanimanje delavskega sveta Kopitarne v Sevnici je osredotočeno na proizvodnjo. Z n|o pa rastejo težave, ki zadržujejo njen porast Omenimo *u-šilnicol In stare transm:sijske naprave, ki so omajale staro zi-dovjel Delavec ni dovolj zaščiten ... Toda v podjetju |e pred dograditvijo nov obrat, in s.cer obrat za izdelovanje pet m lesne galanterije z modernimi sanitarnimi napravami. Sedaj so še vsi delavci stisnjen: v starih prostorih, ker Je kolektiv začel s proizvodnjo kljub temu, da za to še ni imel primernih prostorov. S tem pa so se poslabšali delovni pogoji, k! že tako nieo bili najboliši. Podjetje ima monopol &a in- dustrijsko Izdelavo kopit Zaradi tega v njem niso skromni Zadovoljil; so zunanji trg, domačega pa ne v celoti. Z novo sušilnico bi bilo to mogoče. In od njih Je odvisna vsa čevljarska industri-|al Gre za predmete za široko potrošnjo, ki pa je vsak dan večja. Povpraševanje po njih raste pač zaradi večjih potreb našega delovnega človeka. Toda — ali je delavski svet tovarne res vedno mislil nanj? In na borbo za čim cenejše proizvode, na kritje prvenstveno domačih potreb, na zaščito delovnih mest in še in še? Ali ne dvigamo tudi s takimi malimi pravilnim.’ ukrepi življenjski standard našega človek*? -bs- m Sfe SfF.- 4 č3Sp - .: 7 ■ •****’ ' - -.j .f. -t * Notranj, prostori Koptarne v Sevnici geslo razvojne poti podjetja: vzniklo je samo in naj se naravno razvija, brez vsiljevanja! To pa predvsem zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile, ki je tovarni zaradi strukture proizvodnje potrebna To pa kani j o v nekaj letih sami vzgojiti iz vrst domače mladine. Ta pot je sicer počasna, a jo štejejo za edino pravilno V tem času pa bodo dogradili svoje tovarniške objekte, osvojili tržišče za svoje proizvode. Zanimiva razvojna pot Festina lente! — bi rekli latinci Vendar se pa ta mali kolektiv že ob sedanji kapaciteti svoje tovarne bori in ubada s težavami, ki jim sam ni kos: prvo je še nezadostna strojna oprava, predvsem za tik novih vajencev — ti pa so bodoča kvalificirana delovna sila podjetja. Zato jn temu kolektivu potreben samo kredit, ne devizna sredstva. Drugo kar zavira normalno proizvodnjo tega podjetja, je premajhen obratni kredit. Lansko leto je ta kolektiv n. pr. realiziral 30 milijonov dinarjev. Medtem pa je za letos planiral 72 milijonov, obratna sredstva pa ima ista. Podjetje pa je sicer visoko aktivno. Težave so v tem podjetju namreč v tem, da ima kolektiv opravek z dragocenim materialom, ki je na našem trgu še kritičen, a se počasi obrača. Tu se potem ustavijo vsi problemi: zgodi se namreč, da materiala — čeprav so ga s težavo našli — ne morejo kupiti, ker nimajo za toe na razpolago dovolj sredstev 'Morda pa je včasih tudi poslovanje banke le preveč togo. Vsekakor bi bila v nasprotnem primeru večja gospodarska korist, ker je podjetje visoko aktivno. Kako pa rešujejo v »Mehaniki« disciplino? — Ker je tu zaposlena skoro sama mladina, so v začetku napravili ostrejše ukrepe, ki pa so rodili dobre sadove. Tako so pred dvema letoma ob prvem pojavu gospodarskega krifninala postopali zelo ostro. Od tedaj ni niti enega primera več, -bs~ V Strojni tovarni manka še 300 delavcev C tcL samoupravlja J v trboveljski Cementarni V Zasavju, ki doživlja po osvoboditvi razmeroma močan industrijski razvoj, lahko že sedaj prištevamo strojno tovarno v Trbovljah med naše največje industrijske obrate. Iz krajevnih malih rudniških delavnic v Trbovljah je v povojnih letih zrasla ob izdatnih družbenih investicijah velika kovinska industrija, ki za zdaj v glavnem izdeluje strojne naprave in tehnično opravo za rudnike. Spričo okoliščine, da začenjajo malone vsi jugoslovanski premogovniki uvajate v svojih jamah namesto lesenega železno oporje, se loteva sedaj ta tovarna tudi še proizvodnje kovinskih stojk in opornikov, ki bodo polagoma izpodrinili iz rudniških jam les. Povpraševanje po strojnih izdelkih te tovarne je že danes tolikšno, da ni nobenega dvoma, dia bo ta že sedaj razmeroma razsežna tovarna v bliž- njih letih še povečala svoj obseg ter si uredila še nekaj večjih obratovalnih prostorov Čeprav je Strojna tovarna v Trbovljah še v gradnji in nastajanju, daje vendar vseko leto večjo proizvodnjo kovinskih izdelkov za naše rudnike in tudi ostalo industrijo. Medtem ko je bila proizvodnja tovarne v začetnih dveh letih (1949 in 1950) komaj dobrih tisoč ton, bo letos dala že vsaj štiri tisoč ton Ce bi tovarni ne manjkalo delovnih moči, zlasti kvalificiranih, hi ta mlada kovinska industrija v Zasavju utegnila dajati že v sedanjih pogojih še neprimerno večjo proizvodnjo. Ob trenutni zmogljivost: obratovalnih naprav bi v tovarni potrebovali vsaj še do tri sto kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. V delovnem kolektivu Strojne tovarne v Trbovljah, ki šteje okoli 800 ljudi, se je tako kot v trboveljskem rudniku že izraziteje razvilo delavsko samoupravljanje. Razsežna proizvodnja tovarne se z razliko od prejšnjih let letos že razvija po natanko določenem načrtu, kj ga do podrobnosti poznajo vsi delavci. Medtem ko je neenakomernost v proizvodnji terjala prejšnja leta, zlasti še v zadnjih mesecih leta, precej nadurnega dela, je delavski &vet tovarne s svojimi komisijami in v sodelovanju s tehničnim in upravnim vodstvom podjetja uspel, da se proizvodnja sedaj vse leto enakomerno razvija. Delavsko samoupravljanje postaja v Strojni tovarni že tako načrtno, da tehnično vodsvo in upravni odbor vedno vnaprej pripravita vse gradivo, ki ga delavski svet obravnava na svojih zasedanjih. Tako prihajajo člani delavskega sveta potem, ko so gradivo in posamezna vprašanja sami in v razgovorih z delavci ▼ posameznih obratih obravnavah, na zasedanje delavskega sveta že dodobra poučeni in pripravljeni ter v glavnem že z osnutki ali celo izdelanimi predlogi. Končni zaključki, sklepi in načrti so ob takšnem načinu dela torej sad vsega delovnega kolektiva In prav v tem je ena izmed odlik delavskega samoupravljanja Strojne tovarne v Trbovljah. -ba- V začetku se bile v tovarni težave, ker niso vsi delavci razumeli pravilne vloge samoupravljanja podjetja. Partijski In sindikalni funkcionarji so mnogo storili, da bi kolektivu pravilno obrazložili pomen delavske samouprave. Posamezni člani kolektiva so namreč mislili, da so absolutni gospodarji tovarne, ne glede na koristi širše ljudske skupnosti. Zadnja leta pa je delo upravnih orga- nov tovarne res zaživelo in gre po pravilni poti. Aktivnost in pravilno gledanje na delavsko samoupravljanje kolektiva trboveljske cementarne sta se pokazali zlasti ob zadnjem generalnem letnem remontu tovarne. Opravili so to veliko delo kar najbolje in to v najkrajšem času, kar pomeni za njihovo podjetje prihranek milijonov dinarjev. Osnovni motivi, ki vodijo ta delovni kolektiv pri delu ** uspeh tovarne, so: kvaliteta, proizvodnja in varčevanje! Da to dosežejo, so sprejeli premijski pravilnik za varčevanje V ta pravilnik je zajeto okrog 4° odstotkov delavcev. Ukrepi za varčevanje, zlasti pri električni energiji, premogu, železa >n ostalem materialu, so rodili a® prav dobre sadove. Tako so n. pr. pri električni energiji prihranili pol milijona kilovatnih . Z'v .X..'mvtMMMK Prvi delavski svet trboveljske cementarne Upravljalci „Pele“ v Radečah poskušajo z veliko voljo reš ti svo e probleme Izdelki »Mehanike« p Trbovljah KOLEKTIV KEMIČNE TOVARNE V HRASTNIKU čaka še mnogo nalog Morda bi še celo ostalo nekaj za izvoz. Tako upravljalci tega malega podjetja skušajo z veliko volje kar najbolje rešiti te in še druge probleme Svoje podjetje imajo radi zato jim uspe- . P°menijo bodočnost ne samo trašnike premoga. V nekaterih ugotavljamo že vidne uspehe v razvoju delavskega samoupravljanja. Pa ni še povsod tako. Ce hi govorili o Kemični to- Reklo so: »Ne, naših strojev tem ko odklanja inozemska na-ne damo!« In to je tudi obve- rotila. Tudi cene je podjetje ljalo. Tako so pred tremi leti obdržalo iste kljub naraščanju rekli delovnemu kolektivu ma- cen lesa kot osnovne surovine, le »Pete« v Radečah, ko so ho- Člani delavskega sveta in teli vse stroje preseliti v sev- upravnega odbora se ubadajo niško Kopitarno, pod katere sedaj s perečim problemom, ka-upravo so delali. Osamosvojili ko povečati proizvodnjo, da bi so se in šele takrat izvolili svoj zadovoljili trg. Čevljarska indu- njihovega podjetja, temveč prvi delavski svet. Ni bilo lah- strija je namreč v precejšnji boljše življenjske ravni naše ko. Bili so brez izkušenj. A na meri odvisna od teh izdelkov, domovine, drugi strani je ostal konkurent pač zaradi zahtev ženske mode. ki je tudi začel s proizvodnjo Toda tudi tu se porajajo v pod-naših podjetjih prostore za obrat Glauberjeve pet. Trg je bilo mogoče obdr- jetju težave, ki jih tako pogosto soli Ln železooksidne barve. Si- žati samo z najboljšo kvaliteto, srečamo v naši industriji. To so cer so tedaj nekateri člani de- In to tudi so. Kljub povečani zastareli stroji. Podjetje bi po-lavskega sveta zmajevali z gla- proizvodnji nikakor ne morejo trebovalo avtomatske naprave, vo, češ da ne bo šlo. S proiz- zadostiti potrebam trga. Naročila Druga težava sta les In sušil ur. Zanimivo ob ostvaritvi tega pravilnika je tudi, da so prti porabili v tovarni 60 odstotkov debelejšega premoga in 40 odstotkov premogovnega praho-Pravilnik za varčevanje pa j* dal lepo spodbudo kolektivu uspeh pri potrošnji premoga! sedaj porabi cementarna v svojih pečeh samo 40 odstotkov zdroba in 60 odstotkov premogovnega prahu, kar pomeni SP** izredno lep prihranek, zlasti č® pomislimo, da prištevamo cementarno lahko med velike P®" varni v Hrastniku, pripomniti, da se člani delavskega sveta v tem podjetju premalo zavedajo svojih nalog in kompetenc, ki jih imaio Reše- smeli v°dnjo trinatrijevega fosfata so morajo odklanjati. Res pa je niča, ki ima še vedno svojo Akcija za spomenik padlim borcem v Sevnici Zveza borcev NOV v Sevnici je organizirala dvodnevno slavje v Sevnici, katerega čisti dobiček je namenjen za gradnjo n. pr. prihranili reški papirnici tudi, da jim je moda naklonje- predvojno zmogljivost, a bi mo- spomenika padlim borcem iz težke devize, ker so ta fosfat ~ *“ ’ ' ' ' ‘ .......... ' * , . - dotlej uvažali., V hrastniški Kemični tovarni jih čaka še mnogo dela. da bodo lahko šli v korak z moderno kemijo. Tradicija jim daje za to vse pogoje. -bs- na In terja vsak dan več. rala le-ta biti glede na potrebe NOV. Tudi na inozemskih tržiščih trga trikratna. Povečana ali \ soboto, 3 t m., zvečer je je veliko povpraševanje po teh nova sušilnica bi omogočila ko- biia kulturna prireditev na ka-izdeUdh. Vendar kolektiv zaradi lektivu delo v dveh izmenah. S teri so kopali: pevski zbor in več ali manj monopolske proiz- tem bi pod etje bolje izkoristilo orkestcr gasuskega društva in vodnje m postal prevzeten Za- svoje strojne naprave, domači doma6l eJcček ^ Jožek«. v ne-laga predvsem domači trg, med- trg pa bi bil dovolj zalezen. Kljub zastarelim strojnim napravam v tovarni nimajo večjih zastojev v obratovanju, kef so ob okvarah, ki nastanejo pri iztrošenih strojih, pripravljeni vsi pomagati. Vsak po®*-mezni delavec se resno trudi da bi bilo delo čimprej opravljeno. Zanimanje za finančne uspeh® Je opaziti pri vseh članih delavskega sveta. Sami prihajaj® s predlogi, sicer res predvsen* s svojih delovišč, da bi bti* proizvodnja čim boljš« in uspe6 tovarne tem večji. Odpadlo j® Kemična tovarna v Hrastniku — obrat žveplene kisline vanje problemov radi prepuščajo tehničnemu vodstvu tovarne. Tudi jim celotni gospo- dar skl problemi to sistem niso ša^Na u-guje po izdelkih hrast-v ustrezni meri poznani, da bi 1 lahko v njih našli ključ za reševanje problemov v tovarni. Morda tudi svojih Zato ostane glavno breme le na ramenih nekaterih najbolj delavnih članov tega kolektiva. Kljub tej negativni strani pa Ima podjetje le nekaj uspehov. Sedaj pa grade, ali bolje rečeno: obnavljajo stare tovarniške Počasi, z lastnimi sredstvi obnavlja ta delovni kolektiv svojo tovarno, ker so vse njene naprave zastarele, iztrošene. Preteklo leto so začeli z novim obratom za proizvodnjo trina- grajo: včasih so bili člani trijevega fosfata, ki je že pove- delavskega podjetja malo Hrastniški steklarji so pravilno usmerili svoje delo Kako je danes v hraetniSki tolmačenju vloge samoupravlja- omogočili članom kolektiva po-steklarni? Rekli bi o njej: ko- nja med svojim kolektivom, bližje sporazumevanje proble-ektiv ima za seboj lepo obdob- Pravilno bi bilo nadalje, da se mov podjetja. To bi bil delež je dela, učenja to malo zaklad- organi upravljanja volijo za dve h krepitvi delavskega samo-nico Izkušenj v petih letih de- leti. ker bi s tem v večji meri upravljanja -bs- avskega samoupravljanja. Tovarno so upravljali, kakor eo >ač mislili, da je najbolje. Drugače so pa misli to delo tega kolektiva usmerjeni pred vsem v rekonstrukcijo tovarne, ki bo — kakor upajo — kmalu stopila v začetno obdobje Kaj pa ostali problemi? — Proizvodnja tovarne kljub zastarelim strojem — bolje: ročni obdelavi — raste, sortiment se veča, kvaliteta izdelkov se bolj- niške tovarne veliko povpraševanje, ne samo na domačem, tudi na tujih. Tudi to je plod dela članov delavskega sveta in upravnega odbora. Sproščenost, ki jo je omogočilo delavsko samoupravljanje, ao znali tukaj pravilno usmeriti za dvig svojega podjetja. Tudi nagrajevanje po kvaliteti dela je eden izmed ključev za čim boljšo proizvodnjo. Po-služili eo se ga. Pri uspehih, ld jih Je dosegla ta tovarna z delom svojega kolektiva, pa izreč Ima še rahlo tega pre-> ££ ,!5rrrreu„*. " nato na koncert godbe na pihala pojavljalo pred leti. Ob de Iz Zidanega mosta. Ljudsko ra- se vsi vzgajajo In vsi vse h®" Janje in bogat srečelov sta pri- giedajo iz širše perspektive ^ rt k«*' -* <*«*•**: tako kazal vsem. koliko žrtev »osti. In tako gledanje mon** je dala Sevnica z» svobodo. od srca pozdraviti. .• Gm Sprejet je statut občine Videm-Krško čal produkcijo za 100 odstotkov, več ozki to premalo aktivni V Pišecah so odkrili spominsko ploščo gasilcem V okviru slovesnosti v počasti- tov. Kolenc ln podpredsednik tov 10. obletnice osvoboditve naše države &o v P.šeoah v nedeljo 4. septembra odkrili spominsko ploščo v NOV padlim gasilcem. Gasilsko društvo je Iz svojih sredstev dalo vzidati na Gasilskem domu to spom.nsko ploščo Poleg svojcev padl:h ln ostalih se je te slovesnosti udelež 1 tudi polkovnik Edo Brajnik iz Beograda. Proslave so se udeležili nadalje vidnejši predstavniki oblasti, med njim] poslanec in predsednik sedanje OGZ tov Stane Nunčič, predsedn.k občine Brežic tov. Kolenc ln tov. Mišič, predstavniki gasilskih organizacij ter sosednih gasilska društev. Zbralo «e je tudi precejšnje število obč nstra. Na tej spominski slovesnosti so govorili predsednik gasilskega društva tov Kene, prof. Čopič iz Ljubljane, predsednik brežiške občine in predsednik OGZ. Na slavju je sodelovala gas hka godba ter pevski zbor. Po polaganju vencev pred spominsko ploščo je sledil mimohod gasilcev z godbo na čelu ln pozdrav padlim borcem s čimer je bila spominska slovesnost končana. Prvega septembra je imel novi občinsk: ljudski odbor Videm-Krško svojo drugo redno sejo. Tega dne se je uprava ljudskega odbora izselila iz dosedanjih prostorov to zasedla drugo nadstropje zgradbe bivšega OLO Krško. Komisija za pripravo osnutka statuta, ki je bila imenovana na prvi seji, Je statut pripravila in so ga odborniki tudi potrdili. trdili. Po statutu je bilo ustanovljeno 9 svetov, izvoljeni pa «o bili tudi predsedniki hi odborniki le-teh. Kot prvi je svet za splošno upravo, katerega predsednik je tov. IVAN GLOGOVŠEK. Poleg predsednika šteje ta «vet 6 članov Za predsednika sveta za gospod rstvo je bil izvoljen tovariš ERNO IVAČIČ. Svet za go-epodai*tvo šteje 8 članov. V «vet za gradbene to komunalne zadeve je b:lo izvoljenih 6 članov. Predsednik tega sveta pa je tov. JULIJ GLIHA. Svet za šolstvo šteje 6 članov s sednikom tov JOŠKOM BAJCEM na čelu. Predsednik sveta abonentov, 80 delavcev In ueluž- da pa bi na sestanku našli neko STANE^'krajNC*1™ svet*™ za t?varn.e, vcč Un- Zdravstvo tov. LOJZE PAJNIČ, S*"** »ri"0 If svet. za socialno skrbstvo in i? ? , ?lOTd? bixf‘ socialno pomoč tov. ANTON kosilo 60 dinarjev, s prvim sep- lahko drugače ravnalo! V men- GREBENC, svet. za varstvo mati Je zaposlenih sedem ljudi, dva uslužbenca sta honorarna. Ce pomislimo, da lan* menza le sto abonentov, potem Je število le malce preveliko, Upravni odbor Steklarne Hrastnik z gosti ob prevzemu dela Kosilo 15 din dražre , V menzi Strojne tovarne so podražili hrano V menzi Strojne tovarne v morda abonentom vseeno, kolt-Trbovljah se hrani približno sto ko bodo plačali za hrano? Mor- tembrom p* bo plačal 85 dinarjev. Cena večerji ln zajtrku ostane nespremenjena. Do tega ukrepa, tako pravijo v menzi, eo prišli zategadelj, ker zaposlenih Je pri kosilu relativno največ to ie zategadelj, ker ima n. pr. mesnatih Jedi. Pri večerji Je delavska menza v Domu aindt-meso le dvakrat na teden. katov v Ljubljani nad 2000 abo- »vetfl tere in otrok 3 tov. MARIJA MOSTAR in sveta M delo in delovni razmerji tov. RUDI AšlC. Nadalje so formirali še 9 upravnih komisij, in sicer: komisijo, k odloča o pritožbah proti prisilni izterjatvi davščin (predsednika) tov. TONE M1KO- tev zemljišč v gradbene nam®®* (VINKO VOVK), gospodar®*0 komisijo (VINKO VOVK), »** novanjsko komisijo (MAKS “ BlC), komisijo za cenitev zaPtr ščine (FRANC RUMPRET), *£ misijo za ocenjevanje k®, «L skih odnosov (DANIJEL NINC) in komisijo za prot* (TONE MUSTAR). Imenovanj 60 bili tudi načelniki v«eh m11, kov pri občinskem ljudskem 0 boru in šefi krajevnih pis*?i°-Leskovcu, Raki in na Trnu. Imenovana je bila š® . j. misija, ki bo urejeval,, h* 115 n4 rala gradnjo novih objektov avtni ce*ti. Ker se proračuni dosedenP občin in okrajev v bstvu,.0a morejo menjati, je bila l? enih uredba o Izvrševanju družb planov in proračunov », . 1955. Zaradi tega je nova otm-Videm-Krško izdelala PTC pre

adiostudi0 »Kresniček, s klice, ki imajo v naši družbeni stvarnosti koristno vlogo in največje možnosti za razvoj in svojimi rednimi" vsakodnevnimi oddajami. Program sestavljajo in izvajajo mladoletniki sami. obstanek To sta predvsem kovinska in lesno- % pomoč so jim seveda tudi vzgojitelji ki jim predelovalna stroka Dom skuša vse delavnice daJeJ° nasvete za kvalitetne oddaje. Preko njega opremiti s sodobnim, modernim orodjem in 80 sProti obveščeni o vseh važnih dogodkih do-stroji Pri tem ima še precej težav ma in po svetu. Ne manjka pa v programu raz- NaslednJe sredstvo za prevzgoj je šol*. Vsi "lh vzgojnih kulturnih tehničnih m drugih pre-vajencl poleg rednega vsakodnevnega dela v de- dsvanj, ki jih radi poslušajo, lavnicah obiskujejo vajensko šolo Pouk na njej Ne smemo še pozabiti na fizkulturno delo, traja ravno tako dolgo kot na ostalih vajenskih ki je zelo razgibano. Pod vodstvom strokovnega fizkulturnega učitelja gojijo razne panoge. Najljubša je vsekakor odbojka, za njo košarka in šolah v Sloveniji Mladoletniki in mladoletnice, ki pa imajo pomanjkljivo ali nedokončano osnov- . nošolsko obveznost, pa obiskujejo osnovno šolo, nogomet. Tudi atletika je pri njih priljubljena, kjer jim vzgojitelji skušajo dati manjkajoče znanje, da bi lahko šli potem v ustrezni poklic. ____ ________ Pouk na tej šoli je naporen, saj so bili nekateri, uporabljajo vzgojitelji in mojstri v obrtnih de- Poleg vseh teh so še razna druga za prevzgojo mladoletnikov, ki jih sredstva pridom lavnicah. Vse to delo je pisano in bogato in ga ni moč prikazati v celoti v tem kratkem sestavku. O tem bi lahko napisali celo knjigo. Največ težav ima vodstvo Doma s prostori, ker le-ti zaenkrat ne zadoščajo potrebam. Zato vzporedno s prevzgojo adaptira in.gradi vodstvo Doma nove obrtne delavnice in dvorano, ki bo služila za kulturne in telovadne prireditve ter pa kino predstave. Sedanja dvorana je premajhna, da bi lahko sprejela vse mladoletnike, ki jih je preko 150. Pri vseh teh delih marljivo pomaga mladina sama, saj vč, da bodo vsi ti prostori služili le njim samim, kjer se bodo učili in kulturno izživljali. V letošnjem letu se je vodstvo lotilo tudi gradnje plavalnega bazena. Pri izkopu so gojenci pokazali skoraj nedopovedljivo vnemo. Še in še bi lahko pisali o življenju in delu v Vzgojnem poboljševalnem domu, vendar je že to dovolj za razjasnitev nepravilnih pojmov, ki jih imajo še nekateri ljudje pri nas, ki mislijo, da vladata v njem moč in sila, kot je to običajno v tovrstnih domovih v kapitalističnih državah Ne, takih metod se vzgojno osebje ne poslužuje, ker ga preveva globoka človečnost in •ljubezen do mladega človeka. Od ustanovitve do danes so pretekla šele štiri leta. Ta doba je prekratka, da bi lahko izčrpno analizirali uspehe sedanjega dela, vendar so že tolikšni, da lahko s ponosom govorimo o njih. Povedati pa moremo, da uspehi prevzgojnega dela niso tolikanj vidni, dokler je mladoletnik ali mladoletnica še v Domu, marveč ko ga zapusti. Šele takrat se pokaže, ali bo šel po novi poti, ali pa bo spet zdrknil v močvirje slabih dejanj. In tu lahko povemo, da je od sedanjih 240 mladoletnikov, ki so se prevzgajali v Vzgojnem poboljševalnem domu v Radečah in ki so že odpuščeni, večina spoznala, da ni nikakor častno za človeka, če vedno gazi v blatu pregreh. Kakih 80 odst. odpuščene mladine živi naprej pošteno in delovno življenje, medtem ko se eni manj, drugi več povračajo na str&npota. in to pretežno zaradi neurejenih razmer in negativnega okolja, v katerem se znajdejo. Uspehi bi bili vsekakor večji, ako bi odpuščeni mladoletniki. ki se vrnejo v svoj kraj, našli dovolj trdno osnovo za nadaljevanje v dviganju svojih pozitivnih lastnosti, ki so jih začeli utrjevati v Domu. Tako pa čestokrat ni zanje primernih delovnih učnih mest, kjer bi si služili svoj kruh oziroma končali uk v svoji obrtni stroki Zato kaj hitro zapadejo v brezdelje, jih pobere slaba druščina in napravi iz njih družbi nekoristne in škodljive ljudi. Pristojni organi in tudi družbene organizacije bodo morale v bodoče bolj skrbeti za odpuščeno mladino in jim zagotoviti primemo mesto, ker le na ta način bodo dobili ti piladi ljudje lastno zaupanje do poštenosti in znali ceniti sočloveka in njegovo borbo za napredek in lepše življenje S tem bodo tudi dobili občutek, da so enakovredni člani naše socialistične skupnosti in človeške skupnosti nasploh. Vzgojiteljski kader v Domu je še mlad in se nenehno izpopolnjuje. Mlada je tudi še ustanova, brez tradicije in ustaljenega načina dela. Najboljše vzgojne metode, ki se jih poslužujejo učitelji in vzgojitelji na šolah in drugih vzgojnih zavodih, v tem Domu mnogokrat odpovedo. V takih primerih se vzgojitelji lahko oprejo le na lastno iznajdljivost. Zato še vedno iščejo nove oblike dela, ki bi najbolj ustrezale svojemu namenu — prevzgoji. Prevzgojiti človeka-kolekti-vista- je izhodišče in temeljna naloga komunistične moralne vzgoje (dr Vladimir Schmidt IV. del'— pedagogika). Zato te metode zahtevajo veliko časa in truda Vzgojitelji se morajo z vsem srcem predati delu, če hočejo doseči uspehe. In tega se vzgojitelji v tem domu povsem zavedajo. Ni jim mar naporov in težav. S celotnim osebjem v Domu žrtvujejo svoje sile, da bi lahko tem mladim ljudem, ki so nekoč iztirili, pokazali pot v lepše življenje, življenje, v katerem mora vladati poštenost in resnicoljubnost ter predanost visokim človeškim idealom, socialistične morale in naprednim družbenim odnosom K. F Edgar Wallace: MELODIJA srti r ti Vsak borzni posredovalec ki vodi kako znano podjetje v ve-Nkem merilu. Je postavljen prej ah slej pred neprijetno nalogo, da neučakanemu In drznemu Špekulantu sporoči, da Je svoje Premoženje prehitro In preveč ■•Previdno naložil. Gospodar Warrell Je Imel že brej priložnost sporočiti gospe Cathcart nerazveseljive novice o njenih neuspehih. To Je storil Vedno na kar najbolj prizanesljiv način. Toda nikdar poprej ®* ni bil v položaju, ki bi skrival v sebi toliko neprijetnih posledic kakor ta, v katerem Je b|l sedaj Služabnik Cole ga Je sprejel * okamenellm Izrazom na obra-ki se mu Je nekam zategnil, kor mu Je bil pomen tega ob-®ka dobro znan. N» tisti skrivnostni način, ki z nj'm slnžab-n'kl predrejo v najgloblje skriv-svoje gospode, se Je dokopa* do spoznanja, da Je vsake-J“u obisku gospoda Warrella j^ado* sledila doba varčnih dtnjstteV ln sprMnemb v kospo- “Milostljiva gospa vas bo ta-J sprejela,« mu je sporočil ko ***T vrnil. r«.vkai "“"ut pozneje je gospa ni« Prišumeia v sprejem- trša v J>bra7 J« bila nekoliko vi,_____ kor navadno. Gospod reij se Je začudil, zakaj. »No, Warrell,« je rekla na kratko, »kakšne vražje spletke so vas spet pripeljale k meni? Sedite prosim!« Preudarno Je sedel, dal klobuk poleg sebe na tla, si počasi slekel rokavice In Jih s pretirano skrbnost jo položil v klobuk, obšit s svileno poglogo »Kaj je novega?« je vprašala gospa Cathcart neučakano. »AH so delnice Canadlan Paciflcs spet padle?« »Ne. rahlo »o se dvignile,« Je odgovoril gospod lVarrell z nasmehom ki je bil hkrati spravljiv ln laskajoč »MMtm. da je vaše vrednotenje delnic Canadlan Paciflcs popolnoma pravilno.« Dobro je vedel, da gospo Cath cart ni ničesar bolj cenila kot Priznanje, ki ga kdo dal njeni sposobnosti dobre presoje; toda sedaj ni odgovorila na laskanje ker ji je bilo Jasno, da dolge poti od Throgmortonskc ceste do tu ni napravil zato da bi ljubeznivo hvalil njeno bistroumnost. t •Hočem vam povedati vse, kar ml teži srce,« Je nadaljeval gospod lVarrell medtem ko je svoje besede previdno tehtal In se trudil, da bi z udržanlm smehljajem na prizanesljiv način izrazil svojo odkritosrčnost. »V| nam dolgujete okoli sedem sto funtov, gospa Cathcart.« Gospa je prikimala. »Za to Imate zadostno poroštvo,« je odgovorila. »Vem to,« ji Je pritrd'1 in pogledal nekam v strop, »toda gre za to. ali ste pripravljeni razliko. ki jo imamo v dobrem, poravnati v gotovini?« »O tem sploh ne more biti govor.« .Je osorno odvrnila. »Kolikor gre zame, nikakor ne premorem sedem sto funtov.« »Dobro,« je nadaljeval gospod VVarrell, pr| čemer je še vedno gledal v strop, »dobro, poznam nekoga ki tri bil pripravljen kupiti vašo ovratnico -*- mislim, da ste ta predmet zastavili pri nas — in sicer za tisoč funtov.« »Ovratnica je vredna mnogo več!« Je ostro dejala gospa Cathcart. »Mogoče.« Je odgovoril gospod VVarrell »toda ne bi rad, da b! stvar prišla v časnike!« Povedal Je, kar mu Je težilo srce... »Kaj hočete pravzaprav s tem povedati?« ga je nestrpno vprašala In vstala. Njen pogled je bil mrk. »Ne razumite me napačno,« je hitro dejal. »V enem stavku vam bom pojasnil. Vaša diamantna ovratnica je b la ukradena Iz moje blagajne!« »Ukradena?« Prebledela Je od strahu. »Da, ukradena!« Je rekel gospod VVarrell »V blagajno je vlomila tolpa, ki že leta vlamjlja v Cltyju. Vidite, ljuba gospa Cathcart.« Je nadaljeval, »oba sva v prav neprijetnem položaju. Nikakor ne bi rad. da bi moji klienti zvedeli, da jemljem od dam dragocenosti kot poroštvo za manjkajoče zneske, in vi,« bil je trdosrčen dovolj, da je svoje > besede iz.recno poudaril, »tako si vsaj predstavljam. nimate nuj najmanj poželenja, da bi vašj prijatelji zvedeli-o gmotni stiski, ki vas sili, da prt meni zastavljate dragocenosti.« Zmignil je z rameni. »Samo ob sebi je razumljivo, da b| lahko z vso zadevo seznanil policijo ln hkrati razglasil v časopisih opis ukradene ovratnice; tudi bi lahko zahteval odškodnino od zavarovalnice, toda vsega tega ne nameravam.« Dobri mož bi bil lahko tudi dodal da njegova zavarovalna polica te Izgube ne bi krila, kajti ko zavarovalnice ugotavljalo premije za morebitne Izgube neke borzne posredovalnice. praviloma ne računajo z možnostjo kraje dragocenosti. »Pripravljen sem prevzeti izgubo,« je nadaljeval. »To se pravi, pripravljen sem v okviru nekih pametnih meja kriti izgubo Iz svojega žepa. kar je prav tako vam kot metri v korist. Ako mojega predloga ne snre.Jmete mi ne preostane nič drugega, kakor da z vso zgodbo zelo natančno, zelo natančno« — zadnil dve besedi je s poudarkom ponovil — »seznanim policijo in tisk. No, kakšnega mnenja ste?« V resnici bi morala gospa Cathcart priznati, da ne ve kaj sl naj misli o tem. Ovratnica Je imela visoko vrednost in potem je bilo treba upoštevati $e druge stvari. Gospod lVarrell je oči vidno mislil na idealno vrednost ovratnice, ko je nadaljeval: »Toda spričo okoliščine, da imajo dragocenost: te vrste posebno vrednost za družino, bi hotel sprožiti misel, če ne bi morda vaš zet hotel nadomestiti izgube.« Trdo se mu je nasmehnila in rekla posmehljivo; »Moj zet. sveta nebesa!« VVarrell je poznal Standertona in ga je imel za ljubljenca usode, o čigar finančni trdnosti ni moglo biti nobenega dvoma. Prezirljivost v njenem glasu ga Je lznenadila kolikor je pač mogoče lznenadlti moža iz ci-tyja ob šušljanju o nezanesljivosti kakšnega nadvse varnega vrednostnega papirja Za trenutek je pozabil na namen svojega prihoda. Rad bi ju poprosil za pojasnilo, toda čutil je, da ne sodi v delovno območje borznega posredovala gospe Cathcart, poizvedovati za njenimi družinskimi zadevami. »Gospod lVarrell, spravili ste me v prav neprijeten položaj,« je dejala lan vstala. Tudi sam Je vstal ter vzel klobuk in rokavice. »Res je zelo mučno,« je rekel, »strašno mučno za vas ln hkrati strašno mučno tudi zame, draga gospa Cathcart. Gotovo v tem kočljivem položaju sočustvujete z menoj.« »Imam dovolj vzroka, da so- čustvujem sama s seboj,« je na kratko odgovorila. Po posredovalčevem odhodu je ostala sama v sprejemnici. Kaj naj napravi? Kajti nečesa VVarrell ni vedel, namreč da ovratnica ni njena. Stari polkovnik, njen mož, jo je dal za hčerko prenarediti in ji jo je tudi v oporoki zapustil. Družinski krog, ki obstaja samo iz matere In hčerke, razpolaga navadno skupno z Imetjem, medtem ko bi se to pri družinah večjega obsega utegnilo zdeti nenavadno.- Čeprav Je Editth vedela, da Je nakit njen. se ji ni zdelo nikoli nič čudnega, če ga je nosila mati In ni nikdar niti omenila, da bi ga raje spravila v svojo kaseto k svojim ostalim skromnim dragocenostim. Vendar je ovratnica vedno veljala za njeno. Gospa Cathcart jo je vedno označevala kot »Edithino ovratnico« ln zato ji je bila vsa zadeva z njo, namreč zastavitev pri borznem posredovalcu. *" sedaj ta tatvina več kot neprijetna. NI si mogla misliti, da bi Edith nakit pogrešala. Toda ko je bil sedaj njen mož reven in je sama goilla proti njemu neumni čut dolžnosti, je obstajala še zmeraj možnost, da bo kratko In malo lz prenapete želje, pomagati možu, povprašala po nakitu. Toda to ne bi bilo podobno njeni hčerki, si je spet mislila gospa Cathcart. S to pomirljivo mislijo je odšla PO stopnicah v svojo sobo. (Dalje prihodnjič) S taborjenja PVV Zasavskega okraja na Izlakah Življenje v .platneni* vasi Smrtna nesrečo Zan Dl VOSti 0 dvojčkih Na malem gričku nad kopa- najboljše pojo njegovi fantje in liščem na Izlakah stoji krasno jim tudi sam pomaga e svojim urejena platnena vasica. Tu ta- hripavim glasom, borijo pripadniki Pred vojaške Ob 13. uri se mladinci zberejo vzgoje okraja Trbovlje, bodoči k izdatnemu kosilu, ki sla jim čuvarji naše socialistične domo- ga pripravili kuharici Bori in vine. Taborjenje teh mladincev Olga. Po kosilu imajo fantje skok v višino in daljino in tek na 100 m, a nam je vreme račune prekrižalo. SMRTNA NESREČA. — V petek, 2. septembra, se je zgodila huda nesreča v mirni, idilični vasi Savna peč med Zidanim mo- Doseženi rezultati nam na-* stom in Hrastnikom. Ta dan ni zorno kažejo, da je med mladi- bilo dopoldne v električni nape- no dokaj talentiranih športnikov vrne. laoorjenje ten miaomcev uiga. fo kosiiu imajo lanije in (j^rih telovadcev ki pa na ^av’ toka' T° Prožnost je hotel snb^SLs.tast ta društva ne znajo raval popraviti neko električno pridobiti? Naša želja bi bila, da napeljavo v gospodarskem po- 5et^Fo dvTa^foffdS 2 natovaN“%“ društva ali v društvo Partizan, Po domače Koritnik, in je name- nače JLA, inšpektor Predvojaške živahno kot na mravljišču. To-vzgoje in rezervni oficirji, ki so variš Drago razporeja aoience v Savni vasi Večina vsegt, kar vemo o dvojčkih ne drži. Prepričajte se sami, če je res tako! Dvojčki se spočnejo istočasno! Ni res! — Dvojčki se lahko spočnejo v presledku do enega tedna. Dokazano je. da sta bila rojena dvojčki vsak od druge-gega očeta, zgodilo se je celo, da je bal vsak dvojček drugega plemena. Porod dvojčkov ni težji kot porod enega otroka! ____________________________________________________ ____Res je! — Če je porod nartom mesto zanje in so dani vsi žadel 53detnega Simerška. Hudo malen, razlika ni velika. Ker so izgledi. da bodo ti fantje po- je zade! Koritnikovo domačijo ta dvojčki na splošno mtnjši kot stalj dobri športniki in dobri udarec, ki je izgubila gospodarja. Sin edinec je pa pri vojakih. Truplo pokojnega skrbnega gospodarja so pokopali v ponedeljek v Sirju. — Naj v miru poči- napeljavo v gospodarskem pose ti mladinci po prihodu do- slop ja, kar pa je postalo zanj mov takoj vključijo v kakšno usodno. Med njegovim delom se od navedenih društev, ker je je Spet pojavil tok in je smrtno Pogled jw zbrano množico na prireditvi izseljencev za razne športne igre pline. Razvrstitev je kmalu končana. Nekateri igrajo nogomet, drugi odbojko, tretji so spet pri veselo. Tu se uči igri »Med dvema ognjema«, bolj 200 mladjh, raz- sposobni pa telovadijo na dro- knmendirji vodov, navzoča pa sta še referent za zdravstvo in fizkul tumj referent Življenje v taboru je precej raggifoano in m vadi nad Igranih fantov, polnih . zdravja in veselja, ki si želijo pridobiti timveč vojaškega znanja, da jim pozneje, ko bodo vstopili v vrste naše JLA. delo ne bo težko. Mladinci pridobivajo tu teoretično in praktično znanje tehnike naše Armije, ki hoče usposobiti za svoje vrste čimveč dobrih in zdravih vojakov, sposobnih stopiti na branik naše Titove Jugoslavije. Noj opišem urnik dela gojencev Predvojaške vzgoje okraja Tfatoovlje na jesenskem taborjenju na Izlakah nad Zagorjem. Mladinci vstajajo vsako jutro ob 6. tul, nato sledi do 5,15 postiljanje postelj in pospravljanje šotorov. Ob 5.20 jih že čaka Drago za izvedbo jutranje telovadbe, ki traja do 5.40. Po telovadbi traja do 6. ure umivanje, ob 6.05 pa je zbor za jutranji pregled in zajtrk do 7 vre. Ob 7.10 mladi fantje že odhajajo nasmejani in e pesmijo na vojaške vaje, kj trajajo do 13.25 ko se vrnejo v taborišče. Da jih vidite, ka ko so veseli in čvrsti! S pesmijo na ustih se vrača vod za vodom, ki kar tekmujejo, kateri bo bolje in lepše prikorakal in pel. Tudi komandirji so ponosni na svoje fante. Vsak izmed njih je prepričan, da je njegov vod najboljši Komandir Pero pravi, da Izpred sodišča 12.000 DIN JE UKRADEL Andrej P., čevljarski pomočnik, stanujoč na Dolu pri Hrastniku, je prišel 6. januarja ti L okrog desetih zvečer v gostilno pri Lazniku na Dolu, kjer je sedel skupno za mizo e tovarišem C. F., ki je bil od zaužite pijače tako ometen da je za mizo zaspal. To priložnost je Andrej P. izkoristil ter tzmakn',1 spečemu C. F iz notranjega žepa suknjiča denarnico z okrog 12 tisoč din gotovine ter osebno, gasilsko in sindikalno legitimacijo. — Pred sodiščem kjer se Je moral obtoženec zagovarjati Je le-ta svoje kaznivo dejanje primal, zagovarjal ae je pa da je storil to v pijanosti Ob upoštevanju dejanskih okoliščin pa sodišče tega zagovora ni moglo vzeti v obzir zaradi česar 1* obtoženca na osnovi čl. 249 kazenskega zakona obsodilo na 3 mesece zapora ter na plačilo sodnij skih stroškov Prav tako je obsojenec dolžan oškodovancu povrniti znesek 12 000 din. VOZITI JE HOTEL Leopold Z., rudar, stanujoč v Jesenovem št. 25, je dne 2 februarja t. 1. zvečer v CemSeni-ku pred gostilno Skok sedel za volan reševalnega avtomobila iz Trbovelj, čigar motor j« bil v poganu. Imenovani je premaknil brzinsko ročico v zadnjo br-rino, kar je imelo za posledico, da je avto sunkoma zavodi nazaj v neke stopnice, kjer se je zaradi hudega udarca v zadnjem delu vozila razbila luč, poškodovala karoserija In desni blatnik, kar predstavlja 10 000 din škode Pred sodiščem se je moral Leopold Z zaradi svoje nepremišljenosti In storjene škode na avtu Zagovarjati. Obdolženec Je svoje dejanje priznal ter ga'Je sodišče spričo nenaklepne poškodbe tuje lastnine po čl 237-1 kazenskega zakona obsodilo na 3 mesečo zapora, pogo'no za dobo dveh let. gu, bradlji in kozi, da ne pozabimo še na lahko atletiko in ša-histe. Da je športno življenje razgibano, naj navedem nekaj rezultatov iz prejšnjih tekmovanj. V krosu na progi 2500 m 1e zasedel prvo mesto mladinec Skrep v času 8,30; drugi je bil Bartolme; tretji pa Kotar. Pri metanju diskh je bil prvi Su-ban, (39.95 m), drugi Bartolme in tretji Trugar. V metanju krogle je dosegel prvo mesto Trugar (12,50 m), drugo Skobe, tretje Marjanovič. — V odbojki si je priboril naslov prvaka taborišča vod komandirja Romana Špacapana Prvak taborišča v šahu pa je postal kategomik Peter Rajevec, ki je igral z ostalimi šahisti v taboru tudi simultanko in dosegel v njej 5 zmag in 1 poraz (s tov. Tomažinom). Nadalje smo imeli v načrtu še državljani. Tudi kultumoprosvetno delo v taborišču ni na zadnjem mestu. saj imajo mladinci razna politična predavanja, predavanja o Ljudski tehniki. Na sporedu so bili poučni filmi in tudi dramska dela so si ogledali, ki jim jih je lepo prikazala gledališka skupina topliške »Svo bode« iz Mlini. — Tako preživljajo naši mladinci svoje osem dnevno taborjenje. Ob zaključ ku prečibajo gojencem PVV na-redbo, kjer se izreče najboljšim mladincem pred vsem taborom pohvala in priznanje — seveda pa tudi graja, če jo je kdo zaslužil. Pohvaliti moramo vod tovariša Šušterja, ki je taboril šestnajst dni in opravil vse naloge in disd- zadovoljivo. To nam priča, da je bolje, če opravijo mladinci obe izmeni skupno in ne ločeno kot do sedaj. Ob zaključku moramo pohvaliti tudi učiteljski kader, ki je V polni meri storil svojo dolžnost in vzorno pripravil pripadnike PVV za bodoče Titove vojake in čuvarja naših s krvjo priborjenih meja. P. navadna dojenčki, pride prvi dvojček laže na svet kot dojenček normalne velikosti. Tudi čas, ki ga terja porod dvojčkov, je čestokrat isti kot pri porodu navadnega dojenčka. Košnja na naatiklh planjavah Kolektiv GOSTINSTVA RADEČE Čestita vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu Radeč in okolice, k prazniku mestne občine Radeče. V vseh naših gostilnah dobite vedno topla in mrzla jedila ter kvalitetne in izbrane pijače po nizkih cenah. Ulili ■UIIIIIIUIIIIUIIIIUIIIIIHlIllllUlltillUlUIIIMUlllUIIIIIUUUUIIIHttllllUIIUIIIIIUMUlllllllUtilMIIIIIIIIMIIUUMHIIIUUUIIlUIllIlIN^ PIONIRSKI KOTIČEK Josip Brinar; (Nadalievamei 21. Maček Kmjav v Hudi luknji Vse to Je dobro vedela Zvitorepka, poniglavka, ter je dejala Kmjavu: »Le brž zlezi v tole luknjo, prijateljček, a jaz bom stala medtem na straži, ko boš ti lovil, kajti previdnost je zmeraj dobra, zlasti pa še ponoči. Onstran luknje je miši na kupe! Slišiš 11, kako objestno piskočejo? Kadar boš sit. pa pridi spet venkaj. Jaz te bom odkurila domov v počakala tule pred pragom, kajti Hudo luknjo. aho vendar, Kmjav, kje sl se neki naučil tako lepo peti? Alf pojo na dvora tako pri pojedini, kakor tl zdajle zavijaš? Skoda, da ni tudi Lakotnika pr} tebi! Iz src® bi mu privoščila, kajti to šlrokoustno stradalo je še marsikatero neumno užagalo meni na kvar!« razjarjen začel obdelovati kmeta; praskal ga je Po plečih' po tilniku ln obličju, da ga je kar kri polila, ln se naposled okrvavljen zgrudil na tla. Kmetica je pobledela od strahu, da je bila kakor prt, ter je vreščala na sina; »Ubij, prebodi pošast grdo!« A dečko se je bal, osno da bi zadel očeta, ln se ni ga- Krk! nil. Ko se je bil kmet zvrnil na nocoj se ne smeva ločiti, hočeva it* jutri zjutraj pred kralja.« »Menite U, gospa Usica,« vpraša maček malo nezaupljivo, »da smem brez skrbi v, to temno luknjo? N| 11 morebiti nevarno? Saj veste, kmetje so navihani, da jim ni imajo čtne nakane.« A nato Zvitorepka: »Da st taka mevža, prijatelj Kmjav, tega bi pa vendar ne verjela! Ce si res tak strahopetec, se Pa vrniva domov v Hudo luknjo, da tl tamkaj postrežem z večerjo, kakor se spodobi. MIŠI tl sicer ne bom mogla nacvreti, toda slaščic boš imel v leobilju.« Te besede so K rajava spekle ln sram ga Je bilo tako roga njegovi Mahoma je švignil v luknjo ln v — zanko! Ko Je začutil vrv okoli vratu. Je maček prestrašeno odskočil a pri tem se mu Je zanka zadrgnila tem ože ter ga Jela daviti. Zagnal je vrišč, kakor da ga kdo dere na meh. Ko je zasliš»U v luknji hrup In trušč je Zvitorepka začela zasmehovati ubogega ujetnika: »Ali ti dobro dišijo miške, prileteli Kmjav? Kaj ne okrogle so ln debele? Da bi le Tlnče vedel kako se tu gosti' b; tl gotovo prinesel še go-SIcc k rllvh^ol iro P* v»at 1» Tlnče uslužljlv dečko! Povej m Ko je to rekla, je Zvitorepka tla, ga Je moral maček |z lastne svoj grad, v volje popustiti, 6e m hotel, da se sam zaduši, kajti vrv mu je Mia prekratka. Kmetica in sin sta odnesla krvavečega mola v posteljo in v svojih velikih »jtrbeh sta povsem pozabila na mačka. Krti ja-v je bil še vedno v veliki stiski. Razbit ln na enem očesu slep je vzdihoval v zanki in vsak hip se je zdrznil, meneč, da se vrača Tlnče zadat mu bridko smrt. »Kako b) se neki rešil?« Je mislil ln mislil, ln končno je začel žvečit* ln glodati vrv, ki se mu je zažela pripravila v tako nesrečo, da ne bom nikoli več zdrav in ostanem slep na enem očesu do konca dni!« (Nadaljevanje sledi) Rešitev nagradne uganke iz 34. številke V predzadnji številki »Zasavskega tednika« smo dalj našim pionirjem uganko: KAJ PIJE VODO IN GLEDA V NEBO? Seveda so nam naš: številni mladi bralci pravilno odgovorili, da je to: kokoši Prvo nagrado za pravilno rešitev uganke je strogi žreb prisodil JANKU KORBARJU, učencu 4. razreda, Marko št. 74, pošta Hrastnik, ki naj se ob priložnosti oglasi v našem uredn štvu ali pa pošlje po obljubljeno, knjižno darilo — drugo n"grado pa dobi Po odločitvi žreba JOŽICA JUREČIČ, učenka 2. razreda inovne ole, pošta Podbočje ob ki ji bomo knjižno darilo zaradi oddaljenosti od Trbovelj poslal; po pošti. Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb tokrat ni bil naklonjen, za njihovo pošto in marljivost prisrčna hvala! UREDNIŠTVO Kmjav p« je mijavkal in kričal tako neusmiljeno, prav kakor je navada vsem mačkom, da Je Sander to krik zbudil kmetovega sina Tinčeta. Brž Je skočil s postelje to vtknil: »Hvala bogu, dobro sem Jo po-dostlkrat godil, da sem nastavil zanko, para, to Nikdar ne bi se nadejal, da bom dobil predrzno lisico v tako kratkem času v pest! Cak\ Jaz ti pokažem hoditi na svlsll davit petellne!« Tlnče je prižgal luč ln zbudil še očeta to mater. »Brž vstaujela! Pridite, da Jo oderemo!«, čilo, da je pregrizel zanko. Glo- »ede po eno črko!), če |ih n v- boko se je oddahnil to planil Poberete ime neke zveri, k> pokonci rekoč: »Nikdar več me * yi *e v naš h kočevskih gozdo-„e dobite v pesti le brž od tod!« vlh- *o našli s edeva te Skočil je od luknje to Jo popi- mi zasavik' planmci v NAGRADNA PRESTAVLJAL-NICA ZA PIONIRJE M L I N S E ZAGORJE RADEČE S E V N I CA BREZ I C E. P O D K U M Ce zgoraj navedene zasavske okoli vratu to je bila pritrjena kraje pravilno premaknete, tedaj v steni. In res se mu Je poere- bojte dobili iz črk od vsake be- Pridlte. da Hkrati ao bili vsi oblečen* ln so hiteli n« skedenj. Tlnče je pograbil vile, prislonjene na da se lisica podu. kmet Je izdrl ročico Iz previdnosti, voza, mati je pa svetila. Zdaj je šlo Kmjavu za kožo! Tlnče je neusmiljeno drezal In bezaj v luknjo. a kmet ln kmetica sta klicala: »Le po njej, le po njej!« Kakor toča so se usipali udarci po mačkovem kožuhu. Iz več ran je že krvavel ln rogelj na vilah mu Je Iztaknil oko. Kmetu se Je že zdelo dovolj Tnče-tovega drezanja In je hotel s silnim udarcem pobiti ujeto žival do smrti. Ko je videl Kmjav da bo zdaj po njem. Je nspel vse svoje moč* In nanel tud' vrv k| Je bila preče 1 dolga, *ec sc T»kndH naravne«* kmetu na šlnjek. In maček Je hal kakor veter v noč. BI! Je že velik dan, ko Je Kmjav prisopihal na kraljev dvor. Zbrane živali so ga že od daleč zagledale, toda spoznale ga niso, tako Je bil zdelan In spremenjen. Kralj Mlroljub pa Je presenečen vzkliknil: »O groza, ali sl t* Kmjav, moj sel? Kakšen pa sl? Kako Imaš razcapan kožuh, kako krvave oči! Za b”*)" delo, kaj se ti je pripetilo?« Maček Je medlem prleencal bliže In za javkal: »Visoki "mol kralj |n vi »dar, m»*ču1te mo'c .Ari«' « .voj« pravil1 no roko Zvltei ai-ko, ki me to planinah Durmitorja, kfer •<, bil1, kakor ste morda bral v ir šem listu pred kratkim, enako ie tej zveri naši LISICA ZVITOREPKA, katere povest prav gotovo berete, skuhala ob neki priložnosti pošteno kašo. Sest črk ima beseda te zveri. Ste io že uganili? čc ste jo, n’m pšitel Odgovor nam pošljite do ne-dejej, 18. "eptembra opoldne. Ob reštiv nam s porode svoje ime, priimek, razred šole, kj jo obiskujete ter kraj in pošto, kjer ste doma. D v« rešdrjla uganke, ki jih bo določi! žrph. bosti dob'1a od nss po 1 miirVpsko , UREDNIŠTVO Vsi dvojčki so s| bolj podobni kot ostali bratje in sestre! Ni res! — Enojajčni dvojčki so si seveda podobni. Dvojajčni dvojčki pa so si lahko manj podobni kot ostali bratje in sestre, ker so se razvila iz različnih jajčec. Dvojčki se imajo nenavadno radi med seboj! Ni res! — Opazovanja so dokazala, da so enojajčni dvojčki zelo navezani drug n«. drugega, pri dvojajčnih dvojčkih pa je pogosto opaziti presenetljivo ljubosumje in tudi prepirajo se radi med seboj. Če se rode v družini dvojčki, lahko sledijo še nadaljnji! Resje! — V nasprotju s tem naziranjem je ps. res. da imajo sami dvojčki malo dvojčkov. Glede nagnjenosti za rojstvo dvojčkov je opaziti, da velja Mendelov zakon in da le-ta preskoči eno ali dve generaciji Če je bil ded ali babica ali oče ali mati dvojček, ni presenetljivo, ako sedanja generacija nadaljuje s tradicijo dvojčkov. Če je mati že rodila enkrat dvojčke, potem je zelo verjetno, da jih bo še. ,V Ameriki so znani primeri kjer je mati po sedemkrat rodila dvojčke. Največkrat so dvojčki Istega spola! Res je! — Seveda so enojajčni dvojčki istega spola, pa tudj pri dvojajčnih je največkrat tako. Navadno je dvojčkov istega spola dvakrat toliko kot rr eličnospolnih. Dva dečka se rodita pogosteje kot dve deklici. Največkrat so dvojčki ob rojstvu približno enake velikosti! Ni res! — Največkrat je eden izmed dvojčkov večji kot drugi, ker je imel pred rojstvom boljšo hrano. Ta razlika se nadaljuje pogosto tudi v življenju. Ali je mogoče po telesnem obsegu žepske sklepati, da bo rodila dvojčke? Nj res! — Samo dva -načina sta, če hočemo to zanesljivo ugotoviti: al* s pomočjo rentgenskega posnetka ali pei, če ugotovimo utripanje dveh src. Dvojčki se rode največkrat predčasno! Res j el —> Večina dvojčkov, trojčkov in četverčkov se rodi predčasno. Dvojčki pridejo okrog tri in pol tedna prej na svet kot normalni otroci. Pred-rojstveno življenje dvojčkov traja okrog 265 dni, pri navadnih atrokdh pa 281 dni. Enojajčni dvojčki so pogosteje kot dvojajčni! Ni res! — Dvojajčnih dvojčkov se rodi 'Štirikrat več kot enojajčnih. Najbolj redko se rode »ogledata!« dvojčki. Podobni so si tako, kot etika v ogledalu: en otrok je desničar, drugi levičt r. Samo ena četrtina vseh enojajčnih dvojčkov se rod'i kot »ogledata!« dvojčki. Zdravniki si razlagajo to ogledalno podobnost s tem, da se ja jčece deli zelo pozno med nosečnostjo. Dvojčki so pogosto levičarji! Res je! — Petnajst odstotkov vseh dvojčkov je levičarjev. Mlade matere imajo več izg ledov, da rode dvojčke kot starejše! Nj res! -— Večino dvojčkov rode matere v starosti med tridesetim in štiridesetim letom. Prav tako rode matere med petinštiridesetim in petdesetim tom še vedno več dvojčkov kot ženske ki so mlajše kot petindvajset let. Izgloda, da 91 nar iwa sama prizadeva, da zamujeno nadomesti. x Starejši moški so pogosto očetje dvojčkov! Res je! — To presenetljivo ugotovitev ao napravili že P1-6" nekaj leti in je, kot izgleda^s tem prav tako kot z rojstvom dvojčkov, ki jih imajo največkrat starejše matere. Dvojčki se rode pogosteje v krajih s toplimi podnebja* Ni res! — Četudi so v Uh krajih rojstva pogosteje k® v hladnih vendar n! op3*7". ’ da bi se rodilo v toplih kraj več dvojčkov kot drugod. # ■ Samo dvojček dveh dvojčkov ima lahko otroke! Ni res! — To pravilo, ki 3e vraža, driti samo Pri pvedta-Ce krava povric dve teleti ra* ličnega spola, je res, da Je , tička potom navrri.no neroo vitna. Prt človeških dvojčkih y° to pravilo nc drži. Dvojčki' ni»o talio bistri *“> ostali otroci! Ni res! — V šoli se dvoj*** ravno tako lahko uče kot v' ostali otroci. Tudi trditev, dvojčki niso trko zdraVi navadni otroci ne drži. mnogokrat ovirajo reden promet avtofurgon. Za uvoz nj potreb- razdaljo v dveh, treh urah »<>0tKCZ>eKZD>ti«W00<3>60W000KZ=><>!KZ2= V Kolektiv gostilne Vy£V § SVOBODA v Radečah gg®; V T (prej Erjavc) pošilja vsem Radečanom borbene pozdrave A (j ob praznovanju občinskega praznika. V o<=i=>«Hs=>«9<=r>d»oooK=>ciK^>o» čestitata vsem svojim odjemalcem k prazniku mestne občine Radeče! Nudimo vam vedno sveže meso vseh vrst in različne mesne izdelke. Priporočata se kolektiv in uprava Klavnice in prekajevalnice v Radečah državni obrtni mojster — mehanizirano kolarstvo Radeče P čestita vsemu delovnemu ljudstvu k občinskemu prazniku mesta Radeče ^ ter se priporoča za cenjena naročila. j* >#sC>t»<=>«K=>oK=>e»te«c=>te<=><^^ a<=>ot<=*o<=>w<=2>^^«o«oo(< Ko j moralo pri cestnem prometu upoštevati vozniki motornih vozil in ka| pešci? Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je r svojih nedavno objavljenih odredbah o cestnem prometu v Ljudski republiki Sloveniji, g cestah, ki so v LRS prvenstveno namenjene za promet z motornimi vozili, in o motornih vozilih, ki imajo prednost v cestnem prometu, izdal vrsto določb, ki spričo naraščajočega prometa na naših glavnih cestah in čestih prometnih prekrških zaradi samovoljnosti in nepazljivosti vozačev odrejajo, kako se sme in kako se ne sme vršiti cestni promet z vozili vseh vrst. Znamenja za opominjanje se dajejo z zvočnimi napravami, lučmi, smerokazi ali z roko, pač Pa sme v času, ko mora biti motorno vozilo osvetljeno, voznik dajati le svetlobna znamenja za opominjanje V naseljenih krajih mora voznik motornega vozila dajati zvočna znamenja za opozarjanje povsem kratko. Poklicni voznik motornega vozila mora biti ob nastopu svoje službe trezen in med službo NE SME UŽIVATI NOBENIH ALKOHOLNIH PIJAČ. S tem je poostrena kontrola takih rožnikov in odrejeno strožje merilo, kar je povsem umevno glede na veliko število prometnih nesreč, kj se vsakodnevno zgode zaradi vinjenosti šoferjev ter povzročajo veliko osebno in gospodarsko škodo. V tem pogledu sedaj odgovarja za nesrečo tudi oseba, ki je odgovorna za vozni park, ker ne sme zaupati motornega vozila človeku, čigar sposobnost za upravljanje vozilg je zmanjšana zaradi utrujenosti, alkoholne pijače ald zaradi kakšnega drugega vzroka. Važno je nadalje določilo, da voznik z motornim vozilom ne stne povzročati hrupa ali dima, ks mota okolico ah ogroža pro- met Zaradi tega mora imeti motorno vozilo dušilec zvoka ter ni dovoljeno zmanjšanje alj odprava učinka dušika zvoka. To določilo bodo pozdravili zlasti stanovalci strnjenih naselij in industrijskih središč, kot so n. pr. Trbovlje, kjer zlasti vozači motornih koles ob vsakem dnevnem, pa tudi neredko ob nočnem času s posebno brezobzirnim zadovoljstvom — gotovo ne iz športnih nagibov! — delajo oglušujoč hrup s svojimj motorji — brez dušilcev zvoka. Upamo, da bodo v bodoče vse take prekrške zapisovali in kaznovati v smislu kazenskih določb omenjene odredbe prometni kontrolni organi z vso potrebno rigoroznostjo. Dalje pravj določilo odredbe, da je prepovedano odpirati vrata na ievj strani avtomobila med vožnjo ali pri ustavljanju na vozišču ter je praviloma dovoljeno vstopit: v avtomobil ali izstopiti iz njega le z njegove desne strani. Le če je vozišče prosto, se lahko izjemoma vstopi v avtomobil ali izstopi iz njega z njegove leve strani Za kolesarje predpisuje odredba predvsem, da ne smejo voziti vštric ,da na kolesu ne smejo voziti odrasle osebe, otroka pa samo, če še nima osem let in če je na okviru pred voznikom nameščen poseben sedež, na sprednjih vilicah pa držalke za noge. Tudi ni dovoljeno voziti otroka na prtljažniku alj na samem okviru. Kolo mora imeti zvonček z ostrim glasom, ki je slišen vso* 30 m daleč, in dobro učinkujočo zavoro, ki deluje na zadnje kolo. Kolo mora imeti spredaj belo luč, ki ne slepi in dobro osvetljuje cesto. Pri trboveljskih kolesarjih so prednje odredbe precej potrebne, saj moramo reči, da Delovno zakonodaja in higiensko-tehnične zaščita dela Z fegradnjo in razvojem delavskega samoupravljanja je po uveljavitvi zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij! po delovnih kolektivih prišlo do bistvenih sprememb v celotnem sistemu naše gospodarske zakonodaje ter je v zvezi s tem praksa že dalj časa pokazala neodložljivo potrebo, da se rešijo določena osnovna in glavna vprašanja na področju delovne zakonodaje, enotno in ustrezajoče našemu današnjemu gospodarskemu ustroju. Gre tu za vprašanje ustanovitve in prenehanja delovnega razmerja, za probleme pri odpovedi, premestitvi in odpustu iz službe za disciplinsko odgovornost, za arbitraže piri odločanju odpovedih, posredovanje dela, končno pa tudi za uspeš-hejšo organizacijo in funkcioniranje higiensko-tehnične zaščite prt delu. __ Sekretariat za socialno zaščito pri Zveznem izvršnem svetu ■i® pripravil osnovni material 28 enotno zakonsko obdelavo vseh teh vprašanj ter je med drugim tudi kritično obdelal Področja higiensko-tehnične za-“čite pri delu, ki mu je glede P8 našo naraščajočo industrializacijo in na stalno naraščanje J"®eh vrst nezgod v podjetjih lTel>a posvetiti posebno pozornost Za ureditev vprašanj e pod-r**čja higiensko-tehnične zaščite fri delu je v veljavi Splošni Pravilnik o higiensko-tehničnih zaščitnih merah pri delu, ki Predstavlja najosnovnejši in “njširši predpis za vse gospodarske dejavnosti. Poleg tega pa •f v veljavi še 19 specialnih Pravilnikov, ki urejujejo speci-Penosti delovne zaščite v posa-gospodarskih vejah. Vsi "* Pravilniki vežejo gospodarje organizacije da se brigajo ^zaščito zdravja in življenja rih*Sv8mi8lU d°k)*U *** ***■ kolesarji po stori navedi še kar vozijo vštric, se pri tem poslužujejo celo pločnikov za pešče, se kaj pogostokrat vozijo — menda iz objestnosti — brez ročnega upravljanja kolesa in kaj radi v nočnih urah vozijo brez luči, kar je v zadnjih letih povzročilo že precej lažjih in težjih prometnih nesreč. Ce preidemo še na pešce, moramo reči, da je dobrodošla odredba o prepovedi igranja, žoga-nja, balincanja, drsanja, sankanja in smučanja na javni cesti ali neposredno ob njej. Zaradi prekrška iz prednjega odstavka, ki ga stor-j otrok, opozarjamo, da bodo kaznovani starši ali oseba, ki ji je zaupano varstvo otroka, če je zanemarila nadzorstvo nad otrokom V kazenskih določbah so odrejene denarne kazni do 10.000 dinarjev. Denarne kazni do 100 dinarjev smejo organi LM izterjati na samem kraju od vozačev, ki jih zalotijo pri prekršku. Reševalna vozila, gasilska vozila in vozila organov za notranje zadeve imajo prednost pred drugimi vozili samo takrat, kadar opravljajo nujno službeno vožnjo. Na križišču ima reševalno vozilo prednost pred gasilskim Ce hočemo doseči, da bodo vozilom, gasilsko vozilo pa pred- naši alpinistični odseki dobili nost pred vozilom za notranje za- nekoč dober alpinistični kader, de ve. Prednja vozila opozarjajo potem mora iti naše prizadeva-na nujnost službene vožnje s po- nje za tem, da pomagamo tem sebno sireno eli zvoncem. odsekom piri vzgoji mladine. V Kako vzgajamo alpiniste Pri sestavljali u društven h programov mislimo tudi na najmlajše Stanje v pogledu higiensko-tehnične zaščite pri delu pa je še vedno nezadovoljivo, kajti posamezne gospodarske organizacije do danes še niso izvedle niti najosnovnejših higiensko-tehničnih zaščitnih mer pri delu. Zaradi takega odnosa gospodarskih organizacij do higi-ensko-tehničnih zaščitnih obveznosti se zgodi v podjetjih veliko število raznovrstnih nesreč pri delu. Vsako leto je zaradi tega veliko število zaposlenih ljudj trajno ali začasno nesposobnih za delo. s čimer se izločijo v narodnogospodarsko škodo iz produkcile — m pa pri tem tudi majhno število smrtnih nesreč Za materialno zaščito teh ljudj izdajata država in družba vsako leto znatne denarne zneske, katere stroške bi zamogli zmanjšati, če bi to vprašanje reševali z večjo resnostjo in vestnostjo. Sodobni tehnični napredek in vedno večji tehnični razvoj zaščitnih mer zahtevata tudi ustrezne spremembe v dosedanjih pravilnikih o higiensko-tehničrii zaščiti pri delu. Hitra industrializacij a naše države ustvarja nove industrije, ki je zanje nujno, da se izdelajo čimprej ustrezni pravilniki o higieneko-tehničnih zaščitnih merah pri delu Zaradi tega je potrebno, da se sedanji pravilniki vskladijo s tehničnim razvojem zaščitnih mer in sodobnim tehničnim napredkom ter se izdajo nadalje pravilniki tudi za industrijska področja, ki do sedaj takih pravilnikov niso imela. Veliko pomanjkljivost pravilnikov o zaščitnih merah prt delu Je zlasti opaziti v črni metalurgiji, kovinski industriji, industriji nafte, koksarnah Itd. Tu nastaja vprašanje o obsegu enotnih norm, t j. splošnih zveznih predpisov in posebnih predpisov posameznih republik, pa tudi ljudskih odborov in delovnih kolektivov. Pionirji, našo najmlajša generacija, so predmet številnih razprav raznih društvenih sestankov in konterenc In prav je tako Brez zdravega, dobro vzgojenega naraščaja ni društvenega ter družbenega napredka. lzvenšolsko delo in izživljanje otrok je družbeno vprašanje, fci mu moramo posvečati vso pozornost. Naša društva, športna in kulturna, morajo kar najširše odpreti svoja vrata Veselje je pogledati kopico nadobudnih no-gometašev-pionirjev na igriščih nogometnih društev. »Kaj nogomet — to je vendar nekaj povsem nepotrebnega,« bo marsikdo rekel. Ne bom se spuščal v tako razpravljanje. Res je', da je del mladine navdušen za to' vrsto športne dejavnosti. In kar je najvažnejše, mi vemo, da je del mladine na igriščih pod nadzorstvom in vodstvom vzgojiteljev in ni prepuščen cesti. Zaželeno je. da bi tudi ostala drušlpa uspela pritegniti v svoje vrste kar največ mladine. To pa ne pomeni, da mislim s tem reči, da ti ostalih društvih ni zanimanja m skrbi za najmlajše. Lahko Kaj re-s ne moremo obnoviti lutkovnega gledališča in nuditi mladini rednih predstavi Prepričan sem, da bi jih lahko. Prav tako bi bilo mogoče uvesti posebne nedeljske dopoldneve za mladino, ki bi tu in tam zamenjali Ulmske matineje K programom teh naj bi prispevala posamezne točke vsa društva in šole kraja. Vloga iniciatorja in organizatorja navedenega pa naj b: prevzela Društva prijateljev mladine. t. alpinističnih odsekih se mladi planinci urijo v plezanju in se spoznavajo s celotno plezalno tehnika V ta namen prirejajo plezalne šola V teh šolah se prikazujejo najosnovnejši pojmi, ki jih potrebuje plezalec v steni, če jo hoče preplezati. Od iskanja razpok in zabijanja klinov ter preko vrvnih manevrov se učenci poleg te tehnike vadijo tudi v telesni tehniki, to je z uporabo prstov na roki in nogi ter držanjem telesa med plezanjem. Vse to mora znati vsak plezalec, M se hoče udejstvovati v plezanju v stenah. Poleg tega osnovnega znanja pa mora biti alpinist tudi zdravstveno sposoben, zato je treba mladino čimprej povesti v naravo, da se giblje v svežem planinskem zraku. Napačno bi bila če bi na to področje planinstva gledali le s športne strani. Ta veja planinstva ni samo šport, temveč se v njej vzgaja mladina ki bo vedela, kako se mora ravnati v gorah, kako naj izkorišča razne IZ BREŽIC V petek popoldne se je vračal s kolesom iz službe delavec Franc Požeg, ki je na cesti Krško—Brežice (preko Krškega polja) postal • žrtev prometne nesreče. S kolesom je vozil po levi strani ceste. Prehitela ga je kolona avtomobilov vojaške šoferske šole. Misleč, da je kolona že mimo njega je, ne da bi se o tem prepričal, zavil na desno in tako prišel pod kolesa tovornega Sejem v Radečah pa trdim, da je število vključene mladine o društvih še vedno preskopo. Preglejmo vse možnosti in napravimo, kar se največ da. Posebno skrb morajo društva posvetiti razvedrilu in zabavi naših najmla/ših Priznati moramo, da smo v tem pogledu do sedaj napravili prav malo Kaj nudimo danes otrokom? Filmske matineje (kakšne?) In ob Novem letu dedka Mroža. In to je tudi vse. Pred leti smo imeli o mestu lutkovno gledališče. Predstave tega In gostujočih gledališč so otroci obiskovali z veseljem in si jih tudi hitr0 prisvojili za svoje. avtomobila. Pokojnik je bil mestu mrtev. Zapušča mlado no in dvoje nepreskrbljenih otrok. Komisija je ugotovila, da je zakrivil nesrečo pokojnik sam, ki je verjetno vozil vinjen po levi strani ceste in zavil na drugo stran, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Nesreča, ki je zahtevala dragoceno človeško življenje očeta in dobrega delavca, naj bo resen opomin, da se moramo vsi brezpogojno podrejati cestnim predpisom. To naj velja predvsem za voznike z vprežnimi vozili, ki mnogokrat ovirajo reden in s tem povzročajo precej negodovanja in tudi nesreč. Večja ponudba — nižje cene. Na brežiškem trgu se ta rek zelo dobro čuti. Krompir je že po 15 dinarjev, ohrovt 15, salata 40, paprika 50, slive 30, jabolka 15 dinarjev. Niso se pa spremenile cene perutnine, mlečnih izdelkov m jajc. Pri teh pridelkih se pozna, da ni preveč ponudb, zato so cene sorazmerno visoke. Cenejši so tudi mladi prašički. Zdaj, ko je čas zelenjave, je paradižnik sorazmerno najdražji. To predvsem zato, ker tega blaga zaradi številnih rastlinskih bolezni ni dovolj na trgu. Kmetijski strokovnjaki bodo morali svetovati pridelovalcem paradižnika. kako v bodoče pridelovati paradižnik in ga ohraniti pred raznimi boleznimi. Letos so pridelek napadle kar trd glivične bolezni, med katerimi prednjači krompirjeva plesen. 2e zeleni plodovi očrnijo in odpadejo. Pri pospravljanju pridelka je treba takoj preprečiti razširjanje bolezni in bolne plodove, lističe in bilke s koreninami sežgati ali pa zelo globoko zakopati Za prihodnje leto naj velja pravilo: nikar saditi paradižnike blizu krompirišč! V jeseni pa moramo pognojiti, ker sveži gnoj škoduje rastlini Treba pa bo dodajati več kalijevih' gnojil. Tudi krompirjeva plesen škoduje pridelku, zato jo bomo uničevali, ko je še rastlina mlada. Mestni pogrebni za^od v Brežicah ima precej široko področje, saj opravlja pogrebe in prevoze mrličev v vsem spodnjem Posavju in obmejni Hrvatski. Pred leti je podjetje kupilo konjski mrliški voz-furgon, ki pa je danes že docela nesodoben Omenjeni voz je bil le začasna rešitev. Prav bi bilo, da bi ta »srednjeveški« nw odpravili in kupili uvoz n; potreb- momente v goratih predetih. Znano je, da se kak naš planinski vrh z lahkoto doseže po izdelani in lepo markirani poti. Po taki poti bodi lahko vsak običajni planinec. Nekaj drugega pa je, če hoče planinec doseči vrh preko kakšne stene po smeri, ki si jo mora sam izbirati, če je to v steni sploh mogoče. Mnogo truda in znoja stane plezalca, preden prepleza to ali ono določeno smer v steni. Da pa se bo mogel udejstvovati v alpinistiki in da bo sleherni alpinist lahko pokazal svoje sposobnosti, je nujne da se šola v plezalni šoli. * Takšna šola je velikega pomena za vsakega alpinista in za naš alpinizem. Plezalne šole prirejajo naši alpinistični odseki, da v njih usposabljajo svoj alpinistični kader. Sola pa seveda ni namenjena samo alpinistom, marveč se priporoča tudi vsem planincem, kj jih veseli plezanje. Plezalna šola v Hrastniku, ki se je začela v letošnjem aprilu in bo trajala do konca poletne plezalne sezone, kaže prav dobre uspehe. V njej se pridno udejstvujejo alpinisti iz našega Zasavja. V Bobnu nad Hrastnikom, nad romantično sotesko, se vzpenjajo izrazito lepi skalnati stebri, ki so zelo primerni za plezalno šolo. V teh stebrih se šola naša alpinistična mladina, da si pridobi potrebno znanje in kondicijo za poznejše plezalne podvige v plelepih stenah naših Julijskih in Kamniških Alp. Ker pa je alpinizem tudi zelo važno področje za iz-venarmadno vzgojo, je priporočati, da bi naša mladina posvečala večjo pozornost razvoju alpinizma v Zasavju, prav tako razne naše organizacije in zlasti še oblast, ki bi lahko vsi z nasveti in moralno podporo mnogo pripomogli k razvoju in napredku naših mladih alpinistov v Zasavju. Ivan Canžek OBVESTILO Občinski RK Trbovlje sporoča, da bo organiziral tečaje za vkuhavanje sadja in povrtnine. Tečaj bo trajal tri dni. Gospodinje, ne zamudite ugodne priložnosti ter pohitite s prijavami. Vse informacije daje upravnica gospodinjske šole, Trbovlje — Trg revolucije. Občinski odbor RK PEVSKI OKTET IZ MARIBORA PRIDE V torek 13. septembra, ob 17. uri bo nastopil v dvorani Delavskega doma Planinski; oktet iz M,ar:bori.. Vljudno vabljeni! nih sredstev, lahko pa bi predelali v te namene primemo motorno vozilo. Zdaj stane prevoženi kilometer približno 100 dinarjev, z avtomobilom bi stal le 50 dinarjev. Treba je upoštevati, da je hitrost včasih zelo važna. Prevozi mrličev v Zabukovje ati pa tja proti Hrvatski trajajo tudi nad 20 ur, avto pa bi prevozil to razdaljo v dveh, treh urah 10 LET ŠPORTA V SV0BO Ob zaključku Športnega tedna ŠD „Rudarja“ v Trbovljah slovesno razvitje društvene zastave pod pokroviteljstvom Rudnika rjavega premoga Trbovlje- ! Hrastnik Razvitju društvene zastave štvo, sestavljeno iz Igralcev so- ljeni gostje, žal na — kakor smo ."'D »Rudarja« v Trbovljah v ne- delujočih moštev. Zmagalo je že omenili delejo, 4. t. m., je prisostvovalo 1. moštvo »Rudarja« s 25 in pol ljane ni bilo. veliko število ljudi, med njimi točke od 30 možnih, zastopnik rudnika Trbovlje- 2. V SREDO 31 AVGUSTA Hrastnik, predsednik delavskega je bil rokometni turnir v MA-sveta tov. Gvido Urlep, števil- LEM ROKOMETU $ sodelova-ni javni predstavniki Trbovelj njem velenjskega »Rudarja«, in drugi, žal pa smo pogrešali »Proletarca« |z Zagorja ter »Ru-zastopnika Zveze športov Slo- darja I« in »Rudarja II«. Zma-venije, kakor snio ga pogrešali galo je moštvo Rudarja«. Po že prejšnji dan na slavnostni turnirju pa je bila NOGOMET- jeti najbolj delavni člani dru-eeji društva. NA TEKMA STARIH Celje : štva. Ob tej priložnosti je bila * Rudar ki se je končala z zrna- društvu izročena tudi diploma. go Celjanov s 4:2. Na stadionu »Rdarja« pa so 3. V ČETRTEK, 1. SEPTEM- bHe med tem časom KOLESAR- BRA. so odigrali tekmo v KOŠARKI, in sicer ženska ekipa dirkačev »Rudarja«, »Roga« iz ljubljanske »Oiympie« in »Ru- Ljubljane, »Branika« Iz Mari- darja« ter moški ekipi obeh bora, »Ilirije« iz Ljubljane in sicer dništcv- obe tekmi sta se kon- drugih. * čaii z zmago Ljubljančanov. Po odigrani mladinski 4. V PETEK, 2. SEPTEMBRA je popoldne sledilo slovesno je bil BOKSARSKI DVOBOJ RAZVITJE DRUŠTVENE ZA-med »Metalcem« iz Zagreba in boksarji trboveljskega »Rudarja«, ki se je končal z zmago Zagrebčanov 13:7. V okviru proslave Športnega tedna ŠD »Rudarja« je v Trbovljah gostovala boksarska • ekipa »Metalca« iz Zagreba, k} se je STAVE. v.Po mimohodu vseh športnikov ter članov uprave društva, ki so se na čelu z državno zastavo postrojih pred tribuno, je najprej Delavska godba »Svobode - Center« zaigrala himno. Po pozdravnih govorih je spregovoril tudi predsednik delavskega sveta Rudn ka Trbovlje-Hrastnik, tov. Gvido Urlep, ki je podčrtal pomen razvitja društvene zastave, nato pa jo izročil zastavonoši F. Florjancu. Zatem so pripeli na zastavo še spominske trakove Ruzvitje prapora »jftuctar/a« Trboveljski »Rudar« je praznoval v dneh od 8. avgusta do 4. septembra t. 1. desetletnico športnega delovanja Po osvoboditvi naše,države. Preko celega tedna so bile štev lne športne prireditve, ki so bile skromnega značaja, vendar pa prikaz dejavnosi društva, v katerem deluje in se razvija 14 različnih sekcij. 1. V TOREK, 30. AVGUSTA je bilo na sporedu tekmovanje v ŠAHU. V počastitev desetletnega športnega delovanja ŠD »Rudarja« je bil prejšnji torek odigran moštveni šahovski brzo-tumir za prvenstvo Zasavja. Prvenstva se je udeležilo šest moštev, in sicer »Rudar I« in »Rudar II« ter mladinci, »Svoboda« - Trbovlje, »Svoboda« - gostov iz Ljub- RAZVITJE DRUŠTVENE ZASTAVE Na zaključni dan Športnega tedna ŠD »Rudarja« v nedeljo, 4. septembra, dopoldne so bili pri predsedniku občine Trbovlje tov. LOJZETU DULARJU spre- Rudnik Trbovlje-Hrastnik, kolektiv Cementarne, Elektrarne in Strojne tovarne v Trbovljah. Predsednik društva tov. Hinko Kamnikar se je v naslednjem zahvalil še vsem darovalcem sodelovanjem spomir.sk h žebljičkov, nato P* so slovesnost zaključili z defile-jem športnikov. Natanko ob 16. uri je sledila prvenstvena nogometna tekma tekmi sloven=ko-hrvašlte lige med »Mpi srom« in domačim »Rudarjem«. HZ HRASTNIKA Obvestilo Prebivalstvo občine Trbovlje obveščamo, da je s 1. septembrom L 1. prenehal poslovati stanovanjski urad pri občinskem ljudskem odboru in da naj v skladu s predpisi nove uredbe o razdeljevanju in odpoved, stano- Lastnik stanovanjske hiše, ki je bila sezidana pred uredbo o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev (Ur; list FLRJ št. 23-233/51) in ki ni vključena v stanovanjsko skupnost pa ima pravico izbrati podatkov: kraj, ulica številkiai, število sob klin ter sobno površino če pa se izprazni del stanovanja se priglasi tudi, al: je bila z izpraznjenim delom stanovanja . . , , ... ... ---- ---------- r-------- -------zvezala praitiiča do souporabe vanl , ce nf J0CJul ° - ehega izmed prvih deset upra- kuhinje; 2. sporočiti v nadaljnjih 3 dodelitev dneh, če se prosilec, ki mu je bilo stanovanje dodeljeno, v določenem roku ni vselil v do- vlagajo ne Trbovlje prosilci prošnje, in sicer: a) tisti, ki so zaposleni pri rudniku, pn rudniku; b) tisti; ki so zeposleni v cementarni, pri cementarni c) tisti, ki so zaposleni v elektrarni, pri elektrarni; č) tisti, k: so zaposleni v Strojni tovarni, pri Strojni tovarni in d) vsi ostali prosile: pri Stanovanjski uprav:, Trg svobode št. 6. Prošnje za dodel tev stanovanj« (na posebnem obrazcu) so oproščene plačila taks. Vse doslej vložen« prošnje so veljavne; nepopolne prošnje se izpopolnjujejo z manjkajočimi podatki. Stanovanja se bodo v bodoče dodeljevala po predpisih nove uredbe. Po uredb stg odgovorna organa za zadeve razdeljevanja in odpoved- stanovanj — razen na primer za zadeve razdeljevanja in odpovedi stanovanj pri rudniku, cementarni, elektrarni in Strojni tovarni — stanovanjska komisija pn Svetu za komunalne vičenih pričakovalcev, ki izpolnjujejo pogoje za praznega stanovanja. Lastnik stanovanjske hiše, ki ŠOLSKA VRATA SO SB SPET na galeriji. Čakalnice in stopni-ODPRLA. V Hrastniku imamo šče na galerijo so popolnoma ob-kar šest šolskih zavodov, to so: novili. Vzidali so lepe kamnite , .. , . , . dve osnovni šoli. nižja gimnazija, stopnice in lepe teraco plošče v v prijateljskem dvoboju pome- eno]etna gospodinjska šola, glas- veži. Vsi prostori so zelo okusno r.la z ekipo boksarske sekcije bena j0ja ;n otroški vrtec. Vsem urejeni, reki; bi, da so »mestni«. SD »Rudarja«. Zagrebčani so (em zavodom so odprl: letos šol- Ta dvorana je nastanjena v ___ _______ nastopili z. 2. moštvom, ki je ska vrata dne 6. septembra ter so stavbi nekega bivšega opuščene- Hrastnik in kombinirano mo- bilo okrepljeno z dvema tekmo- j0;skl zavodi sprejeli spet števil- ga oddelka Kemične tovarne, na valcema prvega moštva, kj je no jokko mladino v uk in vzgo- mestu, kjer je stala skoraj pred na čelu lestvice zvezne boksar- j0 Osnovna šola v Zgornjem sto letj baraka, v kateri je bila ske lige in je najresnejši kan- Hrastniku ima 9 oddelkov in sa- prva gostilna in trgovina Kem.č-didat za osvojitev naslova pr- mo 8 učnih moč', v Spodnjem ne tovarne. Zato pravijo še danes vaka Jugoslavije. Hrastniku pa 5 oddelkov. V gostiln: in trgovini pri Kemični Zagrebški gostje so prikazali spodnji šolj je prevzela vodstvo tovarni »baraka«. V tej stavbi, lep boks. Imajo solidno tehnič- šole tovarišica Justa Potušek. ob cesti nasproti Kemične tovarni hišna no znanje, so dobri taktik; in Na nižji gimnaziji, ki ima 9 od- ne, so danes spredaj sindikalni in prifc- imajo dobro kondicijo, kar j'm delkov. manjkajo učne moči za prostori in podružnica socialnega je spričo večje rutine omogo- petje, risanje in telovadbo. Nižja urada, zadaj pa krasna dvorana, čilo. da so domačim boksarjem gimnazija ima letos lepo očišče- Če gre človek mimo te zunaj vsilil; svoj način borbe. Poka- ne in na novo prebeljene učilnice zal; so vel ko hitrost pri napa- in ostale prostore Napeljana je danju, lepe in čiste udarce ter nova elektr.čna razsvetljava in dobro kritje v obrambi. so vse učilnice ozvočene, tako Rezultat 7:13 prot; tako kva- da b0 gimnazijska mladina z ve- trni az a ne in neometane hiše, si ne more misliti, da je v zadnjem delu te velike hiše tako čedna litetn; ekipi, kot je dvorana. Zato bj bilo želeti, da sčasoma olepšajo še zunanjost te »Metalec« seljem prihajala v to šolo. Otro- stavbe. Ko sem govoril o preure- je bila sezidana po uredb; o zi- deljen-o stanovanje; lahko štejemo kot uspeh »Ru- ški vrtec, k terega vodstvo je obdarja«, upoštevajoč, da trbovelj- držal upravitelj zgornje osnovne danju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev in ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, razpolaga z izpraznjenimi stanovanji prosto, pač pa mo- 3. priglasiti najpozneje v treh dneh samovoljno vselitev. Nadalje opozarjano, da velja po predpisih nove uredbe določba, da se smejo obstoječi ra o dodelitvi izpraznjenega stanovanjski prostor; preti redi-stanovanja takoj obvestiti sta- ski boksarji nimajo kvalificiranega trenerja, ki bi jim dal potrebno znanje in jim prikazal vse načine borbe, da N jih dvignil na kvalitetno višino, ki bi jo lahko dosegli. Tehnični rezultati: polvvelter: šole tov. Kenk, i*i v letošnjem šolskem letu 5 oddelkov, in sicer v samem poslopju Vrtca 3, v sindikalnem domu Steki;me pa dva oddelka. — Torej šolska vrata so spet odprta naši mladini, ki naj obiskuje redno in vedno novanjsko upravo. O dodelivj praznega stanova- uprave in s pogojem, dt prosi- ti v poslovne samo s poprejš- Miklavčič : Novakovič 1:1 iz- pripravljena na pouk svoje zavo-njim dovoljenjem stanovanjske ven konkurence; — mušja: Pu- de' kar b.° v Prvl vrsti koristilo nja ali dela stanovanja ali sobe morajo takoj obvestit; stanovanjsko upravo v Trbovljah, Trg svobode št. 6 tudi gospo- površino. lec poprej zgradi v istem kraju primerna nova stanovanja z najmanj enako stanovanjsko tič : Novak 1:1; — Hojak : Brnadič 0:2 perolahka: Kovač njim samim. Veseli bodo njihovih uspehov njihovi učitelji in starši ter tudi naši socialistična P. t.; darske organizacije, zavodi in uradi, ka so si zgradili ali ki Z novo uredbo so predpisane tudi stroge kazni do 10.000 din uporabljajo stanovanjske hiše al; 30 dni zapora, in scer na in stanovanja za svoje delavce primer: za predsednica hišnega1 d t • laoka- Skrah^Sačer domovina Zato naj zgrabi naša "* ,a°Ka- Škrab - Sacer šo]sk^ mladina takoj v začetku *.° P' - p°lwelteri Vene„ : šolskega leta z veseljem in z vso Modun 0:2 t. k. o. I. runda, polvvelter: 2lak : Tkalčič 0:2 t. k. o. I. runda; — vveiter: Klen : Hus 0:2 t. k. o. III runda: resnostjo za šolsko delo — in uspehi ne bodo izostal'. GRADNJA STANOVANJSKIH in uslužbence in ki — razen če sveta oz. lastnika stanovanjske polsrednja: Pigac : Tisanlč 0:2 HIŠIC se je začela tud; na tere n; s pogodbo med ljudskim od- hiše, ki n; vključena v stan o- t. k. o. II. runda; srednja: Le- nu bivše dolske občine. Na njivi borom in gospodarsko organiza- ve n jako skupnost, če ne pr Igla- ben : Šimak 0:2 t.’ k. o. H. run- bivšega Babičevega posestva ob cijo oz. zavodom drugače določeno — sami razpolagajo s prazmi stanovanji. Hišne svete oz. lastnike sta- zidane pred uredbo o zidanju novanje dodeljeno ni stanovanjskih hiš delavcev in dodeljeno stanovanje, uslužbencev tn ki niso vklju- čdllh nove uredbe sttnovanjsld upravi v Trbovljah, Trg svo- no stanovanje ali del stanovanja ali sobo v 8 dneh po Izpraznitvi z navedbo naslednjih zadeve občinskega ljudskega od- novanjakih hiš, ki so bile se-bora -;n stanovanjska uprava. 1 * ' “ Petčlansko stanovanjsko komisijo je imenoval Svet za komunalne zadeve pri občinskem ljudskem odboru v Trbovljah. Stanovanjska komisija sestavlja občasno sezname upravičenih pričakovalcev. V tj. spisek vpiše na bode št. 6: podlagi seznama prosilcev toliko prosilcev, kolikor bo v prihodnjem obdobju predvideno na razpolago praznih stanovanj. V se-znam upravičenih pr’ča k ovčice v vpiše po vrsti tiste pros lee ki imajo največ pogojev za dodelitev stanovanja, upoštevajoč pri tem družbeno vlogo prorilca, število prosilcev.h družinskih članov, zdravstveno stanje prosilca in njegovih družinskih čhnov potrebo po stanovanju zaradi pravnomočne odpovedi ali prostovoljne izselitve, neprimernost sedanjega stanovanja ter dobo čakanja V seznamu mora biti navedeno, do kakšnega stanovanja ima pričakovalec uprav čeho pravico, seznam pa mora potrditi Svet za komunalne zadeve pri Občinskem ljud'kem odboru v Trbovljah. Ce ga potrdi s pripombam , so te pr pombe za stanovanjsko kom sijo obvezne tn mor« komisija v skladu s pripombam: Izdelati dokončni se- znam. Da prosile;; lahko kontrolna j0 pravilnost pr j razdeljevanju stanovanj, mora bit; seznam upravičenih pričakoval-cev objavljen na razglasni de- si samovoljne vselitve, ali če dovoli vselitev brez dodelitve, ali 6e ne pr Iglasti izpraznitve stanovanja ali če ne sporoči, da se prosilec, ki mu je bilo sta-vselil v Enakisj kazen velja za tistega, ki v da: poltežka: Sefar : jerak 2:0 cesti na Brn;cl 9radij° kar štirje t. k o. II. runda. delavci svoje stanovanjske hiši- Sodnika Strovs In Moser sta ce> kar i? za časa hude stano-bila objektivna. vanjske stiske hvale vredno. Tekmovanje je bilo v Delay- KOPALNA SEZONA Je ožive- ditvi te lepe dvorane v Spodnjem Hrastniku, mi je dejal nek; delavec Kemične tovarne: »Da smo sploh dobili to dvorano, se imamo zahvaliti prejšnjemu ravnate-ljft Kemične tovarne tov. Mirku Grešaku.« ' ■ S seje predsedstvu oknrnega komiteja LMS v Radečah Na razširjen,; seji predsedstva okrajnega komiteja LMS dne 1. septembra v Radečah, ki se je je udeležil med drugim tud; sekretar okrajnega odbora SZDL tovariš Jesenšek, so razpravljat1 o nalogah komunskih komitejev za njihovo utrditev in politično afirmacijo Sklenili so, da bodo vsi komunski komiteji imeli do skem domu pred okrog 500 gle- la letos šele zadnje sončne dne- 15. septembra dobro pripravljene H JI 1 Ir 1 On onrijlhii tali slntviaKn va 7 - In in nhieLn.i .1» l„ ,1— • • •: i i ________l !...»> 1 i čene v stanovanjsko skupnost, prošnji za dodelitev stanovanja obveščamo da morajo po dolo- navede neresnične podatke, ali izvrši Rjmenjavo pred pravnomočnostjo odločbe ali brez dovoljenja preuredi stanovanjske priglasiti vsako izpraznje- prostore v poslovne. Trbovlje 4. sep. 1955, Stanovanjska uprava v Trbovljah Kdo širi neresnične vesti V okolici Sevnice, v Šmarju in Zabukovju, da, celo v v»em Posavju se širijo alarmantne vesti o novem davku na ž.vino, m sicer na kravo 5000 din, na konja 8000 dinarjev itd. Marsikaterega malega kmeta in kočarja smo prepričali, da so te govorice nesmiselne. da občina o tem davku nič ne ve, pač pa nasprotno, d« si oblast prizadeva, da bi 'melj č.m več krav :n čim več mleka, ne pa da bi oblast e tik m neznosnim in nesmiselnim davkom onemogočila prirejo živine in pridelek mleka. Resn ca ]e, da bi bili mal. kmetje m kočarji tedaj prisilferii prodati živino, da bi lahko plačali tak davek od nje. Posameznike pa le ni mogoče prepr čati, češ da se je tudi o po- od 25 na 30 dinarjev, in sicer »za Sevnici, pa kljub temu prodaja dalci. k| so spodbujali domače ve. Zato je obiskovalo te dn; do- seje, "ki jim bodo prisostvovati tekmovalce in nagradili s plo- st; Hrastničanov, zlasti mladine, tudi član; predsedstva začasnega skanjem lepe poteze domačih, n5še letno kopališče, kj je po- okrajnega komiteje. Na sejah kakor tudi zagrebških boksar- trebno poštenega popravila. Upa- komunskih komitejev bodo r«z-jev, kar je napravilo na goste mo, da se bo to zgodilo prihoij- pravljalj predvsem 0 notranji dober vtis. nje leto. utrditvi komitejev. Le-t; bodo V soboto, 2. septembra, ob 20. TOMBOLA ki in 1e ne-redilo tud> ~ kolikor še niso — izvolili uri je bila v Domu 9D »Ru- Gasrisko dnlštv’ - mTtica v »voja predsedstva, ki bodo štela darja« slavnostna seja društva, Hrastniku, je privabil* preteklo 5 do 7 članov. Dalje bodo ustano-ir, •« «... «. *•- . . - n vili razne komisije, ki bodo ko- miteju pomagale reševati razne probleme; tako bodo ustanovil' šolsko komisijo, komisijo za vajence, koms: jo za izobraževalno delo ln druge. Komisije seveda ne bodo mogle biti splošne, temveč bodo imele določen sektor dela Nesmiselno bi namreč bilo v Brežicah formirati komisijo z® kmečko mladino, ati v Trbovljah mladino. k; so se je udeležili poleg čla- nedeljo' na letno telovadišče nov odbora tudi ostali povab- »Partizan:« okrog 3000 ljudi iz Hrastnika in okolice. K tako dobremu ob sku so pripomogli lepi dobitki n pa krasno sončno vre-• m m m me v poznem poletju. Glavna do- o davku za živino? b:,l“ -, Hrastniku, radijski sprejemnik je šel v Trbovlje, o torna n a in pre- vsak slučaj«. Med kolektivi s« je mleko po zmerni ceni. Ce pa je iiček na D-obover itd. Gmotni takoj pojavil glas o tej podraži- na tej ekonomiji posredi vpraša- “speh tombole je bil prav lep ^om;8ji0 7, dejavsko mladino, Z ST89 19d8 ti" »0 so sPio$na vp^š»nj»,F1 sem vprašal upravnik« če se je pri njih res r dražilo na 30 dinarjev m zakaj, saj ga mali kmetje še vedno oddajajo po 22 do 25 dinarjev. Na to vprašanje mi je samo kratko odgovoril: »Takšna je naš* kalkulacija!« Mislim, da ima tudi naš mali kmet »kalkulacijo«, saj v večini primerov kupuje krmo za živino pri takih ekonomijah, kot je v Toneta, pričakujemo, da se bodo »kalku- mu dru*lvu-mleko po- lacije« še zvišale »SVOBODA II« v Spodnjem Delavc se upnvičeno vprašu- Hrastniku sl je prav čedno uredi-jejo, kdo Je Veti, kj bi moral postavljati konkurenčne cene trgu, in kdo je spet tisti, ki bi mu lahko reki: »navijalec cen«? Kaže, da samo mali kmetje razumejo delavsk- živeli m da se moramo samo nj:m zahvaliti, da ne pride do monopolističnih cen mleka v Sevnici K. la svoio dvorano za kulturne prireditve in za kino. Položili so v njo nova parketna tla, vpeljali moderno raz vetljavo, vse prosto- katerlh se mora angažirati celoten komitž. Na sejj so nadalje sklenil1, da bod0 občinski komiteji sklicali sestanke predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij oziroma da se bodo stiki bjecl Kam vod« lako poslovati e? »kj občinskega ljudskega odbo- v:4aniu ž.vljenjsk h potrebščin n. Zorer to, da je prosilec vpi- 9ovorll° že mesec« poprej, n to pa je res prišlo podražitev življenjskih artiklov Resnicj na ljubo pa je treba pribiti, da o tem davku največ govore tisti kmetje ki nikdar ne prodajo nobenega litra mleka, ki se ne za* vedajo m ne pomislijo da ie mleko nujno potrebno tudi delavnim otrokom *Ein. al da ni vpisan v seznam Upravičenih pričakovalcev ni p: tožbe O dodclitV' stanovanja odloči st »novanjskE uprava. ki smo d«"drl ti stanovanje samo proti'cu, ki je vpisan v seznam uvevičenih pričakovalcev. tn eicer pa vr»*o«m redu vnlsa prvemu izm-n t'stih upraviče-r" 1-.„ j,, rfi. g" •» dode’i'es/ «r-nn- va.Ua. re v, preslikali in prepleskali. ob6!nskimi komitej. in osnovnimi I red odrom »c napravil; prostor organizacijami v bodoče še bol) i* orkester. V vel ko dvor: no okrepili Več skrbi bodo posve-bodo kmau poet avli nove za- t.|i tudi kadrovskim vprašanjem, klopne stole, kakršne že imijo vprašanju evidence itd. Sprejeti So tud: sklep, da do zida llnan, * nega pravilnika velja n slcnnJ Cesti so pojavi, da zadruga Sedaj posluje zadruga kar tako sko sodišče Je izreklo občutno d®'H®v dohodkov od čUnar ne; utrpi večjo materialno škodo p« »domače«, dokler ne bo od kazen in odvzem nedovoljeno 3« od.Losnovn ^jan./ac.ti ;i;:vč,,p:;i:;£T,rto, dv,° sr*-* Tako je bilo tudi v Kmetijski Kam vodi tako poslovanje, vidi- Sedaj ima zadruga privoljenje zadrugi v Zabukovju. kjer se je mo Iz naslednjega primera: Državnega sekretariata sa go- VJt^tkcm času i*mcnlal° več Kmetijska zadruga se je lani spodarstvo. Njena trgovina z uslužbencev. Vsak je zapustil in letos ukvarjala med drugim lesom pa tudi še danes ni v zapuščino, ki je ni bil nihče v tudi s trgovanjem z lesom Ce- skladu s tem dovoljenjem. NI Se rganizaciji. lomiteju in 3° ...lu komiteju. Člani pred odriva in predsednik: občlnsk h kom tejev so na sej: razpravljali tudi o tekmov nju med občinskim; komitei'. gi je razpisal Centralni komrie Kaže. da le ta glas o davku na krave prišel tudi na ekonomijo oriroma drž vnu posestvo v Sevnici, ker so takoj podražili mleko zadrugi preveč vesel. Poslovodja prav je bilo upravniku znano, poravnala stare kazni že se ji LMS. Okrajn komrie bo priporo G. je zapustil večji primanjkljaj, du je za tako trgovino potrebno obeta nova. Ali je to potrebno? « 1 vsem občinskim komdeiem, ki ga ne bo nikoli povrnil, ker posebno privoljenje Državnega Upravni odbor bo moral zavzeti n«j se udelež Jo tega tekmova- se je obesil. Knjigovodja Marič, sekretariata za gospodarstvo, ni odločnejše stališče, če bo hotel >'ia Na koncu .o še ‘klen n, k| je bi; hkrati tudi upravnik, nič storil da bi zadruga zapre- v bodoče preprečiti tako samo- se mor jo do konca septemn je zakrivil vrsto poneverb, ki sila zanj To je napravil šele. voljnost uslužbencev. Zavedati izvršit; p0 vseh šalah m.admsKe jih kljub svoji sposobnosti ni ko ga je opozorila Tržna Inšpek- se mora pač, da tako poslovanj konference, na katerih bodo mogel prikriti Tako le ostala olja, ki je »ndruitn tudi nnz«*-zadruga brez obratnih sredstev, nita za kaznovanje. Gospodar- ni prida. -nc volili nova vod'tva. F. Setmc Dogodii, ij jih zadnje dni objavlja lisk na najvidnejših me-st h, na prvi pogled ne pomenijo n’č izrednega. Kljub temu so neposredno ah posredno povezani z vprašanjem miru in varno-9,i in kot tak: vpl vajo na med-narodha ozračje V središču mednarodne pozornosti je vsekakor obisk zahodno-nemškeg0 kanclerja Adenauerja sovjetskemu glavnemu mestu. Kakor vedo povedati dobri poznavalci zahodnonemških razmer, s:. od moskovskih pogajanj M smemo obetati prevelikih uspehov. Dovolj bo, če se bosta delegaciji sporazumeli e ureditvi medsebojnih diplomatskih, gospodarskih in kulturnih st-kov ter nato v okviru teh sporazumov °sl Po redni diplomatski poti še o ostalih spornih vprašanjih. Najnovejše kanclerjeve izjave kažejo, da je bonnska vlada v Ze,ii pridobiti si naklonjenost in Podporo socialdemokratske opo-zicije — sestavila približno^ tak dnevn; red: 1. vprašanje vseitem-ske združitve, 2. nemški vojni ujetniki v SZ in 3. ureditev medsebojnih stikov V Mosiv« *o ht’i sprva presenečeni, nato pa f°. tudi uradno komentirali te }ziave. Sovjetska diplomacija ni Premenila dosedanjega stališča ti° nemškega vprašanja. Dokler v Evropi še obstajajo bloki in m z°dostnih jamstev za varnost in mjr> n! niti govora o nemški ^družitvi. Sele ko bosta Vzhod V5 Zahod postopom0 odpravila ta kamen spotike, se lahko lotita kpmške usode. Pomemben člen ” mirovnih prizadevanjih je tud' sfri Z10 razor°žitev, o kateri se pogajajo predstavniki pe-. »atomskih velesiU v podko-*a razorožitev. ZDA, Vel. ^hanije, Franclje, SZ in Kanade, stališče, ki ga namerava ovzeti Adenauer v Moskvi, hJ^s(avlja tudi mnenje treh zahodnih vlad, ki so s skupno de-aracijo razglasili ponovno za-"°*»onemiio suverenost Na £TDem uradnem sestanku sovjet-e ‘n nemške delegacije bode 9otovlli, al: je moč doseči sku-Pdn dnevni red, kmalu zatem pa o tudi jasno, kje se bo dalo kaj Popustiti. Vsekakor je Moskva ‘Ocno odklon la vsakršno nem-0 zahtevo, ki bi temeljilo na 'Mejil sile*, t0 je na nazira-_v\’ da je Zahodna Nemčijo ob d« Zahoda dovolj močna, lahko postavlja tud! »ostrej-tnl,Pog°ie oziroma pogajanja iz , 0 nagibov celo prekine Bon-nski kancler le brez dvorno do. ko/j d plomata, da se v tako poti1 ko ne bo spuščal, četudi jo Nekateri zahodni, posebno amert-uradni krogi vnelo pr poro- . ?e dni so Vel. Britanija, GriU kr '• 7uriN° brez a9Peha zo DrnC,i konferenco o usodi Cl-. Britansk, diplomati »o sku-strl, \rat’ °l°9o povsem neprt- tUelnske9a posredovalca in so bi rVa^‘ obema strankama, naj jen 'Pru dal. v prihodnje omete samoupravo v okviru britan-Jn Zn kolonialnega sistema Grk> Pili p 1 so toko rešitev odklo-ti0* PrvJ zahtevajo, naj se o boje °Sti ‘zreče samo ljudstvo, ki k °9romn: večini grško, Turje n ■ z°hlevaio stanje, kakršno ji’ ,z,roma priključitev k Turči-Ijaja PtVa re9‘tev ne bo obve- d0 J.or]donu se tolailja, da bo. lunja cozneie obnovili poga-Srško-t °d° *amo konferenca /« 0str.l„Urike odnose še bolj za-°zirom- Pr‘S,o /> do proPgrških ct/ Protllurškth demnnstra-moratJa,di Jjonie proti Grkom je *tih ° vi' da uvesti v me- a O/c ~n> 'n Carigradu Izredno iud, ; z zadevo se je pozabaval Pakta stalni svet Atlantskega driQi Katerega član c) »ta obe »Por ' r,ie~ da grško-turški eiostn„ C,Dru vendar ni tako L ■ pd, kot je sprva marši- FIZKULTURA IM ŠPORT Množično tekmovanje zasavskih klubov v nogometne mtekmovanju ..Rudar” Trbov! e bo nastopil s 7 mošt* »Rudar« iz Trbovelj in »Brat- VII. kolo 6. novembra 1955: sovec : Svoboda I-Trbovlje. dne stvo« iz Hras,nika sodelujeta Partizan-Senovo : Bratstvo II- 5. t. m. pa Rudar II-Trbovlje v slovensko-hrvatski ligi. za- Hrastnik; Radeče ; Svoboda- Rudar III-Trbovlje gorski »Proletarec« in »Parti- Kisovec; Rudar-Hrastnik : Do- II. kolo skupine Hrastnik-zan« iz Brežic pa v vzhodni bma-Trbovlje; Rudar II-Trbov- Trbovlje bo 11 septembra 1955. skupini celjsko-mariborske no- lje : Svoboda-Trbovlje. in sicer: Bratstvo I-Hrastnik : gometne podzveze. Ostala mo- Svoboda II-Trbovlje (ob 15 štva bodo sodelovala v zasavski RAZPORED MLADINSKE uri); Rudar I-Hrastnik : Brat-skupini in sicer Svoboda-Trbov- LIGE: stvo H-Hrastmik (ob 9 uri); lje, Svoboda-Kisovec, Rudar- i fcolo n. septembra 1955: Rudar II-Hrastnik : Rudar I-Hrastnik, Radeče, Partizan-Se- Dobrna-Trbovlje . Rudai II- Trbovlje — Drugo kolo skupine novo, Dobma-Trbovlje, Rudar Trbovlje (ob 8 30); Svoboda- Zagorje-Trbovlje: Svoboda I- II-Trbovlje in Bratstvo II- Kisovec : Rudar-Hrastnik (ob Trbovlje : Rudai III-Trbovlje Hrastnik Poleg teh bodo tek- 14.30); dne 14 septembra 1955: jn gjcer pj-j svoji področni menda podcenjevali nasprotnika zbornici, kjer dobe vsa potreboa :n pa, ker se ne zavedajo, da le- navodila. Koordinacijski odbor Kino »Svoboda - Center« v Trbovljah bo predvajal imenski in Stamenkov:č II). barvni film »ROBINZON«. — V I kolu vzhodne skupine re- turšh Pa°1‘ C,rftom 'e Razpored predstav je nazvden publiškega prvenstva sta se sre- o vi aa uvesti vrne- , imnimo Naeiivtriit tod en v čali moštv domačega »Partizana« kd0 sodU Vabilo' Doh?,VO*|no Stisko društvo *jo, ]g vcu bo prired.lo v nede-9e na=iieFtembra otvoritev nove-?r9stVe., ke9a stolpa in raztvtje , U'Stvom M*tave pod pokrovi-!«ena Predsednika Gospodar-V' S1.s'(eta LOMO Trbovlje, javnost; V^a Bobnarja K tej i, ružtvfl ■ vab:ra<» rsa gasilska *le. da š” n,lh člane m prijate-6 hi veči Pr'reditve udeleže v $tev,lu VSft društva *e s sVn’i;™, se slovesnosti udele^ Po L-’zastavami. ^baVa Danl slavnost bo prosta tlenju, J’nPravljena je dobra K 4* n^P iica. • udeležb: vabj , ODBOR V V V TRBOVLJAH j, Trbov,,.-,K10 sePtembra, bodo } Sostovai" Tv domu Svobode N ^ li ohdeseničahl' kl b<>- z lepakov Naslednji teden v sredo in četrtek mek-sikanski film »jeCa za žene«. Kino »Svoboda - Trbovlje G« bc do ponedeljka predvajal ameriški barvni film »RDEČI GUSAR«. Kino »Partizan« Sevnica predvaja 10 in 11 sept amerišk film »SAMO NASA«; 17. II 18 sept ameriški film »MOJA SESTRIČNA RAHELA«. Kino Brežice predvafa fO in 11 sept. v »Domu« amer barvni film »NEŽNA PESEM«; od 13. do 15 eHt>t ruski barvn film »SADKO«; od 16 do 18 sep gm er iški film »TAJNOST INDIJANKE«. Kino »Svoboda-Zasavje v Trbovljah bo predvajal od 9 do 12 septembra ameriški film »Greh ene noči« s tednikom Predstave: petek sobota nedelja in ponedeljek dnevno ob 17 in 15. uri razen v nedeljo ob 15. uri V nedeljo dopotdne matineja po znižani ceni. Potujoči klro LP predvaja od 10. do 13 septembr.. amer film »Glas v viharju«. V soboto 10 septembra, ob 17 uri na Izlakah. ob 19 30 v MlinSah; v ponedeljek, 12. septembra, ob 19 url na Izlakah — za pred vojaško. V torek. 13 septembra ob 17,30 v Vrhovem in ob 20 uri V Loki pri Zidanem mostu. 4:3 (1:1) v korist Mariborčanov. Strelca za domače sta b/la Ivkovič (2) jn Stamenkovač, kot igral-ca pa najboljša Mijuškovič in Ivkovič. V prvem polčasu so Imeli iniciativo domačini :n s« Mii boljše moštvo, vendar so gostje v drugem delu igre s spremembo taktike onemogočili obrambo Brežičanov in v 5 minutah zabili kar 3 gole Siloviti napadi in dobra igra domačih v zadnjih minutah so bif brez uspeha ter so Brežičanj izgubili dve dragoceni točki. Ali je bil potreben poraz čanjih. Sodil je dobro Vanelii iz Trbovelj. Ost:li rezultati srečanj »Partizana »-Brežice in »Trgovačkega«-Zagreb: v kegljanju so domači premagali goste s 55 keglji. Streljanje: na strelišču na Car težu so tekmovali v treh disciplinah, ki so se končale: leže 69:141, kleče 30:144 in stoje 22:70, ali skupno 121:355 v korist domačinov Tudi y namiznem tenisu so Brežičani premagali goste s 7:3. Najboljši igralec je bil Krofel T AKTIVA trgovskega ped etia V no-sed e, B elice na dan 31. decembra 1954 PASIVA Zap št Nasi v postavke Znesek (v 000 din 1 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 18818 2 Investicije v teku 6.775 3 Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 2.789 4 B. Obratna sredstva Denarna sredstva 548 5 Surovine in material 7.786 7 Gotovi izdelki in blago 77.052 8 Aktivne časovne razmejitve 2.400 9 C. Sredstva v obračunu to ostala aktiva Kupe; in ostale terjatve 26.748 to Ostala aktiva 7.842 11 D. Finančni uspeh Razdeljen; dobiček 496 Skupaj 151.254 Zap. št Naziv postavke A. Viri osnovnih to izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev R:zni skladi Ostali vir* finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev Banks — kredit za obratna sredstva Pasivne časovne razmejitve C. Vin sredstev v obračuna in ostala pasiva Dobavitelji in ostale obveznosti Ul Finančni uspeh Dobiček Skupaj Znesek (v 000 din) 17.731 2.574 7.862 93.000 132 29.459 151.254 Vodja računovodstva: (knjigovodstvo) R’har Morico. / r. Predsednik upravnega odbora: Upe1 Viktor, l. r. Direktor podjetja: lliaš Stanko, I. r. Gostinske zbornice Krnsko jn Trbovlje PREKLIC Preklicujem besede, Id sem Jih izrekel proti Francu Vozlju, Trbovlje, Novi dom. — Viktor Medvešek, Trbovlje. ZAHVALA Vsem kj so spremili na zadnji poti našega moža, očeta, brata, starega očeta in strica FRANJA VIDMARJA se Iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo dr. Ivančičev! za ves trud ob bolezni, 'vsem darovalcem cvetja, godbi in vsem, ki ste nam nudili pomoč. Žalujoča družina OPOZORILO Podpisani izjavljam, da bom odslej naprej nastopal po sodni jaki poti proti vsakemu posamezniku, ki bi utegnil o mena raznašati neosnovame vesti, nanašajoče se na graditev hiše in »nepošteno službovanje« v KZ Izlake, ter s takimi govoricami zlonamerno blatiti moje pošteno ime. — Alfonz Sem ec Izlake. MALI OGLASI 7. SEPTEMBRA 1955 sem izgu-- bila pred trgovino Podlesnik rdečo jopico Sem partizanska sirota, stara 14 let Najditelja prosim, da odda najdeno Cirili Gorenc. Čeče 36 ali v trgovini Podlesnik PRODAM dobro ohranjeno sobno pohištvo — Naslov v upravi lista. PRODAM PARCELO v Trbovljah. Naslov v upravi lista. PRODAM NOV ČEBELNJAK z 12 panj; »Žnideršič« 6 s čebelami, orodje in stroj za točenje medu — Franc Cater, slikur, Brežice. PRODAM nemške ovčarje, dva meseca stare lepo razvite z rodovnikom. Čemet č, Krško. Delovni kolektiv Tovarne dokumentnega in kartnega papirja v Radečah DESET LET SVOBODNE GRADITVE, DESET LET IZPOPOLNJEVANJA DELOVNEGA PROCESA, V LETIH 1945—1946 OBNOVA PAPIRNICE V RADEČAH je ponosen na svoje uspehe 10-letne svobodne graditve ter pošilja borbene pozdrave in čestitke k praznovanju ČETRTEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE RADEČE Deset tet sv ocetne gradit e Radeško Papirnico so obnovili iz ruševin, preostalih iz borbe proti okupatorju. Za tovarno je bil prav\ praznik, ko so 18 decembra 1945 leta spet stekla kolesa prvega papirnega stroja in je tovarna začela proizvajati prve metre papirja. Obnova tovarne še ni bila dokončana, vendar prvi uspehi so bili tu. V septembru 1946. leta je pričel obratovati tudi drugi papirni stroj Delo v tovarni se je začelo razvijati normalno ter se je njena produkcija stalno dvigala. Obnova radeške Papirnice je bila končana. Sledila je izpopolnitev delovnega procesa in izboljšanje kakovosti proizvodov ter dvig proizvodnje, hkrati pa tudi dvig družbenega standarda Ponovni poizkusi z izpopolnitvijo proizvodnje, potrpežljivost in sposobnost vodstva in kolektiva tovarne so prinesli nove uspehe Papirnica je začela izdelovati vrsto specialnih papirjev, ki smo jih morali prej uvažati iz tujine in zanje plačevati drage devize Danes proizvaja radeška papirnica heliografski, kartografski in specialni risarski papir, pavzni papir, teleprinter papir, razne filter papirje in še druge vrste papirjev, ki imajo posebne lastnosti. Tovarna v Radečah se je v desetletnem razvoju po vojni izpopolnila — nakupila je vrsto dragocenih strojev, s katerimi je proizvodnjo stalno višala. Njeni izdelki so zasloveli ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v tujini. Kakor je podjetje skrbelo za dvig in izboljšanje proizvodnje, ni na drugi strani pozabilo na potrebo napredka in razvoja kolektiva v kulturnoprosvetnem in fizkulturnem pogledu ter na dvig družbenega standarda Tovarna je med drugim po osvoboditvi dozidala novo upravno poslopje podjetja, novo skladišče in več stanovanjskih hiš. Ponos delovnega kolektiva pa je moderni plavalni bazen, ki je najlepši v Zasavju Kolektiv Papirnice v Radečah dosega lepe uspehe na kulturnem, prav tako pa tudi na telesnovzgojnem področju, kar so posebno pokazale zadnje športne igre kolektivov papirne industrije Slovenije, ki so jih športniki odigrali v Radečah ob vzorni organizaciji sindikata radeške Papirnice. Delovni kolektiv - Tovarne dokumentnega ?n kar’nega paoirfa v Radečah je ponosen na svoje uspehe 10-letne svobodne izgradnje ter pošilja borbene pozdrave in čestitke k praznovanju , . IV. OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE RADEČE L < ‘ ‘ • ‘ ______J.' Vsemu delovnemu ljudstvu Radeč in okolice pošiljata borbene pozdrave ob PRAZNIKU OBČINE RADEČE delovni kolektiv in uprava Kmetijska zadruga Radeče čestita vsem delovnim ljudem Radeč in okolice k občinskemu prazniku ter se priporoča za obisk poslovalnice v Radečah, Jagnjenld in Vrhovem. Prodajamo in odkupujemo vse vrste kmetijskih izdelkov. Ob prazniku mestne občine Radeče čestitajo vsem svojim odjemalcem mesta Radeč in okolice Komunalna podjetja mestne občine Radeče Izdelujemo vsa slikarska, pleskarska, zidarska, mizarska in ostala dela. S skupnimi napori za napredek in razvoj radeške komune! Delovni kolektiv podjetja Kolodvorska restavracija Zidani most tovarna lesenih pet, sadne embalaže in kameno lesa »Lignolit« za tla čestita vsem prebivalcem k občinskemu prazniku mesta Radeč! 'jitn***** » čestita k prazniku mestne občine Radeče! Priporoča se delovm kolektivi