C,a2š* XX. Naročnina sa Jugoslavijo# celoletno 180 din, za Va leta DO din, za V* leta 45 din, aiesečno 15 din; z& too-cernstVo: 210 din* — Plača hi teži se V Ljubljani. v Časopis za 'tF&ovisso, šmešmtriso* obrt te denarništvo, KbmNIH(J0r*'.)MNk tea Uredništvo iti upravnižtvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri post. hranilnici v Ljubljani SC, 11.553. — Tel. št. 25-52. frcala ?ro-plo- Za domaio Urgomno ali za ž’^i kapii&IT :V kratkem se bo odločilo, ali btfcto 'veleblagovnice še nadalje prepovedane ali pa se bodo mogle na široko razpasti po vsej .Jugoslaviji iti ipTvojiti vso našo detajlno trgovino, Odločilo pa sh. ne .bo.leto vprašanje, temveč tudi vprašanje: ati imajo v naši državi več becede' in več veljave jugoslovanski trgovci ali pa tuji kapital. Tako jasno, je namreč v boju za -itoproU! veleblagovnicam postavljena fro-n-ta. Na eni strani vse jugoslovansko1 trgovstvo brez izjeme, na drugi strani pa veleblagovnici >Ta-Tac s svojimi zagovorniki. Np eni stra-ni. slovenski, hrvatski in 'srbski trgovci, ki so ob vsaki priliki dokazali svojo privrženost državi: ki ko tttdi Vedno podpirali vsako- 'narodno stvar, na drugi strani pa gdepodje delničarji »Ta-?e«, gospodje Krnil Fischer, Franz Stcier in Rudolf Taussig iz Češkoslovaške ter njih jugoslovanski pomagači. In samo za eno ali drugo teh front se morajo odločiti tisti, ki bodo odločali, če ostanejo veleblagovnice še nadalje prepovedane ali pa prosto dovoljene. Jugoslovansko trgovstvo je trdno prepričano, da se more izreči odločitev le v njegovo korist. Saj vendar ne mere noben odgovorni činitelj v Jugoslaviji jasno izreči, da se v nacionalni Jugoslaviji bolj upoštevajo interesi tujega kapitala, kakor pa interesi domače nacionalne trgovine. Če bi se to -zgodilo, bi bila kompromitirana na,Sa državna htišol in pogaženn bi bila osnovna misel, ki je stvorila našo državo. Kaj nani vendar koristi naša nacionalna država, če pa imajo v njej manj besede naši nacionalni ljudje ko pa tujci. Samo, tako bi vsa jugoslovanska. javnost razumela zmago veleblagovnic in nič drugače. .Vtis na jugoslovansko javnost pa bi bil tem težji, ker ne bi bilo mogoče zmage veleblagovnic olepšati s prav nobenimi razlogi. Če1 bi šlo za tuji kapital, s katerim bi ustanovili veliko tvornico motorjev, letaj, avtomobilov ali kanonov, potem bi bilo še .nekako razumeti, če bi se dala iz narednb-obrambnih razlogov tujemu kapitalu prednost. Tudi lo bi bilo pojmljivo, če bi tuji kapital investiral v našO' drza-.vo težke milijone za dvig našega narodnega gospodarstva in bi zaradi tega končnega in za nas pozitivnega učinka dobil tuji kapital katere prednosti in ugodnosti. Toda -pr; veleblagovnicah ne gre za nobeni takšen cilj, tu gre le za atako na našo domačo trgovino, tu bi se tuji velekapital hotel samo polakomniti zaslužka, ki ga ima dosedaj naša nacionalna trgovina. Tu gre samo za poseganje tujega kapitala na gospodarsko polje, na katerem ne potrebujemo prav nobene pomoči tujega kapitala, ker je vse potrebno opravljal že domači kapital. In celo bolje opravljal ko titji kapital!' Kajti vse drugačno blago nudi pod. svojo osebno odgovornostjo samostojni trgovec, kakor pa se nudi v veleblagovnica!!, kjer so prodajajo le množih-ski predmeti!, Z veleblagovnicami nam ni prav nič pomagano in če bi jih imeli tudi na stotine. Zo celd pa nam ni pomagano z veleblagovnicami, ki ■delajo s tujim denarjem, da gre ■Večina vsega njih ogromnega zaslužka v tujino. Denar, ki, ga za ■'.lužijo domači trgcyci, pa ostaja doma v deželi in ta denar oplaja vse naše narodno gospodarstvo. Nikdar ne bi imeli v Sloveniji tako lepo organiziranega denarnega trga, če 'bi namesto domačih trgovin imeli veleblagovnice. Se bolj pa mora to razliko poznati Beograd, saj eo njegove najlepše, ustanove nastale le z velikimi volili nacionalnih trgovcev. . V tem boju za ali proti veleblagovnicam. j)a mora zmagati jugo- slovansko trgovstvo Še iz drugih sila tehtnih razlogov. In to je predvsem zaradi načina, kako so s6 priv nap uveljavile veleblagovnice in- ■ kako se je vodil boj za veldjjhtgovnice.. Stranka, ki se je v 'tem boju posluževala falzilieira-nih Številk, ta stranka tje sme zmagati'! T>,ajti njena zmaga'bi pomenila, vzpodbujanje k javni ne-. morali. V kratkem se. mora odložiti, dli imajo več besede v Jugoslaviji domači nacionalni ljudje ali tuji kapital. Nedogledno bi bile posledice, če 'bi se zgodila ta neverjetna stvar, da bi zmagal tuji velekapital. V tem primeru se naj pač nihče ne čudi, če bi; so vsa nacionalna misel v Jugoslaviji omajala. V državnem, v nacionalnem, gospodarskem in socialnem interesu !jo, da se boj proti veleblagovnicam neha z gladko in popolno zmago jugoslovanskega trgovstva. Tu ni dopustna niti mogoča nobena kompromisarska odločitev, p (J ra z tujega kapitala mora biti -popoln. Kdor ima pogum, da javno prevzame odgovornost za odločitev v korist tujega kapitala, ta naj odloči proti jugoslovanskemu trgovstvu. Naj pa ime. potem tudi pogum, da prevzame vse posledice te"modrQ odločitve. £: .-tk vvss® WeieMmowmm srn mmam prap@ifadali I Splošna zahteva vsema mgosimen&kega frg®w$$wa -&@t@k naših trgovskih združeni Krasen Pozivu osrednje organizacije slovenskega trgovstva so se odzvala skoraj • vsaj združenja in sklicala pred sestankom Centralnega predstavništva, ki bo v, nedeljo v Beogradu, širše konferenc® svojega članstva. 2 zadoščenjem moremo ugotoviti, da so bile vse 'te. k©i> ference zelo dobro'obisltoile in da so potekle v majlepši' enodušnPSti in slogi trgovstva. Večine teh konferenc se je udeležil .'tudi ptedV sedmih Zveze tig.'Združenj »tane Vidmar, ki je bil povsod burno pozdravljen od zborovalcev. Rdeča nit vseh teh konferenc je bila, da mora'slovensko trgovstvo bolj energično nastopiti v obrambo svojih pravic. NiS voK s© noče slovenske trgovstvo zadovoljiti s tem, da' pošilja odločujočim1 čini-teljem resolucije in predloge ih da ti obleže nerešeni. Trgovstvo tega neupoštevanja svojih zahtev ne la za bodočnost. Vsak trgovec naij moro, se naprej prenašati in zato je odločeno, dn bo1 sfeglo po učinkovitejših sredstvih. O teh bo skkv pala nedeljska seja Centralnega .predstavništva v Beogradu. Kar koli bo ta seja sklenila, bo to »le-vonsko ^govstii! zvesto in natttnč* ho, izpolnilo. Slovensko trgovstvo hočo dokazati svojo disciplinira* nost in da .je vojska. ki se zim/bojevali! ■" •Pri tej priliki morgano ponovno prositi naše-podeželske naročnike, da nam optoste, Če ne ba-mo.. mogli o .vseh konferencah poročati podrobno-. Zaradi pomanjkanja prostora. smo prisiljeni. 4* /&+******Ta-Ta« zaenkrat Se ne ustanavlja podpužnie. To -je zelo na-r ikoc^okier )e še n^aTr.c,:efr,: da se podaljša sedanja uredba, bo pat »Ta-Ta«'mirna. Kakor hitro pa tojnevarnodti ne bi bito več, bi takoj zrasle povsod podružnice :>Ta-Te<. Zato zahtevamo, ;da s© ne Te po-ddljsa -sedania. uredba, temveč da se naravnost s posebnim "zakonom prjbpovcdo veleblagovnico. (Odo bra,vanje.) Hočemo, da se že enkrat jasno pokaže, ali ima v tej naši državi prednost' tuji kapital ali pa naše domačo trgovstvo. Jasnost haj se že enkrat v tem po-'kaže! (Odobravanje.) Kclilco taks bo moral plačati, ko“ *liiko potov bo moral narediti. Ti veliki gospodje pa dosežejo vse to igrajo. Ustanoviti jim jo- treba samo zadrugo. Velikanske podpore so se dalo že zadružništvu. Spominjam samo na Srbsko zemljoradniško zadrugo. Milijone je morala država plačati za kritje njenih deficitov, ki pai niso nastali zaradi nesreče. Dočini pa se na eni strani tako silno pospešuje zadružništvo, pa se na drugi strani popolnoma pozablja na naše kreditne zadruge. Silno mnogo dobrega so storile te V£.vii rtUtllJT/ Jja in ne pom;i|pa se Jami, ko ©e v naitežji stlski.l _ ijMja že toliko* tet traja' ta kriza, ne da bi-Je lvai..sfowk»f ItouTVšch cr.ih privtlegijčv, ki jih i-m;;id'-z«dri.gj3v 'Niša se zadovoljili •'s-mc's tem, Ja,bi si skupno nabav-IjrJi.'atiroviue in pogonski material. Temveč, pdatavili so- št narav-K-čat ogromen delovni program. Tako bodo pre- zemali zastopstva volilih tujih lij varen za. orodje in sttoijej.rastoi^tva tujih ZaVaroval-ntovtfhjali bodo kredite.ih posojito, skratka opravljali bodo- vse posle, ki-'to utoneš rrre^oči. -: •IJa naj .peskusi eden iiiited vas •tobiti obrtni list za takšne posle. Privilegij i Msibavljalnega zadružništva „a to„viDi, fc> jo i>i. ten dr. Ktt Nismo proti zadružništvu, tem- j jitndžič, ki je sedaj postal minto ve,o l'e prati njegovim izrastkom, liter. Dri mas Da se ne gradi nič, Naepretujerio teimi,.da se forsirai^ri tej razlil^moramo že topl^res Zadružništvo in da se ustanavljajojči: Ali mi ne spadamo v tp državo, zadruge tudi tiftig, kjer ni zanje ali pa,,8» za ni^^eti, JK «os sa-. stoMflc. (Tako jelTJ^ Te' dni ja bil tudi zdravniški kongres; Na kongresu, so zdravniki ugotovili, da je polovica bolniških pc-stelj r državijii&edeiia,- pri nas pa 'morajo spau dva ih tudi tri jo Itojijc na eni peclji. i^Tto -pač 'tako>,ctd' smer prvi vcdlia, lo ^pri pl^jtsfiaju. T. mesta, si kara#' dam.0' vzetO^Veselost.) In. no bo bolje, dokler 'tudi velika podjetja ne oodo lak o obdače-. i! Itp mi. Če bi tudi velikim, pod-fetjoin cdnierjali davke davčni odbori, bi- bili ditold takoj pravično ' razdijijbni. Nato- je .pr-edse-dnik Vi,Imaf govoril o delu dhvčnih od^ borovihtopozarjal vse, da pazijo, kako napravijo svojo davčno napoved. Nato je prešel na 'Strun! 2. ;" iTRGO^SKI ust. To. i-ktc-bra 1837 0,07 ci^v,xoar.wcvr sram *k.ttt«$armEa3raHmtiimr* .v^rasfiiije socialricga gsvarovaaja .trgovstva. Kakor kažejo dosedanje izkušnje, ni -drugega sredstva, kakor da •kar sami organiziramo socialno zavarovanje trgovstva in da no čakamo-tu bpuU.^.«.a. ni»nf»i—t>* mm> vaa^gfBl^o bolje je, -da izvedemo f® zavarovanje prej,- kajti,,,a«$r je ucvarijtH^f-tia bo- ceoFruifiu-an-o- pri ;STJ$fmu.^!o-ga -pa nikakor nočemo, li-očemo, da bo socialno zavarovanje trgovstva decentralizirano, da >oii' n zami upravljali svoje zavarovanje in da bo tu zbrani denar oplajal n&še slavonsko gospodarstvo, ne pa se centraliziral pri SU-ZHfhu Krosnjarsfca nadlcf-a Ki tonjarske nadiloge ni in ni konec! Na zadnji konferenci trgovstva1 v T'-i.uju so bili podani že kar drastični primeri, kake- se ta nadloga širi. Namesto -cla bi se organiziral boj proti, krošnjar stvu-, so se sedaj organizirali krošnjarji sami. Tako hodijo v ptujskem okraju k strankam vodno po- trije krošnjarji. Ko p- idejo k stranki, potem kar izsili.;-:; odkup blaga in če rte gre crug-ače, so -poslužujejo tu-di- groženj. ko je prijel predsednik združenja. nekega -krošnjarja in za-hte*. val a*l njega legitimacijo, jo ta potegni! revolver in dejal: To je moja legitimacija! K nekemu trg-o-vcu v Ft-uju jo prišel neki- župnik s kosom blaga in ga vprašal, koliko je ' vredno to- blago. Povedal je, -da -je kupil blago pri krošnjarju in ga plačal pc- 160 din -meter. Trgovec je segel no polico -in pokazal župniku blag-,, ter ga vprašal, če je to M a s;o isto ko njegovo. Ko je- ta to •potrdil, mu je pokazal -trgovec listek, dr predaja to blago po 63 dinarjev, da ga pa daje tudi za 60-dinarjev. Tako- se sleparijo ljudje od krošnjarjev, a oblasti tega ne vidijo. Moramo- -pa tu, -povedati ‘tu-di žalostno vernico, Us. najejo nc-fcratoTl ■trgovci krcšu-jarijem -blago na kredit. Krošnjarska nadloga! posebno jamo kaze, kako težaven je položaj zlasti1 podeželskega trgovca. Kuže pa tudi, kako se nam prav nič ne pomaga.. Zato ja tudi treba, da cisto- dr ugače pc-stopamo ko do-sedaj,-Nobenih pozdravnih in/vda-Bc-strilh" tobesno več -posti.bili, tei]ivec pcs:dravij#ft bciml samo tiefe, Id so zajrtre netai stori!), (Živahno- pri#fevanje.)Jr Energične- se morauno- postaviti v bran proti vsem, ki kratijo -naše pravice. Štev. 117. 4«*wu» -ji .mvMfEJUMMfc? .vMorsMii« vaa Tež discipline v trgovskih vrstah! Kakor vidiio smo sredi boja za svojo pravice. Kadar pa sc vodi boj, takrat ne sme biti nobene mlačnosti. A biti mera tudi disciplina. Te pa je medi mami premal-o. 'la je zgovorno- pokazala zadnja- anketa o odpiranju in zapiranju trgovin. Sklicali smo posebno sejo Zveze, da bi nastopili na anketi enotno. Na seji smo se do podrobnosti dogovorili in. nato- sklenili, kaj bomo -zahtevali. Nisem pa še -mogel na anketi povedati mnenja Zveze, že je nastopil! zastopnik »druženja, ki ni včlanjeno- v zvezi, s po. touimi zahtevami. A nekateri zastopniki, ki so v zvozi, so se makra.t premislili in nastopili s posebnimi predlogi. Tako- se ne drla. Zastopniki pomočniškega zv ca, zveze priv. -nameščencev, •deiavrke zbornice, 'vsi m. nastopili enotno, le mi smo dali žalosten primer naše nediscipliniranosti, basno je, da -potem tudi na moremo nič doseči. Naša dolžnost je, da napravimo iz svojih organizacij v resnici prave organizacije, ki bodo -vse naše sile združile za eno delo in za on cilj. Če -gre general sam proti na-snrchnilru, ne beži nihče prodi uji/n, ker ni vojske za njim. Tudi naši voditelji ne morejo nič 'doseči, če ne inosrcjjo trdno zidati ug našo pomoč. 1 1 : ' šve-jih ROuspel»«y ttUMi * sna?*. grm sami krivi, ker delamo -Solj za -druge, kot za sebe. še vedno vpliva na nas -boj med »klerikalci« in liberalci«. Dogovarjamo se za skupno akcijo, ko- pa: pride politika med nas, gre vsak na svojo stran. To so pokazale -tudi -zadnje volitve v Zbornico. Zaman so- bili vsi sklepi Zveze trg. združenj, ker na vso zadnje nismo -mi tr-govci odločali o volitvah, temveč zastopnika -političnih strank. To se no sni® več ponavljati! Moramo biti v prvi vrsti trgovci. Kdor hoče cil nas kaj imeti, naj najprej dokaže, kaj jo storil ra uas! Ne kroglic ne -denarja ni za ■tistega, ki ui -nam pomagal. Samo na ta način bo-mo d-osegli uspehe. (Živahno pritrjevanje.) Se na emo ne sinemo pozabiti, na naš tisk. Tisk je najmodernejšo in najuspešnejše orožje. iNe-kateri pa mislijo, da. jo dosti, če imajo svoj Kfr;govski list« in da ga -ni treba ruti brati, še -manj pa zanj delali. Ne gre tak-o-l »Trgovski list« je čisto naš list. V njegovem -konzorciju so sami trgovci. List vedno z vso odločnost jo- brani -nase interese, zato pa moramo t udi mi gledali, da lisi dvignemo in da pokažemo- več požrtvovalnosti. Naj vendar v-sak trgovec pogle- da v svoje knjige, koliko denarja zmeče za vse mogočo druge stvari! Le kadar gre za našo lastno stvar, je vodno škoda denarja. A če bi bi-lo več požrtvovalnosti med nami., kako- silne uspehe -bi mogli doseči. Če bi -dal vsak trgovec za našo stanovsko organizacijo po 1000 dinarjev, bi zbrali 0 milijoncv din! Kaj vse- bi -mogli doseči potem. Divje bi se poganjali listi v korist Irg-o-vstva! Če ne -bomo zavedni, če ne komo delali za svoje organizacije in za svoj tisk, potem- je bolje-, da kar likvidiramo. Pustimo vse malenkosti, pustimo vse osebne prepire in imejmo pr«! očmi sarn-o- svoj skupni cilj in zanj delajmo! Kdor pa krši t-o slogo, proti- temu moramo nastopiti vsi in z vso odločnostjo. Poglejmo samo, kako je pri delavcih. Naj se tovarnar še tako- zavzema za kakšnega delavca, ga mora vendar odsloviti iz svojega podjetja, če se je delavec pregrešil proti svoji stanovski -organizaciji, ker delavci takih tovarišev ne trpe. Na delo za napredek naših stanovskih organizacij in našega -tiska! — Viharno -odobravanje je sledilo besedam predsednika Vidmarja, kateremu se je za njegov govor -še posebej zahvalil predsednik združenja Meden. V debati, ki je sledila, je omenil g. Železnikar, da je nekemu trgov- cu vLjubljairi že biia .p-on-udena -iz Zagreba velika vsota, če proda svojo hišo. Ni izključeno, da sc -namerava v tej hiši ustanoviti veleblagovnica. G. Čadež je predlagal, naj 'trgovstvo zaradi političnih manife-stacij ne zapira svojih lokalov, kakor se je -od njega že zahtevalo. Soglasno odobravanje je sledilo -temu predlogu-. Končno je govoril še podpredsednik Zveze g. Škrbec, ki je zlasti opozarjal na škodljive posledice vedno večjega vpliva tujega kapitala. Nimamo načelno nič proti tujemu kapitalu, toda njegovi sužnji nočemo biti. (Klici: Tako je!) Opozoril je nadalje na silno gospodarsko škodo, ki jo trpi naš. narod zaradi krize denarnih zavodov, opozoril na še vedno trajajočo kupčijo s hranilnimi knjižicami ter končno -op-ozoril vse na nujnost samopomoči. Prva dolžnost vseh trgovcev mora biti, da vsi vedno disciplinirano izvajajo sklepe svojih organizacij. Če bo v soboto in nedeljo sklepalo Centralno predstavništvo, potem mora sklepati v zavesti, da jo za njim vse trgovstvo Jugoslavije. (Živahno odobravanje.) Ker se ni nihče več oglasil' k besedi, je zaključil predsednik Meden krasno uspelo -konferenco. Lel kor domače trgovstvo, bi se povi šali naši dohodki v državi za mn go stotin milij-na-ov in ne bi bili treba skorc- vsako leto iskati novih viro-v dohodkov in uvajati no ve davke. Take pa je naša država za razne -clobičkaželj-ne kapitaliste zlasti one iz inozemstva, pravcati eldorado! Ze mnogo se je govorilo in pisalo, da je naš obrtni zakon T,] v mnogih točkah silno pomanjkljiv,; zlasti § 10. Od trgovca zahteva tu paragraf brezpogojno trgovsko usposobljenost za samostojno- vodstvo trgovino, ne zahteva pa ta od obrtnika, k-i lahko že po treh letih kot samostojni obrtnik' prijavi katero koli trgovino. Ta odločba jene samo nelogična in za trgovstvo krivična, temveč ima tudi za posledico, da se redni trgovini po nepotrebnem ustvarja konkurenca | nekvalificiranih oseb. Čisto naravno je, da trgovstvo v j teh težkih časih vedno glasneje zahteva Naroč celolel BO dii meseč zemst Ca In Odioiein nastop mariborskega E Pomeito ^dm^dsedmks sdimiema R Maferto V smislu predloga Zveze trg. združenj je sklicalo mariborsko združenje širši članski sestanek dne 1. oktobra. Sestanek je bil dobro obiskan. Olv-oril ga je pred-se-dnik združenja Milcš Oset, ki je im krotka- D-ajasnil namen --ostanka, halo pa podelil besedo podpredsedniku Franja Majerja, ki je ob živahnem pritrjevanju članstva por-očal o stanju trgovine ter o zahtevah mariborskega trgovstva. Iz njegovega referata posnemamo: Lian na dan č-itorno v časopisih, da je začela kriza popuščati in da se je začelo gospodarstvo dvigati. Navajajo- se v dokaz teh trditev tudi razno -številke kljub njim pa moramo reči, da je to zboljšanje šlo mimo trgovine Slovenije. Pri nas šc Ti) nobenega zboljšanja. Vzrok pa je v tem, ker se ne upoštevajo zahteve gospodarskih ljudi, za kar nudi na; zolj zgovoren dokaz poglavje o boju proti veleblagovnicam. Veleblagovnice so kreacije tujega'kapitala, katerih ustroj in tendenca je dobro znana, da c vsem tem ni treba podrobno govoriti. Znan je odpor jugoslovanskega trgovstva proti tem tujim iuozem-sldm podjetjem, zlasti pa je znan že dramatični boj proti ustanovitvi filiale v Zagrebu. Dejstvo pa je, da prestane veljavnost prepovedi ustanavljanja in -delovanja teh velepodjetij dne 27. oktobra 1937. Akc- 3e ta uredba ne podaljša — definitivna ukinitev bi bila edine na mestu — se bodo- te veleblagovnice kljub vsem protestom in akcijam trgovstva svobodno širile in u-stanavljale po vseh večjih in srednjih mestih naše države. Protestiramo proti nadaljnjemu delovanju teh inozemskih velepodjetij, ki izpodrivajo im cnem-ogočujejo individualno trgovino ter pomenijo -njeno dokončno bt popolno prepast. Druga zelo boleča rana našega trgovstva so n ah a vi jahti o zadrugo in blagovni kensumi. 0 dosedanjem katastrofalnem vplivu na našo trgovino teh že popolnoma trgovskih podjetij, ki pa zalibog ne spadajo niti pod trgovinski niti pod obrtni zakon, se je že mnogo govorilo, zlasti -pa o' privilegijih, h katerimi so bila dosedaj obdarjena. Z.do aega! ne ponavljam, i— Ko so je pripravljal v parlamentu novi zakon o zadrugah, je trgovstvo upalo-, da se bodo vsaj pri tej priliki upoštevale njegove zahteve, a- zgodilo se je ravno nasprotno — novi zadružni zakon ja prinesel še nadaljnje privilegije nabavi jalnira zadrugam državnih uslužbencev. Nov fond Po novem zadružnem zakon u bedo konsnmne zadruge no le obdržale vse dosedanje privilegije, temveč -po § 107. in naslednjih bodo dobivale še milijonske podpore od ustanov, ki jih v veliki meri podpira bas trgovstvo-. Državna hipotekarna banka in Poštna hranilnica bosta morali plačevati redno vsako leto 2%, Državna razredna loterija pa 10% letnega čistega dobička fondu za podpiranje zadružništva. Privilegirana agrarna banka bo pa morala vrhu tega prispevati temu fondu še dividende na. delnice, ki se nahajajo v rokah države ali razredne loterije. To pa še ni vse! Novi zakon omogoča nabavljala!m zadrugam, da smejo predajati tudi nečlanom »embalažo«, nadalje pokvarjeno in poškodovano blago, kakor tudi odpadke ali postranske proizvode, dobljene pri zadružni proizvodnji ali predelavi, ki ne služijo potrošnji zadragarjev in kar j® še najlepše: »o takšnih’ izvršenih prodajah pokvarjenega blaga mora zadruga takoj -obvestiti — ne merila o-blaStva — temveč svojo rovi-ziji-ko zvezo«, t. j. institucijo, katero- tvorijo zopet zadrugarji. 0 eb-dačenju zadrug v bodoče ne govori zadružni zakon nič določenega, pač pa vsebuje določbo, da pridejo- ti predpisi v /davčni zakon sam. Ta določba je toeto sumljiva ,jfrjje prav posebno nevarna že 1 zate, ker se davčni predpisi skoraj vsako leto menjaj'®. In ko je bil ta zoken v skupščini na razpravi, je imel edino narodni poslanec Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice v Ljubljani, pogum, da je opozoril na njegove katastrofalne posledice za našo trgovino, medlem pa ko so drugi poslanci, ki bi, tudi bili morali zastopali rntarčsc trgov-stoa, celo zanj glasovali. ' Govoriti danes 9 krošnjarjenju je že skoro nekako odvratno, ker je bilo že to-liko pritožb proti kro-3-njaratvu povedanih. Le na -neki nov pojav .is: tem polju je treba opozoriti. To so tako imenovani »proeentaš-k, liaterim večjo stranke dobavljajo blago, ki ga razpečavajo potem za tuj račun. Sem spadajo tudi razne agenture, ki v veliki meri zlorabljajo svoja obrtna dovoljenja ter obiskujejo imetniki teh agentur privatne stranke in na uprav zvit način fingirajo poziv od njih. Zelo akutno in za trgovstvo Cesto uso-depo-lno je vprašanje industrijskih kartelov. Imamo namreč precej takih kartelov, ki s pretiranimi zahtevki diktirajo trgovstvu cene za svoje izdelke in tudi tu se odlikujejo v prvi vrsti zopet oni, ki jih financira inozemski kapital. Nihče ne bc temu ugovarjal, da mora tudi industrija imeti pri svojih izdelkih -dobiček, a ta mora biti zmeren, kot je to običaj pri ostalih pridobitnih podjetjih, kar predvideva tudi zakon; ne sme pa iti v nepregledne višine na račun trgovstva in konsumentov. — Zato zahtevamo za kartele najrigoroz-nejše državno nadzorstvo. Vedno- -glasnejše so zahteve, da se že enkrat doseže likvidnost naših denarnih zavodov, ki so bili nekdaj temelj našega’ blagostanja i-n ki ijih danes favoriziranje velikih drž. denarnih institucij in kii-pičenje premoženja v istih vedno huje tišči k tl-om. Trgovec ne more. de denarja pri zaščite,nih denarnih zavodih, ne more do svojih terjatev pri zaščitenih kmetih; -navezan je ra kredit in na -visoke obresti. Se par bese-d o našem, davčnem sistemu. Ne da bi se spuščali v podrobnosti tega tako skelečega in že tol i koto’ it obravnavanega vprašanja, m-oramo ko-nstatiraU samo suho -dejstvo, da je trgovec-poedincc sorazmerno mnogo više ob tlačen kot pa razne kapitalistične družbe, zlasti inozemske. Mirno lahko- trdimo, če bi fiskus razne delniško družbe i. sl., v katerih je investiranega nad polovico inozemskega kapitala, tretiral z isto mero k a izvedbo socialnega zavarovanja za trgovstvo, katero je zakonodajalec sicer že predvidel v § 384. zali. o- obriih, a uredbo o organizaciji tega zavarovanja, ki je bila obljubljena sicer že leta 1934., še do danes nimamo. Dejstvo j9 pač, da uživajo ugodnosti socialnega zavarovanja' že vse plasti delovnega ljudstva^ trgovec pa, ki mora za svoje nameščence plačevati za socialno zavarovanje, je sam brez njega. Skrajni čas bi že bil, da 33 izvede obligatorno zavarovanje trgovstva za onemoglost, bolezen, starost in smrt, ki pa -naj bo strogo decentralizirano in kjer naj prevladuje načelo, da ostane denar tam, kjer je bil nabran. Še dolgo ni -Izčrpano število -težav, ki tlačijo našo trgovino. Zato tudi ne moremo Se verovati v boljše čase. Navedli smo samo le par primerov, pri katerih je pomoč odločujočih faktorjev nujno potrebna. fzl fr! v hod-prej na slav trge to T nje bes ski jasi vel-ta. trg ; str; S S ni trg ka: so ro-i * go; sp . in te: fr- bc gr a! i v s | ČE I 16 m J n v Zlasti pa zahtevamo: 1. Da se enkrat za vselej preprečijo veleblagovnice ter se za vedno onemogoči njih uničujoče delo. Naj se izda v ta namen uredba v smislu predloga nedavne konference predstavnikov trgovskih in industrijskih zbornic v. Beogradu. 2. Da se nobena vrsta gospodarstva ne privilegira na račun drugih. Zato protestiramo proti pri* vilegijem, ki jih dovoljuje novi zadružni zakon nabavljalnim zadrugam ter zahtevamo, da se podrede te trgovskemu in obrtnemu zakonu. 3. Da se onemogoči nelcgalnh-trgovina v obliki krošnjarstva in šušmarstva ter da pristojne oblasti z vso strogostjo izvajajo- veljavne predpise. - ' 4. Za kartele, zlasVi za; one, ki jih financira inozemski kapital, zahtevamo strogo državno nadzorstvo. 5. Zahtevamo decentralizacijo našega denarstva, ker le na ta način je mogoč dvig likvidnosti naših denarnih zavodov. 6. Da se davčno zakono-dajsivo reformira v smeri, da bodo tu-di velike gospodarske družbe, zlasti one z inozemskim1 kapitalom o-b-dačene sorazmerno kakor, drugo-trgovstvo. 7. Da se za podelitev trgovskih obrtnih pravic zahteva bi-.zizjem-do predpisana trgovska in šolska naobrazba. K 8. Da se v smislu § 384. zakona o obrtih izvede obvezno zavarovanje trgovstva za primer bolezni, onemoglosti, starosti in s-mrii. Iilasnikova »Velika Pratika« za leto 1938 je izšla in se razpošilja-za cono din 5'— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nas!.. Ljubljana, Breg št. 10—12 in so dobi tudi v trgovinah. To je naj- -bolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že, od nekdaj.