kiberkultura PSIHOLOGIJA ETIKA ZNANOSTI KAKI KAIVIINO POPPER OlKOI časopis kritiko znanosti ist Hü, 1SB4, St. 166-167 Revijo subvencionirajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, {t. 415 - 24/94 mb {teje revija med proizvode, za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. vsebina Marjan Kokot 5 KIBERNETI^NI EROS IN OMRE@ENA SLOVENIJA kiberkultura Vilém Flusser John Browning Andrej [kerlep Marjan Kokot Darij Zadnikar Janez Strehovec Andrej Ilc Sergeja Kav{ek 13 23 31 49 55 65 Marko Ko{nik Virant 87 99 109 Helena Velena 123 INFORMACIJSKA DRU@BA KOT DE@EVNIK KNJI@NICE BREZ STEN – ZA KNJIGE BREZ STRANI. Kak{na je vloga knji`nic v informacijski ekonomiji? KOMUNICIRANJE V VIRTUALNIH SVETOVIH POZABITE INFORMACIJSKO AVTOCESTO – MRE@E SPLETAJO LJUDJE! Pogovor s Howardom Rheingoldom KIBERUDBA KIBERNETI^NA UMETNOST, DRUGA TEHNIKA IN IGRE KIBERNETIKA ZA HUMANISTE IN VPLIV PONOVITVE NA POJMOVANJE VNEBOHODA CYBERPUNK – IZ VELIKEGA RASTE MALO IZ RA^UNALNI[KEGA PODZEMLJA IN VIRTUALNIH SVETOV PRIHAJA KIBERPANK KIBERSEX – KLJU^ VRAT ZAZNAVANJA PSIHOLOGIJA Zora Ilc Rutar 139 GENEALOGIJA MENTALNEGA MERJENJA ETIKA ZNANOSTI Artur [tern 157 NOVA NARAVOSLOVNA VERA Karl Raimund Popper Darko Pol{ek 169 IN MEMORIAM KARLU RAIMUNDU POPPRU Andrej Ule 175 POPPER MED EMPIRIZMOM IN TEORIJSKIM HOLIZMOM 0IK02 Andrej Klemenc 187 IZGUBLJENA NEDOL@NOST EKOLOGIJE: TE@AVE Z IMENOM KOT ZNAMENJE ^ASA. Uredni{ki razmislek na pot neki rubriki Bojan Radej 193 ONESNA@ENJE NAPRODAJ ALI SLOVO OD EKORADIKALCEV Arthur P. J. Mol in Gert Spaargaren 203 APOKALIPTI^NA OBZORJA EKOLO[KE REFORME Arthur P. J. Mol in Gert Spaargaren 217 ZDRAVA PITNA VODA IZ VODOVODNE PIPE? prikazi in recenzije 221 Françoise Héritier, LES DEUX SOEURS ET LEUR MERE (Dorijan Ker`an) Anto Kne`evi}, AN ANALYSIS OF SERBIAN PROPAGANDA (Mitja Velikonja) Peter Burke, REVOLUCIJA V FRANCOSKEM ZGODOVINOPISJU – ANALI 1929-89 (Mitja Velikonja) Anthony Giddens, MODERNITY AND SELF IDENTITY (Barbara Potrata) H. L. A. Hart, KONCEPT PRAVA (Zoran Kandu~) John L. Casti, SEARCHING FOR CERTAINTY. What Scientists Can Know About The Future (Rajko Mur{i~) Fran Wiesthaler, LATINSKO-SLOVENSKI SLOVAR A-Col (Darja [terbenc) Andrew Louth, IZVORI KR[^ANSKEGA MISTI^NEGA IZRO^ILA (OD PLATONA DO DIONIZA) (Mitja Velikonja) Rajko Mur{i~, NEUBESEDLJIVE ZVO^NE IGRE (Milko Po{trak) Janez Svetina, SLOVENCI IN PRIHODNOST (Jasna Kamin) Françoise Zonabend, DOLGI SPOMIN. ^asi in zgodovine v vasi (Rajko Mur{i~) Gail Holst — Warhaft, DANGEROUS VOICES: WOMEN’S LAMENTS AND GREEK LITERATURE (Du{an Rutar) Zbornik, @ENSKA V GR[KI DRAMI (Darja [terbenc) povzetki 247 254 Informacije o slikah in ilustracijah Kiberneti~ni eros in omre`ena Slovenija Prenekaterega bralca verjetno `e utruja pogosto pisanje o tem, da bo razvoj ra~unalni{ko-informacijskih tehnologij temeljito predruga~il njegov `ivljenjski svet. Vendar ga bo res. Vpra{ajte se, na primer, kje je zdaj va{ ban~ni depozit. V kletnih prostorih banke, varno shranjen v sefu? Kaj pa {e! Neprestano se preliva po kiberprostoru. In kje je kiber-prostor? – Smo se razumeli? Mednarodni kapital nadvse uspe{no udejanja tisto, kar je neslavno spodletelo predhodnim revolucijam: odpravo nacionalnih dr`av. Dr`ave seveda obstajajo {e naprej, pravzaprav znova prebujeni nacionalizem krvavo razkosava svet. Toda naj bo {e tako nalezljiv, ta nacionalizem bije nacionalnim dr`avam zadnjo uro. Narodi so postali spekter nestalnih gospodarskih tokov in valut, ki po~asi, a uspe{no najedajo temelje, na katerih se dvigajo dr`ave, vse dokler se neizogibno ne sesujejo same vase. In glavnina teh tokov se danes preliva po ra~unalni{ko podprtih telekomunikacijskih omre`jih. Frederic Jameson v Gibsonovem distopi~nem opisu kiberprostora prepoznava znanstveno-fantasti~no, kiberpunkovsko reifikacijo “svetovnega prostora multinacionalnega kapitala”, kjer se ogromne mase kapitala utripajo~e pretakajo skozi pletenice opti~nih kablov. V tem svetu, opozarja Jameson, potrebujemo novo kognitivno kartografijo, nekak{no “pedago{ko politi~no kulturo, ki bi v posamezniku lahko izostrila ob~utek o njegovem polo`aju v globalnem sistemu. Izris zemljevida te vse bolj virtualne geografije, v kateri smo se zna{li, je klju~nega pomena, da bi doumeli polo`aj na{ih individualnih in kolektivnih subjektivitet in znova pridobili sposobnost individualnega in socialnega delovanja in bojevanja. To sposobnost zdaj nevtralizira na{a prostorska in socialna zmedenost.” 5 ^e za osemdeseta leta lahko re~emo, da so minila v znamenju izredno hitre rasti {tevila uporabnikov osebnih ra~unalnikov in temu ustrezne decentralizacije ra~unalni{kega potenciala, se zdaj soo~amo z radikalno ekonomsko in dru`beno preobrazbo, ki jo spro`a divje razra{~anje ra~unalni{kih telekomunikacijskih omre`ij. Devetdeseta bodo predvsem neprizanesljiva globalna tekma za to, kdo vse bo gradil in kdo uporabljal “digitalni infobahn”. Medtem ko danes multinacionalne dru`be v zra{~anju ra~unalnika, televizije in telefona, ki se obeta ob mitologiziranem prelomu tiso~letja, vidijo eno od podro~ij potencialne gospodarske rasti, drugi opozarjajo, da bo dezintegracija medijev povzro~ila kvantni preskok v nekaj ~isto drugega, pri ~emer mnogo dana{njih medijev ne bo pre`ivelo digitalne revolucije. Podobno kot so centralni, hierarhi~ni sistemi mainfraimov in terminalov izgubili vodilno vlogo v teku osemdesetih, bosta ob koncu devetdesetih izginila telefon in televizija. Prihodnost bo verjetno v znamenju neodvisne uporabe ra~unalni{kih omre`ij, ki jih posamezniku omogo~ajo vse mo~nej{i osebni ra~unalniki in nezadr`na rast globalnih ra~unalni{ko-teleko-munikacijskih omre`ij. Tako smo danes pri~e rojevanja novega komunikacijskega medija, ki bo neusmiljen izziv obstoje~im elektronskim medijem. Ra~unalnik `e dolgo ni ve~ le ra~unalo, avtisti~ni in prislovi~no nekomunika-tivni stroj (spomnimo se na luknja~e kartic, na mu~no u~enje zdravi pameti te`ko razumljivih ukaznih vrstic zapletenih operacijskih sistemov), ampak se je povezan v lokalne in globalne telekomunikacijske mre`e in s prijaznej{o programsko opremo razvil v komunikacijski medij izrednih mo`nosti. Na{e `ivljenje se spri~o tega razvoja spreminja tudi na individualni izkustveni ravni vsakdana. Vse bolj odvisni od komunikacijsko-informacijskih kanalov, nasi~eni z mediji, prepu{~ajo~i se neskon~nemu toku nevidnih podatkov in vse bolj povezani z ra~unalniki, ki ta tok upravljajo, postajamo z vsakim dnem bolj razdeljeni na zabavljivce in zabavane, na informacijske ve{~ake in informacijske idiote, na informacijsko bogate in informacijsko revne. Od vsepovsod bombardirani in obstreljevani s podobami pogube, prilo`nosti in odre{itve, sprejemamo (ali pa tudi ne) kalejdoskopske in vrtoglave razse`nosti novih mo`nosti svobodnega in smiselnega ~love{kega `ivljenja. V tak{nih razmerah, ko smo se zna{li brez ustrezne navigacijske opreme in znanj, potisnjeni na razburkano informacijsko-komunikacijsko morje, postaja dolo~anje na{e identitete in opredeljevanje resni~nosti sila negotovo po~etje. Vse bolj se zavedamo potrebe po novi obliki pismenosti in novih orientacijskih sredstvih. V tej perspektivi omre`enje in vklju~itev v kiberprostorska dogajanja nista le nekaj `elenega, temve~ nujnost strategije pre`ivetja. Upiranje elektronski tehnologiji je prav tako jalovo po~etje, kot ~e bi se posku{ali izmakniti valu, ki nas je `e preplavil na na~ine, ki jih moramo {ele odkriti. Ni vpra{anje, ali ta novi svet sprejeti ali zavrniti, temve~, kdo in kako ga bo uporabljal. Upirati se mo`nostim, ki jih ponuja, pomeni pustiti to izredno obetavno tehnologijo v rokah drugih. Evropa se je maja letos `e odzvala na to novo stvarnost s strate{kim programskim dokumentom “Europe and the global information society – recommendations to the European Council”. Dokument, ki je v javnosti poznan kot “ Bangemannovo poro~ilo”, je osnova za operativni program nujnih postopkov in potrebnih politi~nih odlo~itev za dosego `elenih gospodarskih in dru`benih ciljev. Tudi v Sloveniji lahko v zadnjem ~asu opazimo obotavljivo prebujanje strokovne in {ir{e javnosti in njen vpliv na delovanje politi~no-upravnih struktur, za katerega upamo, da je usmerjeno k oblikovanju strate{kega programskega dokumenta o razvoju ra~unalni{ko podprtih informacijskih omre`ij in vklju~evanju v globalno mre`o. Pa vendar se ob tem vzbuja vtis, kot da projekt ni povsem primeren, da bi se izoblikoval v politi~no temo in uvrstil na dnevni red prioritetnih dr`avnih politik. Morda je eden pomembnih razlogov prav ta, da se te tematike zaradi njene imanentne transnacionalnosti in globalnosti ne da gladko uvrstiti na dnevni red tiste dr`avotvorne politike, ki {e vedno misli predvsem v kategorijah geopolitike in izgradnje nacije. Strate{ka dilema ali superra~unalnik ali mre`na infrastruktura, ki je svoj~as razvnemala slovensko ra~unalni{ko-informati{ko strokovno javnost in grozila, da jo 7 bo razcepila na dva nepomirljiva tabora, se je kon~ala s tihim nakupom super-ra~unalnika CONVEX 3800. Marvin, kot so ga prosto po D. Adamsu prizanesljivo poimenovali hekerji, zdaj v Superra~unalni{kem centru In{tituta Jo`ef Stefan marljivo premleva kompleksne numeri~ne modele. Medtem pa je na~rtni razvoj omre`nih povezav, ~e pustimo ob strani Slovensko akademsko ra~unalni{ko mre`o – ARNES, ki je v svojem poslanstvu in sredstvih precej omejena, {e naprej na milost in nemilost prepu{~en monopolisti~ni slovenski po{ti in poslovnemu interesu zasebnih podjetij. Slovenija nedvomno potrebuje sodobno `elezni{ko in cestno infrastrukturo, toda ni~ manj ne potrebuje razvejanega, {iroko dostopnega in globalno prepustnega ra~unalni{ko-informacijskega omre`ja. Zastavek je prevelik in njegove dru`bene implikacije preve~ pomembne, da bi ga pi{mevuharsko prepu{~ali zgolj entuziazmu ali ozkogledi ekspertnosti stroke, instrumentalnosti in pragmatiki dnevne politike ter koristoljubni prera~unljivosti gospodarsko-poslovnih interesov. Razmere postajajo zrele za civilnodru`beno iniciativo za izgradnjo ra~unalni{ko-telekomunikacijskih omre`ij in informiranje javnosti ter omogo~anje ~im {ir{ega dostopa do informacijskih storitev, ki jih omogo~ajo obstoje~e ra~unalni{ke mre`e, vklju~no z mre`o mre`, INTERNET-om. ^e je danes vstop v globalno ra~unalni{ko-telekomunikacijsko mre`o – kiberprostor iz Slovenije za veliko ve~ino mo`en predvsem kot pogled skozi luknjo v mre`i, je ta pogled morda prav zato toliko bolj imaginativen. Informacijska d`ungla kiberprostora v svoji virtualni neizmernosti se temu pogledu ka`e kot radikalen prepis dejanskega sveta. Nepreglednost in kaoti~na dinami~nost, ki se mno`ita v matriki, ka`eta na to, da kiberprostor ni enostavno u~inkovitej{a razli~ica tradicionalnih informacijskih sistemov. Nove informacijske mre`e bolj spominjajo na moderni megalopolis. Labirint delovanja in skritih stranpoti se vije naokoli brez vidnega sredi{~a. Razprostranjenost in razsredi{~enost mre`e v arhitekturnem smislu ponazarjata odsotnost in obsoletnost filozofskega ali religioznega absoluta. Globalna ra~unalni{ka mre`a je tako {e najbolj podobna veliki knji`nici, v kateri so vse knjige brez posebnega reda razmetane po tleh. V kiberprostoru smo uporabniki hkrati komponente in soustvarjalci mre`ne matrike. V teh virtualnih svetovih bomo morali izdelati nov kognitivni model, nove, alternativne kriterije vrednotenja in etike v interakciji z drugimi ljudmi. Prav tako geografske mere in geopoliti~ne vrednote v informacijskem svetu izgubljajo smisel in pomen. Kibeprostor premo{~a in nadome{~a fizi~ni prostor. Ra~unalni{ke mre`e in BBSi mnogim pomenijo re{itev za atomizem moderne dru`be. Delujejo kot socialni vozli za okrepitev tistih fluidnih in mnogovrstnih neobveznih privla~nosti, ki jih vsakdanje urbano `ivljenje vse redkeje omogo~a. 8 V globalnih računalniško-telekomunikacijskih mrežah je resničnost digitalna in digitalno je resnično. Po kanalih optičnih kablov breztelesni um lahko potuje s svetlobno hitrostjo. Z naraščanjem hitrosti se manjšajo razdalje. Prostor se skrči v prisotnost, ki ne pozna nobene odsotnosti, in čas se zgosti v sedanjost, ki je ne kalita ne preteklost ne prihodnost. Takšna vseprisotnost v sedanjosti bo izpolnitev najglobljih davnih sanj zahodne religiozne in filozofske imaginacije. Kiberprostor ni več stvar prostora in časa. Ne-prostorskost kiberprostora je trenutnost hitrosti. Marinettijeva prihodnost je postala naša sedanjost. Libertinstvo, ki preveva različne virtualne skupnosti in forume, kjer se razvija nova kiberkultura, nima progresivnih ali demokratičnih ambicij. Če je sploh smiselno govoriti o kakem skupnem imenovalcu raznorodnih in raznolikih socialnih, estetskih in političnih praks, ki se vpisujejo v kiberkulturo, potem je to predvsem nekonvencionalna in alternativna uporaba računalniških, telekomunikacijskih tehnologij in strast do raznovrstnih visokotehnoloških gadgetov. Kiberkultura ni toliko stvar všečnosti ali poljubne posameznikove izbire življenjskega stila, ampak del globalne strategije preživetja v informacijski družbi. Tehnologija računalniško-telekomunikacijskih mrež potencialno omogoča udejanjenje komunikacijskega modela mnogi-z-mnogimi, s svojo mrežno arhitekturo strukturira komuniciranje med posameznimi ljudmi, skupinami in organizacijami na način, ki je v primerjavi z večino obstoječih množičnih medijev komuniciranja neprimerno bolj demokratičen, v smislu interaktivne, vzajemne izmenjave informacij. Toda v retoriki “omreženja”bi le stežka lahko odkrili komunitaristične intence. Omreženi si ne moremo več privoščiti udobja postavljanja velikih vprašanj. Fetišiziranje razlik je enako problematično kot absolutiziranje sintez. Tisto kar potrebujemo, je medij, ki bi omogočil komunikativno obravnavo ekstremov, ki nas razdvajajo. Globalizacija ne pomeni le unifikacije in integracije, ampak tudi pluralizacijo in različnost. Tesneje ko smo povezani, jasneje izražamo razlike. Problem je, kako artikulirati razlike in ne ustvarjati nasprotij. Kar tehnologija z eno roko podari, navadno z drugo vzame. Medtem ko nam telekomunikacijski stroji in računalniške mreže omogočajo, da švigamo po univerzumu, naše skupnosti postajajo vse bolj krhke, površinske, kratkotrajne, čeprav ali pa morda prav zato, ker - se naše zveze tako zlahka množijo. Stroji nam omogočajo večjo osebno avtonomijo, a hkrati trgajo naše neposredne vezi. Zaradi vse večje avtomatizacije na{ega dela in nedela imamo vse manj opraviti eden z drugim. Dru`enje vedno bolj postaja zavestno dejanje volje. Zdi se, kot da je “permanentna kratkotrajnost” ostala edina stalnica metasocialne postindustrijske dru`be. Digitalizacija avdio-vizualnih ali taktilnih signalov omogo~a njihovo neposredno prenosljivost, s hitrostjo svetlobe. Teletaktilnost, dotik ne~esa, kar je dale~ stran, nas prestavlja v oddaljeno teleprisotnost, onkraj obnebja neposredne ~utne nazornosti in gotovosti. Toda kako `iveti v svetu, kjer ni ve~ nobenega tukaj in v katerem je vse zdaj? O ~em sanjati v no~i, v kateri je tako ali tako vse vidno? Morda se zdijo ta vpra{anja preuranjena in prestop v posthumano kulturo kiborgov, bitij onkraj `elje le stvar znanstvene fantastike in kiberpunka. William Gibson je v enem svojih intervjujev ob izidu zadnje knjige Virtual Light dejal, da na diskreditirajo~e prigovarjanje urednikov in kritikov, ~e{ da se svet v samo desetih letih pa~ ne more tako zelo spremeniti, odgovorja: “Yeah, that’s what they said in Yugoslavia.” Marjan Kokot 10 kiberkultura Relikviarij Thea Kameckeja, ki za osnovni element svojih objektov uporablja tiskana elektronska vezja, opisuje pot tehnologije: iz teoretskega prostora prek inovacije do institucije, ki se ustali v monument in mit. “Zdi se, kot da simetri~nost in repetitivnost, tako zna~ilni za te elemente, izklju~ujeta druge estetikevkorist tistih iz obdobja egip~anske in bizantinske kulture ali kulture obdobja dinastije T’ang. Raziskal sem mo`nosti teh materialov. Ti objekti vzbujajo vtis vizualnega bogastva. Po njihovem izgledu bi lahko sklepali, kot da jih je tiso~e su`njev izdelovalo stotine let. Moja dela predstavljajo tehnologijovposebnem zgodovinskem trenutku, ko ka`e, da bo izginila. V devetnajstem stoletju ni bilo te`ko videti parnega stroja. Zdaj se stvari miniaturizirajo in pomanj{ujejo onkraj meja vidnega. ^ez sto let ljudje ne bodo imeli nobene predstave o tem, kako izgleda tehnologija, podobno kot danes ob pogledu na so~loveka ne moremo videti, iz kak{nih celic je zgrajen.” Theo Kamecke Vilém Flusser Informacijska dru`ba kot de`evnik Kaj nam pomeni izraz “informacijska dru`ba”? Predlagal bom dve razlagi. In sicer prvi~: informacijska dru`ba je tista, ki ji je vedno pomembnej{e proizvajanje ~istih informacij in vedno manj pomembno proizvajanje informiranih predmetov. Potem pa bom predlagal razumevanje informacijske dru`be kot sinonima za “telemati~no dru`bo”. V pri~ujo~em predavanju bom posku{al ~im bolje razlo~evati oba pomena v upanju, da bomo na ta na~in pri{li vsaj do nastavka za mo`ni odgovor na zastavljeno vpra{anje. Razmislek o prvem predlaganem pomenu pri~enjam z naslednjim modelom: Predstavljajmo si `ivo cev, na primer ~rva. Ta cev ima na enem koncu vhod, input, imenujmo ga “usta” ali “ustje”, na drugem pa output, imenujmo ga “zadek”. Skozi usta v cev priteka svet, v cevi se nekako prebavi – procesira – in skozi zadek zopet odte~e. ^e si ~loveka predstavljamo kot tak{nega de`evnika, saj kon~no nismo ni~ drugega kot razviti de`evniki, ali pa nerazviti de`evniki, odvisno: ~e bi kot kriterij postavili sre~o, smo seveda dale~ pod de`evnikom. Torej, ~e si posku{amo predstavljati nas same, lahko uporabim bolj pretanjene izraze. Re~em lahko: skozi ustje priteka narava, v organizmu to naravo informiramo tako, da odte~e kot kultura. S tem situacije seveda {e nisem natan~no opisal, kajti saj vendar ni tako, da bi goltali naravo, jo procesirali in izlo~ali kulturo, to bi bilo preve~ lepo. V resnici je vendar tako, da kultura, torej blato, ki ga izlo~amo in pu{~amo za sabo, po~asi izgublja informacije, postaja ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 166-167, str. 13-22. 13 Vilém Flusser odpadek in {e naprej izgublja informacije ter se kon~no povrne v naravo, tako da si moramo predstavljati kro`nico, katere del smo mi kot ~rvi. ^e si predstavljamo model kro`nice narava-kul-tura-odpadek-narava, bomo opazili, da smo nekako izstopili iz zgodovine. Gre za model ve~nega vra~anja enakega, ki pa se ga dr`i priokus absurda. Ukvarjanje s kulturo se po tem modelu zazdi nesmiselno. Kaj mislimo, ~e re~emo, da “procesiramo naravo”? Da bi lahko odgovoril, bom poskusil opisani model nekoliko spremeniti. Vzemimo velik stroj, skozi ustje v stroj priteka plasti~ni material (namesto “narava” lahko re~emo “plasti~ni material”, amorfno ka{o pojavov lahko pojmujemo kot plasti~ni material). Skozi na{e ustje, skozi ustje stroja torej priteka plasti~ni material. V stroju je orodje. V orodje je vne{ena oblika nalivnega peresa. Orodje udarja ob teko~i plasti~ni material in ga informira z obliko “nalivno pero”. Skozi zadek odteka reka kloniranih plas-ti~nih nalivnih peres, mno`i~na kultura torej. Ljudje ta peresa uporabljajo in izrabijo, kar pomeni, da peresa izgubijo del svoje oblike in odromajo v smeti. Tam potem sedijo zeleni in drugi ekologi in molijo, da bodo ~im hitreje izgubila {e ve~ informacij in se povrnila v naravo, ki bo lahko zopet zakro`ila v izdelavo novih plasti~nih nalivnih peres. V ta namen moramo izdelati celo vrsto znanosti. Da bi spoznali, kaj priteka v ustje, moramo razvijati naravoslovje, npr. fiziko. Da bi spoznali, kako poteka prebava, kako obliko vtisnemo v naravo, moramo gojiti informacijske znanosti, npr. matemati~no teorijo informatike. Da bi spoznali, kaj odteka pri zadku, kaj pravzaprav so ta plasti~na nalivna peresa, se moramo ubadati z raziskovanjem kulture, npr. umetnostno kritiko. Da bi spoznali, kaj se dogaja z odpadki, moramo spodbujati znanosti o odpadkih, npr. arheologijo. Ne dr`i ve~, da bi kultura razpadala na trde naravoslovne znanosti in mehke vede o kulturi. Informacijske znanosti in vede o odpadkih so se vklju~ile med njih in te kulturne dejavnosti sklopile v krog. Uvedel bom {e eno nomenklaturo: imenujmo oblike, ki jih vtiskamo naravi, da bi jo informirali in iz nje naredili kulturo, imenujmo te oblike “ideje”, “ideali” ali pa “vrednote”, slede~ klasi~ni tradiciji na{ih gr{kih prednikov. ^e to izvedemo, bomo ugotovili, da lahko imenujemo “narava” tudi to, kar je brez “vrednosti”, da lahko vtisnjenje oblik v naravo imenujemo tudi “o-vrednotenje”, podeljevanje “uporabne vrednosti” ali kar “uporabljanje” (der Wert – vrednost, vrednota, das Verwerten – vnov~enje, uporabljanje), da o kulturi lahko pravimo, da je “dragocena”, “polna vrednot”, in sicer tem bolj, ~im globlje oblika posega v naravo, ~im bolj informirana je narava. ^e odpadke ozna~imo, kot da so “brez vrednosti”, lahko kro`nico opi{emo takole: brez vrednosti/vrednot – o-vrednotenje/uporabljanje – dragocenost – brez vrednosti/vrednot. In absurdnost, ki se je prej 14 KIBERKULTURA Informacijska dru`ba kot de`evnik izrazila v ontolo{kem, se zdaj poka`e v eti~nem. Model, ki sem ga predlagal, je mogo~ {ele v ~asu po industrijski revoluciji. Kajti model sem pridobil iz opazovanja stiskalnice, kjer orodja naravi vtiskujejo oblike. Vendar moram takoj navesti dve pripombi. Prva se glasi: modele si ustvarjamo z orodji, ki smo jih sami izumili, kajti po~asi spoznavamo, kaj smo izumili, in tako v strojih prepoznavamo sami sebe. To ni nikakr{en antropomorfizem, stroji so dejansko antropomorfni, saj smo jih sami izdelali. Nasprotje med ~lovekom in strojem ne obstaja, kajti stroj je del ~loveka, je proteza ali epiteza. Na primer plasti~no nalivno pero je proteza, sedi med prsti; moji umetni zobje pa so epiteze, ti~ijo v mojem telesu. Potemtakem o stroju ne moremo trditi, da je izven ~loveka in da je ~lovek izven stroja, temve~, med ~lovekom in strojem obstaja cela vrsta vmesnikov. Druga pripomba, ki bi jo rad omenil, je, da se moramo za ta model res zahvaliti industrijski revoluciji, torej strojem, ki izdelujejo plasti~na nalivna peresa, toda isti model bi lahko uporabili `e za ~as, ko so izumili tiskarstvo. @e tiskarstvo deluje na ta na~in in ob primeru tiskarstva nam je besedica “informacija” lahko jas-nej{a kot ob primeru plasti~nih nalivnih peres. KIBERKULTURA 15 Vilém Flusser Poskusil bom interpretirati model. Obstaja klasi~na interpretacija, recimo ji platonska. Glasi se: Oblike, ki jih tukaj vtisku-jejo v naravo, so ve~ne in nespremenljive spravljene na nebu. In kar po~nemo mi, kadar naravo spreminjamo v kulturo, je tole: obliko prikli~emo iz knji`nice idej na nebu, jo poveznemo na naravo in tako nastane kultura. In to pa~ po~ne umetnik, rokodelec. Idejo, ve~no, nespremenljivo idejo nalivnega peresa, skratka “peresnost”, prikli~e z neba in jo vtisne v plasti~ni material, in glej, dobimo plasti~no nalivno pero. Sledi: plasti~ni material razpade, toda oblika se ve~no ohranja. To je silna interpretacija tega procesa. V srednjem veku je `ela neznanske uspehe. Kot primer naj navedem ~evljarja: mimo ~evljarja je teklo usnje, hkrati je v rokah imel proteze – orodja –, v glavi pa je imel ve~no nespremenljivo obliko ~evlja – “~evelj-stvo”. Usnju je vtisnil obliko. Ali pa: snov je stla~il v obliko. Obliko je napolnil s snovjo, rezultat pa je bil ~evelj. In potem je dobri mo` nesel ~evelj na trg in ga razstavil. Bil je politi~no anga`iran. [el je na trg, da bi informacijo, ki jo je privatno procesiral, razstavil in drugim omogo~il dostop do nje. Bil je bios politicos. Tedaj so se odprla vrata katedrale in skoznje je stopil {kof. [kof je nekdo, ki se je nau~il razbirati oblike. Prvi~ zato, ker je bral Aristotela in ve, kaj je teorija. Teorija je rentgenski pogled, ki prodira skozi stvari in zre ve~ne oblike. ^e je s tem pogledom premeril ~evelj, je skozenj videl ~eveljstvo. In poleg tega je bral Sveto pismo in komentarje teologov in ve, da se resnica razodeva v bo`ji milosti in njegovi neskon~ni ljubezni do nas. Njegova je bila torej gratia sufficiens, zadostna milost, da se mu je za ~evljem razodevalo resni~no ~eveljstvo. [kof je torej {el na trg in si ogledal ~evlje. In opazoval je, do kolik{ne mere je ~evljarju uspelo napraviti obliko ~evlja o~itno fenomenalno, in v kolik{ni meri se mu je ponesre~ilo. – Ni mogo~e, da bi mu kdaj povsem uspelo, kajti ~e idejo nanesemo na pojav, pojavnost sicer spremenimo, toda idejo smo izdali. ^e v pesek zari{em trikotnik, bom moral ugotoviti, da vsota kotov ne zna{a to~no 180°. – Tako je ~evljar hote ali nehote izdal idejo ~evlja s tem, ko je izdelal ~evelj. In potem je lahko {kof, ta veliki umetnostni kritik, ta auctoritas, ugotavljal, kako uspe{en ali neuspe{en je bil ~evljar, ter tako dolo~il vrednost ~evlja, praetium iustum. To je res izredno silna interpretacija. Na njej ne temelji le platonska ideja dr`ave, politaea, temve~ v praksi pravzaprav celoten srednjeve{ki dru`beni sistem. Kralji so filozofi, tj. {kofje, oni presojajo rokodelce, umetnike, politike; in ti – o tem pa se ne govori veliko – si lahko privo{~ijo, da v miru izdelujejo ~evlje, ker za njimi stojijo su`nji, tla~ani, otroci in drugi ljudje, ki jih pre`ivljajo. Torej obstajata dve stopnji dru`bene teorije: filozofija in pod njo politika, umetnost in pod njo ekonomija. Sedaj pa prosim premislimo me{~ansko revolucijo 14. in 15. stoletja v 16 KIBERKULTURA Informacijska dru`ba kot de`evnik severni Italiji in na Flamskem. Rokodelci so {kofu spodnesli avtoriteto, da bi kritiziral njihove ~evlje. Ho~ejo torej uvesti prosti trg. Odpraviti ho~ejo cerkveni nadzor trga, toda s tem napravijo velikansko napako. ^e nekaj izumimo, moramo potem odkriti, kaj smo izumili. ^e namre~ zanikamo {kofovo avtoriteto, moramo zanikati tudi teorijo, kot so jo razumeli v srednjem veku. [kof nima pojma o ~eveljstvu – da bi to vedeli, moramo sami poprijeti za delo, sami moramo vtiskovati obliko ~evlja v usnje in potem se izka`e, da oblike ~evlja sploh nismo izklicali z neba, temve~, da smo morali vedno znova preizku{ati, da oblika ~evlja ni ideja, temve~ model, da ga lahko oblikujemo in preoblikujemo, da v bojevanju ideje in usnja ugotovimo, kako lahko izdelujemo ~edalje bolj{e ~evlje, da je to napredek. Skratka: ideje niso nespremenljive oblike, temve~ plasti~ni modeli in te modele lahko preoblikujemo, podvr`eni so modi in zato se v skoraj vseh jezikih novi vek imenuje moderna. Torej, po tem ko so odstavili {kofa, so bili prisiljeni v izdelavo novega pojmovanja teorije. Teorija ni bila ve~ kontemplacija idej, temve~ izdelovanje idej. In to izdelovanje je bilo treba izpostaviti opazovanju, kajti videti so morali, kako se ideja vklaplja v `ivljenje, hkrati pa je bilo potrebno {e eksperimentiranje, saj so morali preveriti, ~e nova ideja zares deluje. In kar sem sedaj opisal, je sodobno znanstveno pojmovanje teorije in iz njega je nastala tehnika. Ta interpretacija je morda {e silnej{a kot prva. Takole se glasi: ^e vzamem naravo, da bi jo informiral, potem moram obliko, ki jo `elim vtisniti naravi, nekako izdelati, morda z znanstvenim konsenzom. ^e je “oblika” sinonim za “vrednoto”, sledi, da ni ve~nih in nespremenljivih vrednot, niti bo`jih niti naravnih, temve~ so vse vrednote posledice konsenzov. In konsenz izdelamo; postopno, napredujo~e: izdelujemo ~edalje bolj{e ~evlje, ~edalje bolj{a nalivna peresa, ~edalje bolj{e stroje in ~edalje bolj{e dru`be, kajti to, kar roma skozi ustje, ni nujno samo plasti~ni material, lahko je na primer tudi otro~i~ek. Dojen~ek zdrsne skozi vhodno `relo, potem se vanj vtisnejo informacije, torej vzgoja, in kon~no dobimo kulturnega ~loveka. Nato pripotuje do groba, kjer ga po`rejo drugi tipi ~rvov, da lahko spet preide v neoblikovano naravo. Torej, ~e re~em, da oblike izdelujemo sami, zanikam ve~nost vrednot in trdim, da so vrednote oblike, ki jih sami predlagamo in konsenzualno sprejemamo. In iz tak{ne interpretacije med drugim izvira marksizem. ^e sami konsenzualno dolo~imo vrednote in ~e se vrednost izka`e {ele, ko jo vtisnemo v naravo, je delo vir vseh vrednot. In v sredi{~u industrijske dru`be je delo. Pri ~emer se seveda izka`e, da obstaja povratni u~inek in da do mere, do katere naravo uporabljamo/o-vrednotimo, svet denatu-raliziramo, in da do mere, do katere naravo humaniziramo, ~loveka naturaliziramo, tako da interes izdelovalca ~evljev ni le KIBERKULTURA 17 Vilém Flusser izdelovanje ~evljev, temve~ tudi oblikovanje ~evljarja. In to je – tako mislim – jedro marksizma. Tretja interpretacija mojega modela izgleda takole: izkazalo se je, da sta izdelovanje in vtiskavanje oblik v naravo, torej izdelovanje informacij in vtiskavanje informacij v snov dve povsem razli~ni gibanji. Povrnimo se k nalivnim peresom. Nekaj povsem drugega je, ~e kje na risalni deski nari{em plasti~no nalivno pero, potem oblikujem jekleno orodje, in spet nekaj povsem drugega, ~e s tem orodjem ritmi~no obdelujem plasti~ni material, da bi izdelal klone masovne kulture. Oboje se imenuje “delo”. Me{~ansko pojmovanje dela ne razlikuje med prvo, softver-sko in drugo, hardversko fazo dela. Toda odkar smo zapopadli industrijsko revolucijo, vemo, da je nekaj povsem drugega, ~e sem in`enir, ~e izdelujem orodje ali pa ~e delam za strojem. Zanimivo: ~e govorimo o razredni dru`bi, so razrede vedno delili na ta na~in, na proletariat, ki dela s stroji, in na tiste, ki te stroje posedujejo ter delavce za stroji izkori{~ajo v svoje namene. Tak{ni so bili nazori v 19. stoletju. Toda in`enir in izdelovalec orodja nista na{la prostora v tak{nem modelu, zna{la sta se v nekak{nem sumljivem vmesnem razredu. (Mislim, da je to eden izmed razlogov za propad marksizma.) Rekli so torej, da je vrednost nalivnega peresa v delu. Toda ~e si ogledamo nalivno pero, vidimo, da to ni res. Vrednost nalivnega peresa je v dejstvu, da pi{e, ~e pi{e. In to je odvisno od njegove oblike. Nalivnemu peresu so podelili vrednost tisti ljudje, ki so pero narisali in oblikovali orodje. Vir vrednosti je oblikovalec, in`enir – mirno ga lahko imenujemo tudi – programer. In nato se je izkazalo, da je drugo, trdo fazo mogo~e robotizirati. Druga faza dela je nevredna ~loveka, stroji jo opravljajo bolje. To je informacijska dru`ba v prvem pomenu besede. Vedno manj ljudi dela s stroji in vedno ve~ jih dela z informacijami, torej s tem, kar imenujemo terciarni sektor oziroma storitve. Vedno manj je proletarcev in vedno ve~ funkcionarjev. V tem smislu smo seveda zdrsnili naravnost v sredino informacijske dru`be, in to, vsaj v razvitem svetu, ne da bi poravnali ra~une. Toda k temu moram {e nekaj dodati: da bi izdelali oblike, moramo imeti specifi~ne kode. In izkazalo se je, da so {tevilke primernej{e kot besede in ~rke. Ob tem se je izoblikovala nova elita, tista, ki obvladuje {tevilke. In ti ljudje, ki manipulirajo s {tevilkami, izdelujejo oblike in vrednote, po katerih spoznavamo, do`ivljamo in delujemo. Takole zahrbtno so kot gobe po de`ju zrasli novi {kofje. Ti {kofje so informatiki, ra~unalnikarji in programerji. Politiki in gospodarstveniki, ki seveda nimajo pojma o {tevilkah, tega sploh ne vedo. Predsedniki menijo, da odlo~ajo, v resnici pa to po~nejo ljudje, ki programirajo njihove stroje. Posle-di~no politi~ne analize sploh niso ve~ na mestu. ^e bi hoteli analizirati razmere strojev, moramo najprej analizirati kode, toda 18 KIBERKULTURA Informacijska dru`ba kot de`evnik to nam je zelo oddaljeno. Smo v podobnem polo`aju kot ob iznajdbi ~rk. Ljudje, ki so obvladovali ~rke, litterati, so s ~rkami uveljavljali zakone in mno`ica, ki je bila seveda nepismena, je kle~ala pred njimi in molila k ~rkam ali pa jih preklinjala – kakorkoli `e. Odgovarjam na prvi del vpra{anja: Smo sredi informacijske dru`be v prvem pomenu besede. Ve~ina ljudi, in iz trenutka v trenutek jih je ve~, je udele`enih v postopkih izdelovanja oblik in vrednot po kodah, ki postajajo ~edalje bolj pretanjene, toda ve~ina ljudi se tega ne zaveda, ker ne obvladujejo kodov. Prehajam k drugemu pomenu. Trdil sem, da “informacijska dru`ba” lahko pomeni tudi “telemati~no dru`bo”. V tem primeru ne bo tako preprosto izdelati modela. Seveda obstaja mo`ni model – osrednji `iv~ni sistem. Telemati~na dru`ba bi bila dru`ba v obliki mre`e, ki vsrkava vse ljudi in njihove stroje, nekak{na umetna siva povrhnjica, ki obdaja zemeljsko oblo; nekako tako, kot to opisuje Hans Moravec v svojih predstavah, le morda bolj strukturalno, manj evolutivno. Torej izvolite, model bi seveda lahko bil osrednji `iv~ni sistem, ki s pomo~jo umetnih `ic, ki so delno nevidne, omre`uje planet. Toda tega modela se ne bom dr`al, ni dovolj oprijemljiv. To imenujemo “nematerialna kultura”. Izhajal bom od drugod. Vse dru`bene strukture, kot jih poznamo v industrijskih dru`bah, razpadajo ali pa so tik pred razpadom. Njihova trupla `e zastrupljajo ozra~je. Sprehod skozi delujo~i model 50-kratno pove~anega namiznega ra~unalnika v Muzeju ra~unalni{tva v Bostonu. ^ t • ¦ 1 "«V ' \- VI i *-wT^ V-v*^^ *^ C 010 ] S u / N_/ //////// j-----go C T S c/ SSSSS!///// WW!//// < * : * > ! * ! SC . )/ S / Kiberpank je v osnovi gibanje, ki v bistvu te`i k internacionalnemu, globalnemu in univerzalnemu (ob nujni predpostavki skrajnega individu-alizma visoko razvite postmoderne dru`be) in zato sam po sebi izni~uje in zanemarja koncept nacionalnega, koncept drobljenja ~love{tva, ki je bil tako prisoten v svetovni zgodovini. Pomemben vidik kiberpanka je njegova nevezanost na skupen in stalen geografski prostor. Kiberpank namre~ zanemarja parcializacijo prostorskega bivanja in razumevanja. Njegova zna~ilnost je predvsem globalna razprostranjenost, kar pa seveda ne pomeni, da kot v osnovi tehnolo{ko gibanje ni omejen. Ravno nasprotno – “omejuje” ga tehnolo{ka razvitost dru`be, v kateri se pojavi, in tudi ekonomski faktorji – npr. dostop posameznika k “tehnolo{kim orodjem”. Prav tako je tudi razredno pogojeno gibanje, saj posameznikovo mesto na dru`beni lestvici pristopa k informacijsko-komunikacijskim dobrinam dolo~a njegove mo`nosti vstopa v tehnologizirano sfero. KIBERNETIČNA SUBKULTURA? 110 KIBERKULTURA Iz ra~unalni{kega podzemlja in virtualnih svetov prihaja KIBERPANK Luknje v kiberpankovski viziji informacijske dru`be Posledica kiberpanka je poglobljena spolna hierarhizacija, saj sam po sebi preferira mo{ke kot sposobnej{e za razumevanje bazi~nih konceptov tehnolo{kega razvoja, {e pomembnej{a pa je morda njegova vplivnost na vedno ve~jo etni~no in rasno neenakost, saj so sedanji pripadniki kiberpank gibanja pove~ini beli Evropejci in Severnoameri~ani. Kiberpank sili k ponovnemu premisleku o primernosti kategorij, ki so ozna~evale “razredno” dolo~enost dru`be, in k vpeljavi “tehnolo{kega” elementa v sistem kategorij, ki opredeljujejo razredno pripadnost. Kiberpank je v tem primeru za{~itni znak razreda, ki ima v rokah moderna tehnolo{ka sredstva in ne samo to – razreda, ki ima znanje za upravljanje teh sredstev. Po ekonomski definiciji v to skupino vsekakor sodijo predvsem vi{ji in srednji razredi sodobne, razvite dru`be. Kiberpank bi lahko opredelili tudi kot subkulturo z dolo~enim “osrednjim zanimanjem”, kot tehnologijo, vendar je tudi ta oznaka tega postmodernega gibanja preozka in ne zajema vseh strani, na katere se {iri. Tudi ni ve~ mogo~e govoriti o enem samem osrednjem zanimanju, saj je spekter ljudi, ki bi jih na splo{no lahko vklju~ili med kiberpankerje, vedno {ir{i. Ti ljudje se ne pri{tevajo k istim interesnim skupinam in ne gojijo istih zanimanj – gre tako za umetnike, pisce, hekerje, mejne znanstvenike, futuriste, BBS-arje itd. Glede na tako {irok horizont vseh ljudi, ki jih zdru`uje-mo pod skupno oznako kiberpank, lahko govorimo tudi o razli~nih pomenskih sim-bolizmih, ki jih razvijajo, o skupinskih standardih ter spletih obna{anj in vrednot. TEHNOLOGIJA – KIBERGRAL Klju~ni moment kiberpanka je torej tehnologija in prav ta je v dana{nji visoko razviti post-moderni dru`bi `e sprejeta in privzeta kot osnova, na kateri temelji celotna ~love{ka dru`-ba. Ta vidik postaja {e bolj primeren spri~o eksponencialnega razvoja tehnologije. Pravzaprav je tehnologija v zadnjih dvesto letih postala sredi{~na vrednota. V tem je velika razlika glede na prej{nja obdobja, saj je {ele v obdobju renesanse nastopilo obdobje splo{nega zanimanja za tehniko, tehnologijo in tudi tehni~na odkritja. Vsekakor je treba vpra{anje tehnologije vstaviti v {ir{i kontekst razumevanja dru`be; tehnologija je bila npr. v anti~ni dru`bi lahko zabava, prav tako v fevdalizmu, {ele kapitalisti~ni na~in proizvodnje pa je dal tehnolo{ki iniciativi dru`beno vrednost. Ta je v zadnjih dveh stoletjih nezadr`no rastla in “Mislim, da je izraz kiberpank odvraten. Nikakor se ne {tejem v to ’gibanje’. Revolucionarni pa so kiberpankerji samo po svojem nazivu...” Greg Bear postala temeljna, osnovna dru`bena vrednota prav s pojavom kibernetike, elektronike, ra~u-nalni{ke in komunikacijsko napredne znanosti. V bistvu se je tehnolo{ka ozave{~enost, razgledanost in izobra`enost pridru`ila izobrazbi kot eden izmed nosilcev dru`bene selekcije in dodatni dejavnik hierarhizacije. I & my computer Ideja informacijske dru`be pa ne bi mogla obstajati v svetu, kjer tehnologija in `elje po novih stvaritvah ne bi zavzemale vodilnega dru`benega polo`aja. Tehnolo{ki razvoj je tako hiter, da dosega to~ko, ko ve~ina sploh ve~ ne ve, kaj vse se na tem podro~ju dogaja. Spremembe se kopi~ijo in s tem {e dodatno ote`ujejo razumevanje globalnega razvoja. To najbolje dokazuje popoln, vsestranski strah ljudi pred tehnologijo, pred ra~unalniki, heker-ji, genetskim in`eniringom ipd. Morda je vzrok za to tudi dejstvo, da tehnologija nikakor ni preslikava ~love{kega na~ina razmi{ljanja. Ne glede na to, koliko je vmesnik med ~lovekom in strojem (npr. ra~unalni{ki program) prijazen in uporaben, ~lovek ne more vedeti, kako naj ga upravlja, ~e ne razume vsaj osnovnih principov delovanja tega stroja. Kar pa seveda ne pomeni, da mora{ biti elek- KIBERKULTURA 111 Sergeja Kavšek troin`enir, da bi znal programirati videorekorder, ali ra~unalni{ki strokovnjak, da bi znal uporabljati urejevalnik teksta. Dovolj je splo{na izobrazba o na~inu delovanja in kvalitetna navodila za uporabo. Ker uporabniki ne dojamejo logike zaporedja operacij, ki jih morajo izvr{iti, da bi dosegli dolo~eno funkcijo naprave, ponavadi po dveh ali treh neuspe{nih poizkusih vse skupaj opustijo. [e najbolj se ta problem poka`e pri ra~unalnikih, kjer velja povsem druga~na oblika logike kot pri ljudeh. “KIBERPANK je tehnologija z odnosom.” Stewart Brand KIBERPANK V LITERATURI Prvi je uporabil pojem kiberpank, da bi ozna~il literarno smer, Gardner Dozois, ki je bil v tistem ~asu – zgodnjih 80-ih letih – urednik Asimovega ~asnika za znanstveno fantastiko. Izraz si je izposodil pri Bruceu Bethkeju, ki je napisal kratko zgodbo s tem naslovom. Kiber-pank je obstajal `e prej, le da se je imenoval preprosto “gibanje”. Center tega gibanja pa je bila v samozalo`bi izdajana revija Bruca Sterlin-ga Cheap Truth. Avtorji kot Sterling, Rudy Rucker, John Shirley, William Gibson, Lewis Shiner in drugi, sedaj uveljavljeni kot nosilci kiber-pank gibanja, so v tem ~asopisu pod psevdonimi pisali izredno ostre in zajedljive prispevke, ki so zadevali osrednjo, klasi~no znanstveno fantastiko, obenem pa promovirali novo smer, ki je pozneje dobila ime kiberpank. Sterling opredeljuje za~etek kiberpankovske literarne smeri kot zelo uli~no usmerjeno pisanje, anarhi~no, z naredi-sam odnosom in etosom glasbe gara`nih bendov v 70-ih letih. Postavitev kiberpankovskih zgodb Kiberpankovska literatura v glavnem obravnava marginalizirane posameznike in visoko-tehnolo{ke dru`be. Tipi~en za kiberpankovsko zgodbo je sistem, ki je v ozadju, ki dominira nad ve~ino navadnih ljudi, ne glede na to, ali je to zatiralna vlada, skupina velikih, paterna-listi~nih korporacij, fundamentalisti~na religija ali pa sistem umetne inteligence. Te sisteme podpirajo dolo~ene tehnologije, {e posebno informacijske – ra~unalniki, ra~unalni{ke mre`e, mno`i~ni mediji... – vse pa krepijo sistem, tako da lahko ta {e la`e obvladuje ljudi. Ponavadi spadajo v sistem tudi razni mo`gan-ski vsadki, proteti~ni udi, klonirani ali genetsko in`enirani organi ipd., s ~imer ljudje postanejo del “Stroja”. To je kiber vidik kiberpankovske literature. Vendarle je v vsakem kulturnem sistemu vedno nekaj ljudi, ki `ivijo na njegovem obrobju, edgeu. To so kriminalci, izob~enci, pregnanci, vizionarji... Kiberpankovska literatura se osredoto~a ravno na te posameznike in njihov boj s sistemom. In to je pank vidik kiber-pankovske literature. Scenografija v kiberpan-kovskih zgodbah je urbana, razpolo`enje pa pesimisti~no in temno. Koncepti in opisi so vr`eni pred bralca brez kakr{nekoli razlage, podobno kot so vr`eni pred nas vsi novi razvojni, tehnolo{ki dose`ki v na{em vsakodnevnem `ivljenju. Velikokrat je navzo~ ob~u-tek nejasnosti moralnih norm; gre le za ve~en boj s sistemom, v `elji prevrniti sistem, ali pa boj le za to, da ostane{ `iv. Tak{na predstavitev pa seveda ne tvori junakov v tradicionalnem smislu “herojev” ali “dobrih ljudi”. KIBERPANKERJI Sredi 80-ih let so se dolo~ene skupine ljudi, izhajajo~ iz kiberpankovske literature, za~ele opredeljevati za kiberpankerje. Opazili so namre~, da so v dana{nji moderni zahodni o 0 ______ ___ o o • o \_/C :s/ os o c_ < _ c !/\ / S_____/ SC C J CooJ /S _ /S /---------s/ : g g :---------s= / : :: s==e==/s ____s : * ! !-------! ! S - / ! ! ! ! 112 KIBERKULTURA Iz ra~unalni{kega podzemlja in virtualnih svetov prihaja KIBERPANK dru`bi opazna semena fikcijskega tehnosistema, sami pa so se poistovetili z marginaliziranimi posamezniki v kiberpankovskih zgodbah. Vendar so v zadnjih nekaj letih tudi mno`i~ni mediji zaznali ta pojav in za~eli uporabljati vzdevek “kiberpanker” za prav dolo~ene ljudi in skupine. Osrednja kiberpankovska revija MONDO 2000 trdi, da je {tevilo njihovih bralcev blizu 70.000, toda med njimi ni ve~ kot nekaj tiso~ ra~unalni{kih hekerjev, futuristov, mejnih znanstvenikov, ra~unalni{kih grafikov in glasbenikov, znanstvenofantasti~nih geekov, ki se dejansko razgla{ajo za kiberpankerje. Tisti kiberpankerji, ki so neposredno povezani z ra~unalni{ko kulturo, se pri{tevajo med vsaj tri ve~je skupine: hekerje (hackers), kre-kerje (crackers) in telefonske frike (phone phreaks). Heker je lahko posameznik, ki u`iva v raziskovanju podrobnosti programabilnih sistemov, tisti, ki entuziasti~no ali celo obse-sivno programira ali preferira samo programiranje pred teoretiziranjem o programiranju, ali pa tisti, ki razume “hek” vrednote. Prav tako je heker posameznik, ki je hiter programer, ali pa ekspert za dolo~en program – npr. UNIX heker. Z istim izrazom se lahko ozna~ujejo tudi strokovnjaki na kateremkoli podro~ju, npr. kuharski hekerji ipd. Izraz kreker je bil skovan leta 1985 zaradi napa~ne uporabe pojma heker v ~asopisnih ~lankih. Krekerji so namre~ tisti sloviti kiberpankerji, ki vdirajo in razbijajo zavarovane ra~unalni{ke sisteme (pred tem se je tudi za tovrstno dejavnost uporabljal izraz heker). Ostanejo {e friki – ti pa slovijo kot umetniki vdiranja v telefonska omre`ja, {e posebno, a ne ekskluzivno, v komunikacijska omre`ja. Hekerji, krekerji in friki so tisti, ki tvorijo t.i. ra~unalni{ko podzemlje, vendar pa s popularizacijo tega gibanja v zadnjih nekaj letih ne moremo ve~ govoriti le o ra~unalni{ko usmerjenih pripadnikih kiberpanka, saj je beseda postala ozna~evalec za pisano mno`ico s tehnologijo obsedenih posameznikov – umetnike, pisce in predvsem mladino, futuriste, mejne znanstvenike ipd. “KIBERPANK je nesveta aliansa tehni~nega sveta z underground pop kulturo in cestno anarhijo. Osebno mislim, da sem tak tip pisca, kot so v glasbi gara`ni rokerji. Na{e gibanje (kiberpank) je le del postmodernisti~nega gibanja in zdru`uje dve razli~ni smeri; ~iste kiberpankerje in humaniste.” Bruce Sterling Kiberpank tako izra`a ra~unalni{ko ali nasplo{no visoko tehnolo{ko dobo, v katero ne spadajo samo tridesetletni hekerji, ki kot obsedeni `dijo pred terminali, niti ne dvajset-letniki, ki imajo podobne ob~utke do Applovih Macintosh ra~unalnikov, kot so jih imeli njihovi star{i do Applovih gramofonskih plo{~. Kiberpank postaja predvsem ideologija pred-adolescentov, ki so jim vodilo bivanja Super Nintendo in Sega Genesis video igre. Ravno ti so gonilno kolo kiberpankovske kulture. Bruce Sterling KIBERKULTURA 113 Sergeja Kavšek “Ne vem. Nekdo je vpra{al Jimmyja Pagea, kaj si misli o heavy metalu, in ta mu je odgovoril: Ni~. Jaz ga nisem tako imenoval, ko sem ga izumil.” Sicer pa se sam nikoli nisem ukvarjalz znanostjo in jo uporabljam le, da bi ustvarilozadje svojih romanov. Isto velja tudi za tehnologijo. Lahko bi rekli, da uporabljam znanstveni jezik na pesni{ki na~in. V bistvu se v svojih delih bolj ukvarjam s kritiko dru`be kot pa z napovedovanjem prihodnosti. Ne pripadam nikakr{ni skupini ali {oli mi{ljenja; edino, kar me ve`e z drugimi (pisci), je to, da smo se v pribli`no istem ~asu pojavili na izdajateljski sceni.” William Gibson KULTURNI VZORCI KIBERPANKA Jutri{nja kultura (Future culture) Novo gibanje je le skupno ime za ve~ raz-li~nih kulturnih vzorcev, za katere je zna~ilno, da so znanilci prihodnosti in hkrati tudi na{i sodobniki. To je tako imenovana jutri{nja kultura, za katero je zna~ilno obele`je postmodernizma in uokvirjenost v tehnolo{ko zaznamovano okolje. Jutri{nja kultura ima morda zgre{eno ime, saj pravzaprav niti ni toliko stvar prihodnosti, ampak se dogaja tukaj in zdaj. Bistvo, ki opredeljuje kulturo jutri{njega sveta, pa je tehnologija. Gre za pojav tako imenovane tehnokulture, katere razvoj je v polnem zamahu ravno danes. Kamorkoli se ozremo, nas obdaja tehnologija. Kako bi si predstavljali dana{nji svet brez ra~unalnikov, telefonov, televizij, avtomobilov, pralnih strojev, sesalcev... – vse to so namre~ mikroprocesorsko vodeni aparati in sodijo na podro~je visoke tehnologije. Vsekakor je dana{nji ~as ~as razvijanja novih kulturnih pristopov oziroma kultur jutri{njega dne, za sedaj pa so to za mnoge {e vedno subkulturna gibanja, ki vsa skupaj sodijo v {ir{i okvir, ki bi ga lahko poimenovali kar kiberkultura. Posamezni vidiki, ki jih lahko pri~akujemo v jutri{nji kiberkulturi, so na neki na~in prisotni `e danes – gre za podro~ja virtu-alnih svetov, psihedelije, industrijske, uli~ne in rave kulture; povrh pa seveda {e kiberkulture kot se{tevka (in ve~ kot le to) vseh prej na{te-tih kulturnih gibanj. Z gotovostjo lahko zatrdimo, da smo na tak ali druga~en na~in `e danes vsi udele`enci virtualne kulture ali tako imenovanega virtualnega sveta. Ideja virtualne kulture je v samem pojmu kiberprostora, ki ozna~uje novo podro~je v elektronskih komunikacijah, kjer postane pri tvorjenju skupine element geografskega prostora popolnoma irelevanten. Kultura virtualnega (Virtualculture) Tehnologija je klju~ni moment jutri{nje kulture in s tem seveda kulture virtualnega. Kakor se eksponencialno ve~ajo zmo`nosti le-te, tako se vse bolj {irijo njena podro~ja. Najzanimivej{e tehnolo{ke aplikacije se vsekakor pojavljajo na podro~ju komunikacij in interaktivnosti medijev. Eden pomembnej{ih dose`kov dana{njega ~asa je razvoj tehnologije virtualne resni~nosti in z njo porajajo~ih se virtual-nih svetov. Ti naznanjajo tudi pomembne spremembe na podro~ju sociolo{ke strukturira-nosti medosebnih odnosov in pomena razmerja posameznik-skupina. Temeljno podro~je kulture virtualnega so tako imenovani virtualni svetovi, ki so nelo~ljivo povezani s podro~jem ra~unalni{tva. Ra~unalniki danes niso ve~ zgolj O S G /S G /S S/I/S S/IS SI/ : : s/ : / s/s /s /s s/ / s s s 114 KIBERKULTURA Iz ra~unalni{kega podzemlja in virtualnih svetov prihaja KIBERPANK // // t ra~unala in pomo`ni pisalni stroji, temve~ ustvarjajo povsem novo podro~je, podro~je virtual-nih svetov. V ta sklop razvoja ra~unalni{ke tehnologije sodi predvsem sistem virtualne resni~nosti, elektronske mre`e – od lokalnih BBS sistemov do Interneta – in ne nazadnje tudi celi mali svetovi znotraj ra~unalnika. Ra~unalnik tako danes postaja tudi skozi pojem kulture virtualnega nov kanal med~love{kega komuniciranja, nov medij. Psihedeli~na kultura Za~etek psihedeli~ne kulture, ki se vrti okoli u~inkov psihotropnih substanc, predvsem halucinogenov, kot so LSD, marihuana..., sega v 60. leta. Gre za kulturo, ki `eli manifestirati nove ideje, nove na~ine mi{ljenja in nove poti pristopa k realnosti ter zavesti. Ena bistvenih ugank dana{nje dru`be je ravno narava zavesti, mi{ljenja in razuma. Bistvo psihedeli~ne kulture je raziskovanje tega podro~ja ~love{kega `ivljenja. Vsa ta podro~ja so vitalnega pomena za razumevanje tega, kdo in kaj smo ljudje, in so hkrati temeljna filozofska vpra{anja, ki so si jih ljudje zastavljali skozi stoletja. Tako je tudi psihedeli~na kultura vse bolj povezana s tehnologijo; med eno klju~nih oznak psihedelije sodi “raz{irjanje zavesti”, katerega pomen postane precej bolj ekspliciten ob uporabi novega tehnolo{kega dose`ka, virtualne realnosti (simuliranega sveta, ki ga ustvari ra~unalnik) oziroma ra~unalni{ko generiranega virtualnega prostora. Vanj vstopa uporabnik s pomo~jo posebnih o~al, po njem pa se premika z ukazi, ki jih daje z rokavico (ali celo obleko), opremljeno s senzornim spremljanjem polo`aja in premikanja. ^lovek, ki je v tem prostoru, ga ob~uti kot resni~nega, seveda pa gre le za simulacijo realnosti. Dana{nja virtualna resni~nost je le raz{iritev ra~unalni{ke grafike v tretjo dimenzijo, ki jo pri~arata zaslona v neposredni bli`ini o~i. Do`ivetje stopnjuje {e ra~unalni{ko obdelan zvok v slu{alkah, ki “prihaja” iz dolo~ene smeri. Ta svet ni stati~en, saj ra~unalnik zaznava premike glave in rokavice (oziroma celega telesa) in s tem sorazmerno spreminja sliko okolice in premika vir zvoka. Od psihotropnih substanc k inteligen~nim drogam Pripomo~ki za raz{irjanje zavesti so seveda tudi droge. V zadnjih letih je v Zdru`enih dr`avah Amerike opazen izjemen porast u`ivanja halucinogenov, predvsem LSD-ja, pojavila pa se je {e nova vrsta drog, imenovanih “smart drugs” ali inteligen~ne droge. Gre v bistvu za neke vrste “hranilnih dodatkov”, ki optimizirajo mentalne funkcije in William Gibson nevtralizirajo agense – proste radikale – ki slabijo imunski sistem in pospe{ujejo staranje organizma. Aktivne substance v teh napitkih in kapsulah so aminokisline, ki zdru`ujejo v telesu potrebne beljakovine. Ob beljakovinah, ki so vitalnega pomena za delovanje celic, so tu {e aminokisline druga~nega tipa, ki se v telesu pretvarjajo v nevrotransmiterje, ti pa prena{ajo informacije med mo`ganskimi celicami. U`iva-nje teh hranilnih dodatkov izbolj{uje spomin, omili depresivnost, upo~asni staranje in nasploh izbolj{uje umske sposobnosti. Seveda le v dolo~enih mejah, saj se s pove~ano koli~ino KIBERKULTURA 115 Sergeja Kavšek William Burroughs hranilnih snovi in prenosnikov vzburjenja – nevrotransmiterjev – ne pove~ujejo sorazmerno tudi kognitivne in perceptivne sposobnosti. Preparati delujejo le ob natan~nem doziranju in nadzorovani uporabi – u~inek ponazarja krivulja narobe obrnjene krivulje ~rke U. Preparati, ki sodijo med inteligen~ne droge, so aminokisline, vitamini – antioksidanti, ki izbolj{ujejo spomin –, zeli{~a (predvsem vzhodnja{ke, eksoti~ne rastline) in njihovi ekstrakti in {e manj naravne sestavine, ki po svojem delovanju veliko bolj spominjajo na droge – na primer nutropiki, kot so Piracetam, Hidergin, Vazopresin, Milacemid... U~inki inteligen~nih drog {e niso povsem pojasnjeni, vendar pa vidno vplivajo na izbolj{anje spomina, koncentracije in po~utja nasploh. Kot take so inteligen~ne droge prav tako pomembno vodilo kiber-tehnolo{ko usmerjene generacije, kot so bili halucinogeni pri generaciji hipijev. Rave kultura Rave kultura v mnogo~em spominja na Woodstock masovke v 60-ih letih, le da sodi v 90. in je temu tudi prilagojena. Seveda so rave skupine veliko manj{e, kar pa spet omogo~a, da se dogodki (razni nastopi, prireditve in zabave) odvijajo ve~krat in pogosteje. Gre za zabavno plat jutri{nje dru`be – za na~in zabave, ki jo izbirajo dana{nji mladi in jutri{nji odrasli. Tudi glasba reflektira moderno tehnologijo, npr. tehnoglas-ba, raverji pa se pogosto ozna~ujejo kot del psihedeli~ne subkulture in gojijo `elje po ustvaritvi neke nove, posebne realnosti – tudi ob drogah, VR-u in seveda glasbi. Industrijska kultura Nova postindustrijska oz. informacijska doba prina{a s seboj za navadnega sprejemnika in prebivalca 20. stoletja – katerega navadna oblika zabave in zanimivega dogodka je obisk gledali{~a ali opere, ~e je malo starej{i, ali pre-`iveta no~ v disku, ~e sodi v mlaj{o generacijo – tudi precej nenavadna umetni{ka prizori{~a in {e bolj nenavadno vsebino umetni{kih del in dogodkov. Oblika zabave, ki postaja vedno bolj popularna (rave spektakli), se dogaja v prostranih, opu{~enih skladi{~nih halah, s celono~nim ali ve~dnevnim plesom ob divji, hitri in elektronsko impulzivni industrijski glasbi. Tudi oblike performansov razli~nih umetni{kih skupin postajajo vedno bolj nenavadne in zmeraj bolj ekstremne in eksperimentalne. Ena takih skupin je Laboratorij za raziskave pre`i-vetja – Survival Research Laboratories. ^lani skupine na svojih performansih uprizarjajo razli~ne ritualizirane interakcije med stroji, napravami za posebne efekte in ra~unalniki, ljudje pa so na nastopu navzo~i edino kot operaterji in ob~instvo. Konec oktobra leta 1992 je Laboratorij predstavil enega svojih strojnih nastopov v Gradcu. Oblika predstavitve je bila podobna vsem njihovim performansom: petdeset minut ~iste akcije pred kak{nim tritiso~glavim ob~instvom. Omenjena umetni{ka skupina je prav iz posebnega razloga izbrala Gradec za predstavitev svojega performansa, imenovanega Namerna evolucija vojne cone: Prispodoba spontanega strukturalnega razkroja, saj je v tistem ~asu le nekaj sto kilometrov stran potekala “prava, resni~na” vojna med hrva{kimi in srbskimi silami. Pred predstavo so ~lani Laboratorija skupaj s snemalno ekipo obiskali centre spopadov na Hrva{kem in o dogajanjih posneli dokumentarni film. Izkazalo pa se je, da interes za vojno, kot so ga pokazali sodelavci Laboratorija, izvira iz druga~nih sss:::/// / s? o o ! s / s' V # : : Ctt) c D as//:* *:w ttS/C * 3/ s ===== tt c u ) tt : : : : 8_____J j j *_____ ;tt—' *— 116 KIBERKULTURA Iz ra~unalni{kega podzemlja in virtualnih svetov prihaja KIBERPANK motivov, kot smo jih navajeni. Vizualna plat performansa Laboratorija in uporabljena “ma{i-nerija” je nakazovala temo – vojno – implicitno in eksplicitno. Velika atomska bomba, obe{ena na vitlu, je nenehno padala na na tleh narisano tar~o in pri tem razdejala telesa nesre~nih robotov, ki so se zna{li preblizu. Trimetrske kvadratne ra~unalni{ko retu{irane slike golih vojakov v homoeroti~nih pozah so krasile nekaj strojev in zidove tovarne, kjer je potekal per- “KIBERPANK je naravna dedi{~ina ameri{kega kulturnega gibanja, imenovanega beatniki in pozni hipiji.” John Perry Barrlow formans. Orja{ki mobilni `erjav je s pomo~jo velikega kavlja po zraku prena{al stroje iz ene bojne cone v drugo, kar naj bi bila metafora za neuspe{no preseljevanje beguncev iz enega kriznega obmo~ja v drugo. [tevilni stroji, ki so bili uporabljeni v tem performansu, so bili izvirno razviti v razli~nih voja{kih raziskovalnih programih. Nekateri izmed strojnih udele`encev v performansu so bili: V-I reaktivni motor, nekaj eksplozivnih naprav, elektromagnetski top na tra~nicah, top na daljinsko upravljanje, ki je izstreljeval eksplodirajo~e projektile, in vrtilni stroj, nastal iz propadlega voja{kega eksperimenta, ki je sku{al ustvariti supersoni~ni letalski propeler, katerega u~inek pa je le neznosen, u{esa parajo~i hrup (podoben tistemu, ki ga proizvede cela eskadrilja bom-barderjev). Ena izmed zna~ilnosti kiberkul-ture je torej tudi bivanje v tako imeno- -TxT-/c c\ /\/\ C. 3.3 C _3 ! /ccc \ / \ c====J c- _3 S_- ooo 0 C_3 (? / /_C C-.____3 /CC03/ S / i_S / / /\\\\'-----" I SooooO C s s\ \\___/ s \_ \ S 3 S S 3 / C C V 'C \ vani industrijski dobi ali industrijski kulturi, ki je zna~ilna za postindustrijsko dru`bo. Kakorkoli `e, pojem industrijske kulture se najve~-krat navezuje na glasbena gibanja. Industrijska glasba je najve~krat ozna~ena kot tehnolo{ka in ima v sebi neki uporni{ki duh, ki se ga vsekakor da primerjati s pank gibanjem v poznih 70-ih letih. Tako imenovano industrijsko kulturo pa sestavlja {e vrsta drugih perfor-mansov, ki niso v prvi vrsti glasbeni. Ena pomembnej{ih dogajanj te vrste so na primer tudi predstavitve Laboratorija za raziskave pre`ivetja – Survival Research Laboratories, podobne tisti `e opisani. Uli~na kultura (Street culture) V dana{njem svetu je mo~no opazen tudi pojav uli~ne kulture, ki je bila v Zdru`enih dr`avah Amerike primarno afrocentri~na, pogojevala pa sta jo rasizem in neenakopravnost ~rncev. V jutri{njem svetu pa postane aktualna takrat, ko se nana{a na besede Williama Gib-sona v njegovem romanu Neuromancer: “Ulica najde svoje na~ine uporabe.” Tu so mi{ljena predvsem uli~na dogajanja v zvezi s tehnologijo – njenim razvojem, razpe~evanjem in preverjanjem. Uli~na kultura se najve~krat razume kot “naredi-sam-kultura” (Do It Yourself); take vrste je na primer rap glasba. V uli~no kulturo spadajo tudi grafiti ({ele nedavno priznana oblika umetni{kega izra`anja). Omenjena kultura je posledica velikega preobrata v na{em postmodernem svetu, ki bi ga lahko v lu~i “naredi-sam” kulture opisali kot gibanje za individualizacijo in specializacijo. C C .-ccc-j C 3 3 3 3 3 C 3 Ccccc-C 3 '_'_', C 3 C.C .3-C 3 C_ C 3 _____/' D3ee \ !ee c-/ \-c\ / W\A ! !ee \ \/.\ OooooOee ----. S S / ' ' .c\ \ -C. 3.3 \ ~7s c7~ / 3e ) \C / 3e \(_//.e ._/\c_.e _!o< !__ 'JNS-'NS "—. /J.C.3- _\ -=N-N /-//_ ' C c DS / S U /.c S/SSS CG3___• c / : :. /'ss_/s/ / / s/ C/ / / c/ / \ C/ KIBERKULTURA 117 Sergeja Kavšek Mejna znanost (Fringe science, rocket science) Svet se vrti vedno hitreje in vedno ve~ je stvari, ki jih ne moremo pojasniti, razumeti in opisati na konvencionalne na~ine, kar je {e posebej opazno ob vstopu v dobo kiberkulture in njenih pojavnih zna~ilnosti. Celi~ni avtomati, teorija kaosa, singularnost, kvantna teorija, prostor, ~as, dimenzije, kiberne-tika, resni~nost, zavest, `ivljenje, inteligenca, umetno `ivljenje, umetna inteligenca, subatomske resni~nosti, genetske mutacije – vse to so priljubljene teme -ooO- -Ooo- pomembni, da lahko govorimo celo o posebni kulturi, npr. MTV in CNN kulturi. Ko govorimo o informacijski dru`bi, gre v bistvu za kiberkulturo, ki {e vedno zori. Temeljni prispevek k tej preobrazbi bodo povzro~ili tako revolucionarni tehnolo{ki dose`ki kot ISDN, digitalna televizija in podobno. Res je, da je kiberkul-tura {e v povojih in da {e ne `ivimo v informacijski dru`bi – {e posebno ne Slovenci –, pa vendar lahko do tega preobrata pride vsak ~as. Kreditni ban~ni sistem, politika, mediji in internacionalni konglomerati so zgolj informacijski sistemi, ki operirajo mejne znanosti. Ker se ta znanost ozna~uje za z informacijskimi dobrinami. Na prelomu stoletja mejno, jo tako vidi tudi mnogo klasi~nih so bile bazi~ne sile v evropskem in severno- znanstvenikov. Pa vendar so znanstveniki, ki ameri{kem delu sveta politi~ne – vse do druge se ukvarjajo s temi novimi temami, pravi post- svetovne vojne, do nastanka postindustrijske o o -(_)- ///// [ O O ] S = / / W S __pOOO___OOOo__ \\\// CG G) ---ooO-C D-Ooo--- U Einsteini in bi jih morali tako tudi razumeti. Kiberkultura Kiberkultura je v bistvu se{tevek (in ve~ kot samo to) vseh prej na{tetih kulturnih in znanstveno-tehnolo{kih gibanj. Gre za realnost, ki smo ji pri~a `e danes, ki pa se nana{a na prihodnost. Izhaja iz literarne smeri (kiber-panka) in ljudi (kiberpankerjev), ki uporabljajo tehnologijo in informacije na na~ine, ki odstopajo od pri~akovanih norm in zakonov dru`be. Dalje lahko govorimo o hekerjih, ki izvirajo iz 60-ih let, in krekerjih, ki so se lo~ili od prej{njih ob koncu 80-ih. Moto dana{njih hekerjev je “informacija `eli in mora biti svobodna” in to je tudi cilj njihovega delovanja. Rudy Rucker, eden najvidnej{ih piscev in znanstvenikov v moderni dobi, je zaslu`en za moto, ki si ga je prisvojila kiberkultura: Kako hiter si in kako jedrnat? ali v izvirniku: How fast are you? How dense? Osnova, v kateri korenini kiberkultura, je informacijska dru`ba. To je dru`ba, kjer je informacija pomembna dobrina, ~e ne celo najpomembnej{a. Da je tako `e danes, vidimo po popularnosti in prominentnosti dveh tako mo~nih televizijskih postaj, kot sta MTV in CNN. Ti dve sta tako dru`be, ko so postale pomembnej{e ekonomske silnice, vendar {e vedno v povezavi s politi~nimi. [e danes je tako; vedno pomemb-nej{e mesto v globalni, svetovni igri mo~i pa si utrjujejo mediji, in to ravno s svojo informacijsko mo~jo. “Vedno sem si `elel postati pisec ZF v stilu Williama Buroughsa, da pa bom to res storil, sem se odlo~il po koncertu Rolling Stonesov leta 1975. Sicer me oznaka kiberpanker ne moti, ker privla~i pozornost h gibanju, za katerega mislim, da je pozitivno. Tisto, kar je danes resni~no bistvenega pomena, je ru{enje vseh meja in omogo~anje pretoka informacij. Zato mi je tudi v{e~ pojem kiberpanker; na videz povezuje zelo razli~na koncepta, vendar je njuna zveza informativna.” Rudy Rucker 118 KIBERKULTURA Iz ra~unalni{kega podzemlja in virtualnih svetov prihaja KIBERPANK Kiberumetnost V dobi kiberkulture lahko govorimo tudi o pojavu nove umetnostne zvrsti, morda kar novega umetnostnega sloga oziroma `anra, ki ga lahko poimenujemo kiberumetnost. Gre za popolnoma nove umetni{ke pristope; tako v glasbi (omenili smo `e industrijsko, rave in tehno glasbo) kot v likovni umetnosti, katere prvo orodje v novi dobi postane ra~unalnik kot medij – na tem podro~ju je v zadnjem ~asu med kiberpankerji najbolj raz{irjena ASCII umetnost. Omre`eni umetniki Prav tako vse ve~ umetnikov v svojem izra`anju uporablja ra~unalni{ke mre`e, kar mo~no vpliva ne le na njihove metode dialoga in distribucije (ki na ta na~in postaneta veliko la`ja), ampak tudi na celoten kreativen proces in estetski izdelek. Umetni{ka dela v kiberprostoru ra~unalni{kih mre` niso nujno vizualne, se pravi grafi~ne predstavitve, mnogo jih je usmerjenih tudi k samim komunikacijam – k preu~evanju interaktivnosti, kolaborativnosti, povezav, vmesnikov in odnosu med umetnikom, njegovim delom in sprejemnikom. Kiberumetnost ozna~uje pomanjkanje fizi~ne oprijemljivosti in eksperimentiranje z razli~nimi, novimi oblikami komunikacije. Kiberumetni{ka dela bi potemtakem lahko imenovali tudi kreativni komunikacijski sistemi. Umetniki, ki ustvarjajo na elektronskih mre`ah, eksperimentirajo z novo paradigmo kulturnega ustvarjanja – interaktivnega javnega sodelovanja in kulturne aktivnosti. Prva mednarodna umetni{ka elektronska mre`a (ARTEX) je bila ustanovljena l. 1980 in je organizirala vrsto telekomunikacijskih dogodkov v 80-ih letih, ob tem pa je razvijala kolaborativno pisanje teksta. Najbolj znan projekt je bilo skupno pisanje pravljice, v katerem so sodelovali umetniki iz Evrope, Kanade, ZDA in Avstralije. V letu 1986 je bila ustanovljena {e mre`a ACEN – Art Com Electronic Network – kot ena izmed konferenc na WELL-u, ki je eden najve~jih informacijskih sistemov, vklju~enih v Internet, in med kiberpankerji najbolj priljubljen. Na tem sistemu sodelujejo v ustvarjanju poleg umetnikov sedaj {e ra~unalni{ki programerji, futuristi, sistemski operaterji, pisatelji, pravniki in drugi. Dogajanje na mre`i ACEN je rezultiralo v takih umetni{kih delih, ki so `e v svoji zasnovi vsebovali razpr{eno ob~instvo kot soude-le`ence v kreaciji – {lo je torej za umetnost kot proces skupinske interakcije. Znani projekti so na primer Bad Information Base, kjer so zbirali napa~ne, neumne, sme{-ne in slabe interpretacije informacij, pa Das Casino, ki se je najprej pojavil kot oblika virtualne rulete in se kasneje razvil v neke vrste kolaborativno gledali{~e, v katerem so udele`enci razvili svoje karakterje in opisovali dogodke v tem prostoru. [e najbolj odmevna je bila elektronska novela v nenehnem nastajanju, imenovana In the Hearth of the Machine. Komunikacijska tehnologija se nenehno razvija v smeri vse ve~je interaktivnosti in mul-timedialnosti, medtem ko se rudimentarne socialne in kulturne aplikacije {ele razvijajo (in to ne nujno v smeri horizontalnega javnega sodelovanja). Rudy Rucker KIBERKULTURA 119 Sergeja Kavšek KIBERPROSTOR Kiberpank in kiberkultura dolo~ata tako sodobnost kot prihodnost. Bistvena novost, ki jo poleg vsesplo{nega tehnolo{kega izziva prina{ata omenjena pojava, je kiberprostor ali v izvirniku cyberspace. Prvi, ki je opisal vizijo ne~esa, kar bi danes lahko imenovali kiber-prostor, je bil Vernon Vinge v noveli True Names. Heroj Vingove zgodbe je z EEG elektrodami na ~elu priklju~en v poseben prostor, imenovan The Other Plane ali Druga ravnina, kjer so s pomo~jo zapletenega softvera prikazani znani objekti. Televizijska nanizanka Max Headrom je uporabila podoben pristop pri prikazovanju ra~unalni{ko generiranega prostora. [e druga~ne fikcijske prijeme pri vklju~evanju ideje kiberprostora v svoje novele in romane je uporabil William Gibson v svojem trikrat nagrajenem romanu Neuro-mancer. Prav v tem delu je Gibson definiral kiberprostor kot konsenzno halucinacijo – s tem je hotel nakazati, kot je dejal pozneje, to~ko, v kateri se medijski tok zdru`i in nas obkro`i, tako da okoli sebe ne vidimo ve~, kaj se resni~no dogaja. Dejansko je Gibson eden prvih, ki je napovedal virtualno resni~nost. Vendar je stopil pri tem {e korak dlje: razdelil jo je na dvoje entitet – matri~ni kiberprostor in mre`o Simstimov. Simstim je neinteraktivna razli~ica virtualne resni~nosti, televizija 21. stoletja, /K /_\_ : :/o\o\ : w / / ki deluje s podobnim konzolskim pristopom kot kiberprostor. Gledalci, tako jih sicer lahko imenujemo samo pogojno, ne opazujejo ekrana, ampak direktno sprejemajo informacije na svoje `iv~ne kon~i~e, s ~imer lahko dejansko do`ivljajo program. Kiberprostor je v Gibsonovih delih hekerski sinonim za tridimenzionalne ra~unalni{ke mre`e, ki se skozi konzole (pretvornike digitalnih impulzov v `iv~ne signale in obratno) preko elektrod na mo`ganih \// \_\ \/ oi / / C D D upravljalca pretvarjajo v tridimenzionalno prostorsko matriko. V njej so ra~unalniki ponazorjeni z barvnimi piramidami, linijsko povezanimi, po katerih se pretakajo informacije. Po tem prostoru se je mogo~e prosto gibati, razen tam, kjer ICE (tj. za{~itni sistem) to prepoveduje. Kiberprostor je v bistvu interni informacijski podsvet, kjer vsi udele`enci isti prostor vidijo in se po njem premikajo. Podobno obravnavajo idejo kiber-prostora tudi ostale kiberpank novele. Kiber-prostor je torej metafora za abstraktne prostorske in informacijske koncepte. “Nekateri uporabljajo tehnologijo za vojno. Kiberpank jo uporablja za glasbo, umetnost in `ivljenje.” Baby Tokio Imerzivna tehnologija Brenda Laurel, avtorica knjige Computers as theatre (Ra~unalniki kot gledali{~e), ozna-~uje kiberprostor kot imerzivno tehnologijo, tehnologijo, v katero lahko vstopi{. Predpostavimo, da na{a ~utila obkro`imo s slikami, ki se delno ali v celoti razlikujejo od dejanskega sveta, in jih uredimo tako, da podpirajo in spodbujajo holisti~no interakcijo med ~lovekom in okoljem. Kot rezultat dobimo virtualno resni~nost, virtualna okolja, umetno realnost ali multisenzorne interaktivne sisteme. Vsi ti so podalj{ki domi{ljije, v katere lahko vstopimo. Imerzivna tehnologija je po eni strani nedosegljivi gral na koncu zgodovine filma, po drugi pa privla~na sila, ki ustvarjalno energijo usmerja h kulminaciji ra~unalni{tva. Imerzivni kiberpros- /_:o: :o:_ \ : : c____) : : i C / /\ / // _// I I / 120 KIBERKULTURA Iz ra~unalni{kega podzemlja in virtualnih svetov prihaja KIBERPANK tor spreminja tradicionalni etos računalništva; breztelesne ume, ki komunicirajo prek tipkovnic in ekranov nadomešča z razumevanjem čutil kot primarnih načinov našega dojemanja sveta, našega razmišljanja, razumevanja in fantaziranja. Tovrstna tehnologija ______________ je vpeta v zgodovinski vektor ------ - eksternalizacijo človeške ^ domišljije. Kot pravi Terence McKenna, človeško popoto- ____/ S vanje je v bistvu prizadevanje / /\ \ zamenjati naš zunanji jaz z C q----------C notranjim. Korak za korakom \ / smo hodili po poti od luk-______________ njanja kartic do interativnega računalnika, od Metropolisa do Star treka v želji, da bi ustvarili imerzivno okolje. Na tej poti smo se bili prisiljeni odreči zastarelim definicijam pojmov avtorstva in nadzora. V imerzivnem svetu avtorstvo ni več način prenašanja izkušenj, temveč sestavljanka skrajno osebnih izkušenj. Čeprav danes težko govorimo o istem pomenu in obliki kiberprostora, ki so si ju zamislili prvi pisci kiberpankovske literature, je vendarle mogoče ta izraz zaslediti v mnogih časopisnih člankih, pogovorih in predvsem v hekerskem lingu. Internet - vrata v kiberprostor Z idejo kiberprostora največkrat mislimo Internet, mednarodno globalno računalniško komunikacijsko mrežo, ki se razteza čez Atlantik, od Združenih držav Amerike proti Evropi in še naprej, vse do Islandije, zahodne in srednje Evrope, Japonske, Severne Koreje, Indonezije, Avstralije in Nove Zelandije. Kiber-pankerji, ki se priključujejo - logirajo na ta sistem (mnogi počno to celo vsak dan), doživljajo Internet oziroma kiberprostor kot resničen, pristen svet, v katerega lahko vstopimo, ________________ ga raziskujemo in z njim — manipuliramo. Kiberprostor ' ¦* pa je več kot zgolj igrišče za računalniške navdušence. Kar / ^____ vedo kiberpankerji že nekaj ] / /\ \ časa, je sedaj odkrilo še 17,5 D C O D milijona uporabnikov mode-[ \ / mov - kiberprostor je tudi ______________ nov medij. Vsak večer se na vrsto računalniških sistemov -Internet ali pa lokalne BBS sisteme - logira več sto tisoč ljudi, da bi se vključili v interaktivne pogovore s somišljeniki, da bi pisali prijateljem ali pregledali svojo pošto, prenesli na svoj računalnik novo videoigro... Pretresljiv in opominjajoč je dogodek, ki se je odigral na mreži WELL (the Whole Earth ’Lectronic Link) s sedežem v Severni Kaliforniji, ko je pred štirimi leti eden najbolj aktivnih sestavljalcev besedil in udeležencev mreže napisal in pognal program, ki je zbrisal vsa njegova sporočila in vpise. Teh dopisov je bilo več tisoč. Kmalu po tem “virtualnem samomoru” je fant storil še dejanski samomor. Mnoge računalniške uporabnike zadovoljujejo nekajkratni obiski kiberprostora, medtem ko kiberpankerji tam živijo, se igrajo in gredo tja tudi umret. Sergeja Kav{ek, {tudentka novinarstva na Fakulteti za dru`bene vede v Ljubljani. KIBERKULTURA 121 Helena Velena Kiberseks – klju~ vrat zaznavanja* Bolj kot spreobra~anje k novim oblikam seksualne psihopa-tologije je kiberseks instrument eksperimentiranja in/ali poglabljanja seksualnih praks in vedenj. Bolj kot cilj je sredstvo. ^e parafraziramo McLuhana: kiberseks je medij in njegovo sporo-~ilo je raznovrstnej{a, bogatej{a in posebna realna spolnost. Ta opredelitev nasprotuje drugi, ki jo raz{irjajo publicisti visokonakladnih revij, namre~, da je kiberseks spolnost prihodnosti (ali futurabilne sedanjosti), saj `ivimo v t.i. tehnolo{ki dobi (pravilnej{e poimenovanje z vidika ~love{ke evolucije je informacijska doba), ki `e sama po sebi poudarja komunikacijski vidik, informacijski tok in ne dogodek sam, ki je terminalno zasebno dejanje, povezano s sfero porabe informacijskih dobrin in ne njihove proizvodnje. Ker kiberseks nikoli ne bo nadomestil tradicionalne spolnosti, nanj ne ka`e gledati kot na prilagajanje novim ~asom, trendom in `ivljenjskim slogom. Kiberseks je, nasprotno, praksa osvobajanja seksualnih navad in vedenja, ki uporablja nove tehnologije, ker najbolj ustrezajo njegovim namenom. Dejstvo, da so te tehnologije telematika, videotelefonija, CD ROM in zelo kmalu interaktivna visokolo~ljivostna televizija, je preprosto posledica tega, da te tehnologije omogo~ajo komunikacijo. Ne spolnosti. @e na za~etku mora biti jasno, da je kiberseks v prvi vrsti komunikacijski moment, ki zadeva spolnost in mo`nosti njene * Besedilo je uredni{ko prirejen prevod uvodnega poglavja v Claudio Cannarella et. al (ur): Erotica ’94. Edizioni Pendragon/Sicacoop: Bologna 1994, str. 9-40; katalogu festivala Erotica ’94, ki je potekal maja v Bologni. Avtorica prispevka, Elena Velena je transseksu-alec/ka, ki se predstavlja kot poganska sve~enica kiberseksa ter hekerska izvedenka v komuniciranju in kulturi, je sodelavka italijanske revije Virtual. Skupaj s pornostarleto Milly D’Abbraccio sta kot vrhunec festivalskega dogajanja pred ve~ tiso~glavim ob~instvom nazorno uprizorili uporabo opreme za kiberseks, CYBER SM, ki sta jo skonstruirala Stahl Stenslie in Kirk Woolford. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 166-167, str. 123-136. 123 Helena Velena raz{iritve, njenega preoblikovanja, raziskovanja, spreminjanja in pomno`evanja. ZGODOVINA KIBERSEKSA V nekem smislu je mogo~e trditi, da je kiberseks od vekomaj; `e od prej, preden so izna{li predpono kiber in digitalne tehnologije. Grafiti v paleolitskih jamah pogosto ponazarjajo ~love{ko figuro drugega, prikazano z nenormalnimi spolnimi atributi ali fiziolo{ko estetsko lep{e, kot so bile figure ~lanov klana, ki so mu pripadali ustvarjalci teh projekcij `elje po spolnih izku{njah in po oblikah raz{irjanja zavesti ante litteram. Ti grafiti so bili prva oblika virtualne reprezentacije, ki seveda {e ni bila interaktivna, vendar sposobna prenesti `eljo, stremljenje. Oblika stati~ne televizije z ni~nim gibanjem (zero motion), vendar `e prva stopni~ka na razvojni lestvici komunikacijskih tehnologij. Izum pisave je prinesel kompleksnej{o obliko virtualne reprezentacije ~lovekovega imaginarija in v zelo kratkem ~asu tudi prvo resni~no obliko kiberseksa, ki jo lahko identificiramo: po{to. To, kar je {e danes osnovna prvina kiberseksa, namre~ cenena telematska pogovorna zveza (chat line), je le posodobljena oblika po{tne oddaje. Do skrajnosti poenostavljeno lahko potemtakem re~emo, da so neposredni predniki kiberseksa prav grafi~na upodobitev in od tod pisava, po{ta, telegraf in telefon. To omogo~a identifikacijo dveh njegovih temeljnih prvin, ki sta: a) narisana in/ali pisna upodobitev, b) komunikativni prenos proizvoda na dolge razdalje. Da bi pri{li do za~etkov dejanskega kiberseksa, se moramo vrniti v leto 1969, ko so v Columbusu (dr`ava Ohio) ustanovili Compuserve, prvo telematsko mre`o in predstavili funkcijo, imenovano CB Simulator, ki je uporabnikom, povezanim z ra~unalnikom-stre`nikom, omogo~ila izmenjavo sporo~il v realnem ~asu. V nasprotju z legendo je bilo treba ~akati dvajset let, da so leta 1988 na Internetu odprli IRC, Internet Relay Chat, ki je uporabnikom omogo~il isto. No, re~i je treba, da je Internet MATRIKA vozlov kiberprostora, medtem ko je bil Compuserve le en vozel, prakti~no nekak{en zelo obse`en BBS. Priznanje za zasluge je treba dati tudi francoskemu Télé-comu, ki je leta 1978 poskusno, leta 1983 pa uradno predal v javno uporabo sistem videoteksta, imenovanega Télétel. Ta sistem, katerega razmah je dale~ presegel pri~akovanja, je obi~ajno napa~no imenovan Minitel (po terminalih, ki so jih uporabljali za priklju~itev na mre`o). 124 KIBERKULTURA Kiberseks – klju~ vrat zaznavanja Leta 1988, ko je Jarkko Oikarinen pisal softver za upravljanje IRC, je bilo v Franciji instaliranih `e 4,2 milijona terminalov, ki jih je uporabljalo 8 milijonov Francozov ali 20 odstotkov aktivnega prebivalstva Francije – ve~ kot je bilo tedaj uporabnikov vseh drugih mre` skupaj, od Interneta, Compuserva, Genieja, Prodigyja itd. O tej mre`i, ki je omogo~ila tudi intimno komunikacijo dveh, druga drugi neznanih (in zato dezinhibiranih) oseb, kot tudi o podobnih v Italiji, so novinarji zelo veliko pisali in v svojih ~lankih poudarjali zlasti “{kandalozno” naglo {irjenje njene uporabe v “spolne” namene. Obi~ajno pa so se v svojih predstavitvah zadr`evali le na vrhu ledene gore. Kot vedno bo hard core scena, ki te izku{nje neposredno `ivi in nevede postopa na na~in kulturne antropologije, ta, ki bo odkrila mo`nosti novega sredstva. Najpozornej{im opazovalcem {irjenja telematskih mre` v javni rabi ni u{lo dejstvo, Oglas za eroti~ni BBS. da je {tevilo na mre`o priklju~enih uporabnikov s sado-mazohisti~nimi nagibi mo~no preseglo dozdevno raven njihove zastopanosti v t.i. realnem svetu. Podobno je veljalo za homoseksualce, feti{iste, travestite in za druge pripadnike manj{inskih spolnih usmeritev. Razlog je na dlani. Komunikacija prek zaslonov dolo~a okvir odtegnitve ~utnih informacij, ki povsem odpravijo fizi~ni estetski vtis osebe in sogovornika prisili h koncentraciji na emotivno cere-bralno raven, kar zelo olaj{a sprostitev skritih pulzij, potla~enih `elja in odlo~no postavi vse skupaj pod vpra{aj. KIBERKULTURA 125 Helena Velena Vloge, spolne identitete in spola (gender) se vrnejo na prvotno raven, ko je mogoče izbirati in eksperimentirati z različnimi možnostmi. Vsak uporabnik komunikativnega kiberseksa obstaja le prek virtualne podobe samega sebe, ki jo oddaja drugim, in ti se lahko oprejo le nanjo. Kiberseks je torej metaforičen virtualni laboratorij, v katerem je moč poust-variti skrivnost medijske in komunikativne eksistence, se po volji regenerirati, izkušati in pridobiti zanesljivost v izbirah. Za spolne manjšine je to priložnost, da prvič okusijo javno priznanje, ki si ga podelijo sami in ki ga prejmejo od drugih, priložnost, da v virtualnih lokalih srečajo sebi podobne, kljub svoji včasih neugodni geografski lokaciji, ali ko je na začetku stikov potrebna anonimnost. Možnost anonimnosti je za kiberseks ključnega pomena. Najti se, spoznavati se brez strahu in se odkriti kot to, kar intimno si in želiš biti, je absolutno najpomembnejše in najbolj osvobajajoče v spolnem doživetju vsakega posameznika, naj gre za neuklonljivo gospodarico, pokornega suženjčka, strastno privrženko bondagea ali za fetišista gume. In še: za transsek-sualno bitje, ki odklanja svoje telo ali svojo družbeno vlogo, vendar tudi nasprotno, za heteroseksualnega moškega ali žensko, ki sta včasih navdahnjena z nenavadnimi spolnimi fantazijami, ki jih nimata poguma javno priznati ali jih upoštevati. Kiberseks je vse to: razširitev lastne spolne zavesti. EROTIČNI SOFTVER: INTERAKTIVNOST V SAMOTI Mike Saenz, ustanovitelj Reactor Inc., čikaške družbe, ki se ukvarja s proizvodnjo videoiger na CD ROM-u, je že od vsega začetka delal na računalniški grafiki in njenih aplikacijah na področju vizualne komunikacije. V začetku osemdesetih je ustvaril prvo povsem računalniško generirano risanko, Shattered, nadaljeval z grafičnim romanom (graphic novel) o Iron Manu, ki je bil že sam na sebi nekakšen kiborg simbiotskih odnosov med svojim telesom in obdajajočim ga oklepom in se je zato lepo podajal grafični tehnološki obdelavi, v zgodovino kiberseksa in tudi informatike pa je vstopil z majhnim, a zelo uspešnim softverom za družbo Macintosh. Ta program, Mac Playmate, uporabniku omogoča interakcijo s senzualno digitalno brinetko Maxie: njeno božanje, slačenje, privezovanje, oblačenje v fetiška oblačila, penetracijo z rokami, vibratorji in drugimi predmeti. Mac Playmate označuje začetek ujemanja tržišča proizvajalcev softvera in proizvajalcev avdiovizualnega materiala erotične vsebine. Velikanska publiciteta in uspešna prodaja igrice je povzro- 126 KIBERKULTURA Kiberseks – klju~ vrat zaznavanja ~ila tudi njen konec. Iz prodaje so jo umaknili potem, ko je zalo`ni{ko podjetje Playboy Enterprises Hugha Hefnerja, eksklu-zivnega lastnak izraza “playmate”, zoper Saenza vlo`ilo to`bo. V naslednjih letih je Mike Saenz ustvaril CD ROM, ki je {e poudaril zna~ilnosti njegovega prvega izdelka. Nastala je Virtual Valerie, nov mejnik v digitalni erotiki. V bistu je Virtual Valerie tridimenzionalna grafi~na avantu-risti~na (adveture) igra, vendar ne imerzivna, tj. ne virtualno realna. Njen uporabnik lahko odkriva notranjost stolpnice in i{~e apartma, v katerem `ivi Valerie, poltena blondinka, ki mu je ob izhodu iz porno kinodvorane izro~ila svojo posetnico. ^e se bo potem, ko jo bo na{el, do nje lepo vedel, se bo z njo lahko digitalno ljubil in jo penetriral z raznovrstnimi vibratorji, po katerih je zaslovel Mac Playmate. Ta igra se je, kljub tedanji majhni raz{irjenosti CD ROM-ov v ZDA in njihovi skoraj popolni neraz{irjenosti drugod po svetu, kljub veliki cenzuri, ki {e danes ovira njeno distribucijo, `e v prvih mesecih prodala v ve~ kot 300.000 izvodih. V dolgih mesecih, ko je bil to absolutno najbolj prodajan CD ROM na svetu, so ga mnoge specializirane revije za ra~unalni{tvo preprosto izpu{~ale iz svojih lestvic. Razlog za ta izpust je bil strah preprodajalcev. Ti so na ra~un te igrice ogromno iztr`ili, vendar je v svojih poro~ilih o prodaji niso omenjali iz strahu, da ne bi bili obto`eni razpe~evanja pornografskega materiala in imeli te`av s katoli{kimi fundamentalisti~nimi organizacijami. Prav te dni britanski spodnji dom sprejema zakon o ra~unalni{ki pornografiji, ki bo kriminaliziral prodajo pornografskega softvera tudi odraslim, ki ga podpirajo. V nasprotju s tem trendom je Reactor leta 1993 izdala drugi CD ROM, naslovljen Virtual Valerie, The Director’s Cut, ki je mnogo bolj eksplicitna, vendar {e vedno soft razli~ica izvirne Valerie. Za letos pa je napovedan izid Virtual Valerie II: The Sequel. Cveto~ posel firme Reactor je spro`il pravi plaz nastajanja novih dru`b, ki so hotele slediti mikavnemu uspehu. Te firme so v veliki ve~ini, podobno kot v porno videoindustriji, proizvajale izdelke najslab{e kakovosti. Digitalnost je videoigram omogo~ila to, ~esar niso mogle ponuditi videokasete: interaktivnost. Beseda ima na ljudi magi~en u~inek in nejasnosti o njenem pomenu so bile pobuda za eno najve~jih izmi{ljij, ki jih je ustvaril in zatem razpihoval tisk: raz{irilo se je prepri~anje, da kiberseks pomeni mo`nost spolnega ob~evanja z ra~unalnikom. Pri novinarjih, ve{~ih telematike, cenenih vsevedih in sek-sologih, ki jih je prehitel ~as, izraz kiberseks pomeni “vstaviti disketo v ra~unalnik in se ljubiti z `ensko svojih sanj”. “Inter- KIBERKULTURA 127 Helena Velena aktivnost” je pri tem uro~itveni obrazec, ki v uporabniku vstavljanje diskete prevede v penetracijo svojega seks simbola. Zato se ogla{evalci igralnega softvera “interaktivnosti” na debelo poslu`ujejo in jo zlorabljajo. CD ROM Dream Machine (New Machine Publishing) je nazorni primer tak{ne dvoumnosti. Na ovitku ponuja ni~ manj kot “uresni~itev va{ih sanj”. Jasno je, da se na tej podlagi pri~akovanja povzpnejo zelo visoko in neizbe`no vodijo v razo~aranje. Kljub splo{no dobri ravni izdelka, prave “interak-tivnosti” ni. Kar z njim v resnici lahko po~nemo, je, da se gibljemo po predorih in pre`imo na sobe, kjer smo lahko pri~e kratkim videoposnetkom seksa. Zadnja stran ovitka sicer pravi: “Bodi interaktiven s svojim vodnikom, povej mu, kak{ni so tvoji okusi v spolnosti, in vodil te bo k dokon~nemu orgazmu,” vendar to ustreza le klikanju na bolj ali manj splo{ne izbirne trditve, ki se pojavijo na zaslonu po vsakem odnosu, kar nas naposled privede do posnetka kon~nega spolnega odnosa, ki se prodaja za “skrbno izbranega na podlagi va{ih okusov, nagnjenj in napotkov”. ^eprav gre za enega {e danes najbolj u`itnih proizvodov na tr`i{~u, se lahko vpra{amo, kak{en smisel ima gledati pornofilm na majhnem zaslonu ra~unalnika, ~e bi ga lahko v bolj{i resoluciji gledali na ve~jem zaslonu televizorja za odlo~no manj denarja. Odgovor je spet “interaktivnost”. Potreba po taki ali druga~ni vrsti ~love{kega stika, bodisi s strojem bodisi prek njega, v avtoeroti~ni obliki ali z dra`ljajem, spro`enim iz oddaljenega mesta, ostaja {e naprej kon~no vpra{anje, “the final quest” . Problem je, kot smo `e poudarili, da je to mogo~e samo s pomo~jo telematike, nikakor pa z inertnim softverom. Zakaj, lahko hitro pojasnimo. Tehnologija CD ROM-ov ni ni~ drugega kot dana{nja razvojna stopnja papirnih informacijskih sredstev. Kar se je neko~ tiskalo na papir, se zdaj tiska digitalno, bodisi kot LISTSERVS telematskih kiberprostorskih mre`, bodisi na trdih nosilcih, ki poleg zapisane besede in podob v 16 milijonih barvah omogo~ajo tudi shranjevanje video in avdio vzorcev v gibanju. Namen tak{ne uporabe seksualnih motivov je enak, kot je bil neko~ namen eroti~ne poezije, namre~ napeljevanje k masturbaciji. Ob tem je zanimivo ugotoviti, da je kiberseks `e od svojih za~etkov naravnan na heteroseksualne belce mo{kega spola. @enska je v njem objekt. Mac Playmate zato denimo Maxime spolno zdru`i samo z enim predstavnikom mo{kega spola, ki je nekak{en fali~en pal~ek z bilijardno kroglo (Eightball) namesto glave. Razlog za to je preprost. V igri, namenjeni uporabnikom mo{kega spola, bi bilo mote~e in bi spro`alo lju- 128 KIBERKULTURA Kiberseks – klju~ vrat zaznavanja Prizor iz Virtual Valerie 1. bosumje, ~e bi poleg uporabnika nastopala {e kak{na rivalska figura mo{kega spola, ki bi si lastila predmet po`elenja. Zdi se, da lahko mo{ke heteroseksualce zlahka opredelimo kot najbolj naravnane k uporabi ra~unalnikov, vendar statistike odkrivajo, da poklic, v katerem so najbolj zastopani homoseksualci, ni baletnik ali frizer, ampak ra~unalni{ki programer. Navzlic temu eroti~nega softwera, ~e od{tejemo nekaj zbirk clippingov mo{kih aktov na CD ROM-u, kot sta Heavenly Hunks (Body Cello) in Male Models (Gazelle Technologies), namenjen homoseksualni publiki, tako reko~ ni. Da bi se izognil temu neskrito seksisti~nemu mehanizmu je Mike Saenz softver za Virtual Valerie programiral tako, da uporabnik dose`e naklonjenost digitalne lepotice samo, ~e se vede korektno. ^e se z njo obna{a grdo, ga Virtual Valerie vr`e iz hi{e. Vendar problem ostaja in se razra{~a. Ena najboj raz{irjenih iger za odrasle na disketah v ZDA, Leisure Suit Larry, ki je, bolj kot kiberseks, grafi~no groba avantura v zdaj `e {esti ina~ici, uporabniku omogo~a interpretiranje vloge primestnega playboyja. Ni si te`ko predstavljati, da je igra vulgarna in opisuje neresni~ni spolni svet, ki ustreza popre~nemu ameri{kemu rednecku, topoumnemu in ponosnemu, da je tak{en. KIBERKULTURA 129 Helena Velena KIBERSEKS V VIRTUALNI RESNI^NOSTI Tudi zato se je Ann Barber, multimedijska artistka iz Londona, zelo dejavna na evropski feti{isti~ni sceni, odlo~ila, da bo delovala na podro~ju kiberseksa. Da bi Trudy zdru`ila svojo ljubezen do nenavadnih seksualnih praks in do slikarstva, povezanega z novimi tehnolo{kimi oblikami, vklju~no s tridimenzionalno potopitveno grafiko, bolj znano kot Virtual Reality, je ustvarila instalacijo-performans z naslovom The Safer Sex Experience. V tem performansu, ki je bil doslej predstavljen na Sex Maniacs Ball in na Skin Two Ball, dveh pomembnih dogodkih evropske SM scene, uporabnika z obi~ajno rokavico in ~elado u~inkujeta drug na drugega v ambientu imerzivne VR. Vsak od kibernavtov prek ~elade vidi tridimenzionalno telo – navadno, vendar ne nujno – drugega spola. Poleg tega vidi {e serijo predmetov, ki so primerni za penetracijo (npr. penis, vibrator itd.), in ve~ prezervativov. Najprej mora udele`enec na vsak predmet navle~i prezervativ, {ele nato lahko prodira skozi odprtine partnerja ali partnerice. Potem ko zadovoljivo nadra`i njeno/njegovo telo in mu/ji priredi orgazem, je uporabnik vr`en v predor barv in psihedeli~nih senzornih ob~utkov, imenovan Orgasmatron – vizualizacijo kibernetskega orgazma. KO JE VIRTUALNI SEKS RES TAK[EN: JOEY SKAGGS & SEXONICS Ker je virtualni seks {e najbolj doma v mo`ganskih celicah na{ega imaginarija, pu{~a veliko mo`nosti za falsifikacijo realnosti, ki je nikdar nih~e ne bo mogel imenovati prevara. Gre namre~ za virtualizirajo~e momente, v katerih je ideja realnega – naj mi bo opro{~ena igra besed – realizirana v virtualnem in nato virtualno predstavljena, kot bi bila resni~na in realna. Najbolj zanimiv, ~etudi ne najbolj znan zgled tega so “Sexonics” Joeyja Skaggsa. Joey je slovit prankster in ustvarjalec performansov, ki pou-~uje medijsko komunikacijo na NY School of Visual Arts. Namen njegovih provokativnih medijskih performansov je opozoriti na ustvarjanje konsenza, na komunikativne mehanizme in na u~in-ke, ki jih imajo na javno mnenje. Med njegovimi najbolj znanimi medijskimi performansi so kreacija bordela za pse, urada za delo, namenjenega Bad People, in ~ude`nega zdravila, narejenega iz {~urkovih hormonov. Za tak{nega ~loveka je bilo eksperimentiranje s socialnimi pri~akovanji kiberseksa absolutno nujno. V ta namen je Skaggs leta 1992 na torontskem Christmas Gift Show najel stojnico in priredil tiskovno konferenco. Na 130 KIBERKULTURA Kiberseks – klju~ vrat zaznavanja njej je predstavil svojo organizacijo, imenovano Sexonics, in demonstriral naprave za interaktivni digitalni seks, ki jih proizvaja omenjena dru`ba. Vendar so obiskovalci konference naleteli na popolnoma prazno stojnico. Skaggs je naznanil, da je naprave zadr`ala kanadska carinska slu`ba in s tem povzro~ila propad dru`be. Novico so seveda objavili kanadski dnevniki in tedniki, posredovale so radijske postaje in televizijski programi. V kratkem ~asu je s pomo~jo telematskih omre`ij in tiskovnih agencij novica ob{la svet. Objavili sta jo tudi za kiberseks pomembni publikaciji, Future Sex in New Media. Obe sta se zgra`ali nad “cenzorskim vedenjem kanadske vlade”. Vsakomur, ki to bere, je najbr` `e jasno, da Skaggs v resnici ni ustvaril ni~esar, ne dru`be Sexonics ne njenega domnevnega proizvoda. Oboje je bilo sad njegove domi{ljije in je obstajalo le “virtualno”. Nekaj pa je Skaggs vendarle ustvaril. V obtok je spravil nekaj videoklipov, ki so nastali z monta`o drobcev filma Kosec (Lawnmover Man) in drugih delov, studijsko izdelanih s tridimenzionalno renderi-zirano grafi~no obdelavo telesa nekaj igralcev. O resni~nosti tega materiala ni podvomil nih~e, dokler se ni Skaggs sam razkrinkal, ko je njegovo netsurfanje na raznih vozlih kiberprostorske matrice postalo pretirano. Ironija usode: na~elo, ki je igro ustvarilo, jo je tudi uni~ilo. V poglobljenem dialogu na mre`i se je Skaggs zapletel v protislovja in njegova krinka je padla. MIKE SAENZ & REACTOR Protagonist najbolj razvpitega primera ustvarjanja fiktivnega imaginarija kiberseksa je spet Mike Saenz. V drugi {tevilki revije Future Sex je intervju z njim iz{el skupaj s ~lankom “Cybersex! The love machine” , ki se za~enja takole: “In`enirji mesenega spoznanja jutri{njega dne bodo morda izdelali vlakno, primerno za proizvodnjo senzorjev – membrane, simulirajo~e ~love{ko ko`o – ki bi jih lahko pritrdili na genitalije in bi jih uporabljali za digitalizacijo in snemanje dotikov. Nastale taktilne podatke bodo nato sinhronizirali z avdio in 3D videosistemom in povezali z mehanizmom taktilnega playbacka.” ^lanku sta bila prilo`ena prospekt na~rta razvoja kiberseksa v Popolna oprava Cyber SM. KIBERKULTURA 131 Helena Velena sedmih generacijah, od leta 1992 do leta 2200, in niz risb v 3D renderingu ter mo`na obla~ljiva naprava za kiberseks, imenovana CSEX2 System. Ta sistem, v obliki oprijete obleke, je prav tako upodobljen v 3D renderingu na telesu manekena in manekenke. Druga fotografija tega primerka grafi~nega posteditiranja je objavljena na naslovnici, kjer je povsem jasno vidno, da je oprijemajo~a se obleka samo kompjutersko generirana grafi~na podoba, vkopirana v fotografijo. V naslednji {tevilki revije njena urednica Lisa Palac pripoveduje, kako je bilo uredni{tvo zasuto s telefonskimi klici radovedne`ev, predvsem pa novinarjev, ki bi radi obleko poskusili, fotografirali in jo tudi kupili. Zdi se, da ~lanka niso niti prebrali niti si koli~kaj natan~no ogledali fotografij. Tako se je zgodilo, da je tudi ta senzacionalna vest ob{la svet. Vse ve~je {tevilo ~asopisov jo je objavilo v slab{i resoluciji ali celo v ~rno-beli tehniki, ki je odkritje grafi~ne manipulacije povsem onemogo~ila. K tem fotografijam so pripisali besedila, ki so sistem razgla{ali za delujo~, ga poimenovali z nemogo~imi imeni in mu celo dolo~ili ceno. Italijanska revija Focus je objavila, da stane pribli`no 600 dolarjev... Vse to, ne da bi to hotel ne Mike Saenz ne Future Sex. TRUDY ANN BARBER 6 VIRTUAL S Dulcis in fundo, tudi Ann Barber nari{e in realizira podatkovno obleko, vso v gumi, ki jo je naro~il London Art Institute v sodelovanju z Virtual S, londonsko dru`bo s podro~ja imerzivne VR. Obleka, ki je nastala zato, da bi bila objavljena na straneh Good Sex Guide, naj bi ponazorila, kak{na bi lahko bila obleka za kiberseks v resnici. Kot ni te`ko uganiti, je po objavi tudi ta reporta`a – tokrat o realnem predmetu, vendar kiberseksualno povsem neuporabnem – obkro`ila svet na straneh periodike in bila predstavljena kot brezhibno delujo~ sistem. Predmet je na ravni kolektivnih imagi-narijev tako privla~en, da postane njegova realnost nezadr`na. KIRK WOOLFORD, STAHL STENSLIE & CYBER SM Kon~no se je po letih praznega besedi~enja, pobo`nih `elja in povsem nekoristnih filozofiranj o virtualni glasbi, o virtual-nem Bogu in o virtualnem seksu angelov na{el nekdo, ki se je spravil k delu, da bi ustvaril resni~no delujo~i sistem. Na Vi{ji {oli za medije in komunikacije Univerze v Kölnu deluje pisana skupina {tudentov iz vsega sveta, diplomantov v 132 KIBERKULTURA Kiberseks – klju~ vrat zaznavanja umetni{kih, tehnolo{kih ali/in medialo{kih disciplin, ki ima mo`nost presku{ati in razvijati projekte po svojem izboru. Stahl Stenslie, svetlolas norve{ki {tudent, na polovici poti med Stin-gom in Clarkom Kentom, se zanima za virtualno resni~nost, vendar to svojo strast povezuje s svojim zasebnim interesom za sadomazohizem in sorodne spolne prakse. Stenslie se je zavedel popolnega pomanjkanja taktilnosti VR okolij in se odlo~il, ustvariti sistem, ki bo sposoben prena{ati fiziolo{ke dra`ljaje. Zato sta skupaj z Ameri~anom Woolfor-dom, izvedencem za javne komunikacijske (WAN) in telematske mre`e, na~rtovala in realizirala CYBER SM, prvo dejansko delujo~o obleko za kiberseks. Srce sistema je softver, napisan na platformi Macintosh Quadra, ki vse svoje potenciale razvije na 840 AV, vendar deluje tudi na obi~ajnem LC – ~e se zadovoljimo z njegovo manj{o hitrostjo. V tehni~nem pogledu je softver stack hypercard, ki ga sestavljajo razli~ni elementi. Poleg tega je tu grafi~na podatkovna baza, ki trenutno premore kakih dvajset torzov in prav toliko bokov, tako mo{kega kot `enskega spola. Te datoteke so dejansko tridimenzionalna skeniranja. Z njimi lahko sestavimo telo, s katerim se ho~emo predstaviti drugi ali drugemu, skratka kiberljubimki oz. kiberljubimcu. Tudi za uporabo podobe, ki bi predstavljala telo nas samih, ni nobenih drugih ovir razen finan~nih: dostop do tridimenzionalnega skenerja v tem hipu ni ravno poceni. Vendar je bila {e pred nekaj leti nemogo~a tudi misel, da bi lahko za nekaj sto tiso~ lir dobili laserski tiskalnik. Druga pomembna prvina je vizualizacijsko okno, v katerem bomo spremljali reprezentacijo telesa ali bolje avatarja, ~e citiramo Neala Stephensona, kiberljubimca. To upodobitev je mogo~e – in zdaj bo jasen razlog tridimenzionalnega skeniranja – na veliko veselje obo`evalcev Blade Runnerja poljubno rotirati in zumirati, dokler se ne pribli`amo erogeni coni, ki jo ho~emo vzburjati. @eleno podro~je reprezentacije drugega stimuliramo s pomo~jo mi{ke ali {e bolje sledne krogle, in to spro`i reakcijo na ustreznem delu kiberljubim~eve oprijete obleke. Cela vrsta tipk poskrbi za memoriranje in prednastavitev sekvenc posegov ali posameznih posegov, ki se v `elenem trenutku spro`ijo in po `elji ostanejo nespremenjeni, npr. ohranitev delovanja analnega vibratorja, medtem ko so dra`ene prsne bradavice. Stack omogo~a tudi zvo~no povezavo prek ISDN med uporabnikoma. Lahko se pogovarjata in ustvarjata potrebno alkemi~no atmosfero mo`ganskih stimulusov in ~utne vzburjenosti, ki je bistvena za ustvarjanje realne, nemehani~ne spolne situacije. Z vrsto filtrov lahko glas spreminjamo do te KIBERKULTURA 133 Helena Velena mere, da spolno ni ve~ opredeljiv. Odtegnitev ~utnih informacij na ta na~in pridobi “raziskovalno” in skrivnostno naravo, zna~ilno za telematiko nizke ravni. Macov vmesnik je obleka, ki se tesno oprijema ko`e. Izdelana je iz gume in delno iz karbonskih vlaken. @e sama po sebi je predmet in je zato, ko jo nadenemo na telo, vir mo~ne feti{ke izku{nje. Najbolj o~iten del obleke je ~rna {trlina fali~ne oblike, ki je name{~ena v medno`ju. Dejansko je to vlo`i{~na posoda, ki sprejme vibrirajo~ in penetrirajo~ falus, ~e jo obla~i bitje z `enskimi genitalijami, in votel in sesajo~ falus, ~e je to bitje z mo{kimi genitalijami. Drugi vibrator je name{~en na zadnji~nem delu obleke. Helena Velena Osebe obeh spolov imajo pa~, ne glede na njihovo spolno s partnerjem prikazuje prakso, tudi zadnji~no odprtino. uporabo opreme CYBER SM. 134 KIBERKULTURA Kiberseks – klju~ vrat zaznavanja Na ve~jem delu telesa, denimo na rokah, nogah, ~elu, prsnem ko{u in prsih so name{~eni senzorji, termi~ne plo{~e, vibrirajo~i trakovi in raznovrstne druge naprave za stimulacijo. Poleg njih so tu {e {~ipalke, ki prevajajo sunke toka visoke napetosti in nastavljive jakosti. Posebna rokavica nas seznanja s stopnjo oznojenosti, s sr~nim utripom in stopnjo prevodnosti kiberljubimca. S pomo~jo teh podatkov lahko razbiramo stopnjo dose`ene spolne vzburjenosti, ki jo je dosegel, in v skladu s tem uravnavamo naslednje izbore vrste in jakosti dra`enj. Niz daljinsko vodenih vibratorjev? Da in ne. Poglavitno je, da obleka CYBER SM v skladu z na~eli kiberseksa omogo~a raziskovanje novih okoli{~in, novih mo`nosti. Ljubljenje z bitji, katerih spola predhodno ne poz- KIBERKULTURA 135 Helena Velena namo in za katere se lahko izka`e, da so nasprotnega spola od tistega, ki smo si ga predstavljali. Raziskovanje celega telesa ljubimca(ke) in iskanje osebnih erogenih con, ne le genitalij. Presku{anje nenavadnih in mo~nih u`itkov, kot je penetracija ali sunki visoke napetosti, do docela cerebralnega in tipi~no SM u`itka (kot opominja ime sistema), da se ob~utimo obvladovani, drugi pa, da ima popolno oblast. Vse to, kot je bilo re~eno `e za druge oblike kiberseksa, ne bo nadomestilo tradicionalnega seksa in tudi nima tega namena. Vseeno pa novost, ki jo ponuja, ni majhna. [e malo ne. Naj vam za zdaj zado{~a ta predjed in zavest, da je treba nekatere oblike izku{nje raz{irjanja ~utnih zaznav skusiti neposredno na sebi, da bi lahko zapopadli njihovo notranjo ekspresivno mo~ in njihovo najvi{jo lepoto. ^e je VR LSD devetdesetih, je kiberseks gotovo elektri~no osve`en acid test. Naj ta kripti~ni konec, napisan v malo{tevilnim dostopnem kodeksu, ne ~udi. Pomeni samo nekaj: poskusite in razumeli boste! Prevedel Marjan Kokot 136 KIBERKULTURA PSIHOLOGIJA Zora Rutar Ilc Genealogija mentalnega merjenja ZAKAJ DRUGAČE O MENTALNEM MERJENJU Mentalno merjenje je predmet pogostih analiz, zlasti kritičnih, ki se osredotočajo predvsem na škodljive učinke te prakse. 2 mentalnohigienskega vidika ga bremenijo morebitni stresni učinki, z etičnega pa nevarnost reinterpretacije in zlorabe. Vse pogostejši so tudi pomisleki o klasifikatornih in segregatornih učinkih tovrstnega zbiranja informacij. V našem prispevku nameravamo mentalno merjenje osvetliti iz genealoške perspektive. Problem mentalnega merjenja bomo torej pretresli z vidika njegovega nastajanja. Interpretacije zgodovine psihologije in njenih posamičnih praks in konceptov so praviloma teleološke, oprte na mit o linearno napredujoči znanstveni misli. Iz take perspektive je videti, kot bi se posamezni koncepti porajali skozi vrsto poskusov in se nato z odločilnim posegom (najpogosteje mersko odlikovanim) enoznačno artikulirali. Konceptom se podeli materialni status, pojmuje se jih kot realno obstoječe entitete. Eden najizrazitejših primerov takšne naknadne “materializa-cije” je prav koncept inteligentnosti, produkt faktoriziranja in objekt mentalnega merjenja. Na tem mestu bomo zatorej prob-lematizirali samoumevnost in s tem nevprašljivost koncepta inteligentnosti in prakse mentalnega merjenja. Raziskali bomo pogoje njune pojavitve. Nakazali bomo specifične diskurzivne ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 166-167, str. 139-153. 139 Zora Rutar Ilc okoli{~ine, ki so vplivale na konceptualizacijo problema inteligentnosti, in pokazali, da se je mentalno merjenje porodilo kot poskus re{evanja aktualnih dru`benih problemov. V na{em izvajanju se nameravamo opreti na dva avtorja, Nicholasa Rosa in Stephena J. Goulda. Nicholas Rose v svoji “zgodovini” individualne psihologije prika`e mentalno merjenje kot njen model. Odlo~ilen za vzpostavitev individualne psihologije1 je po Rosovem mnenju nov na~in pojmovanja populacije in variacij med posamezniki, ki je rezultat Galtonovega preoblikovanja teorije dednega prenosa v terminih individualnih razlik in norm in ki omogo~a vrednotenje posameznika glede na mesto, ki ga zavzema znotraj distribucije zmo`nosti vseh pripadnikov populacije. Nastajanje psihologije posameznika je tako nelo~ljivo povezano z evgeni~no strategijo, ki je z Galtonom omogo~ila novo sistematizacijo povezav med kapacitetami (capacities) posameznika in kakovostjo (in s tem u~inkovitostjo) populacije. Izraz in merilo slednje so postale kapacitete, katerih ugotavljanje je pre{lo v domeno psihologov – pionirjev mentalnega merjenja. Diskurz psihologije posameznika se je odslej osredoto~al predvsem na vpra{anja mentalnega merjenja. Stephen J. Gould pa misli pojav mentalnega merjenja v druga~ni navezavi. Ker izhaja iz ameri{kega prostora, mentalno merjenje preu~uje v kontinuiteti z zgodovino geneti~nih teorij in praks kraniometrije in antropometrije. V njegovi zastavitvi ni izrecnih genealo{kih izpeljav in zato tudi ne analizira pogojev samega nastanka mentalnega merjenja. Podrobneje pa se ukvarja z okoli{~inami, v katerih je v Ameriki dobilo polet, in z u~inki, ki jih je proizvedla njegova nekriti~na in kampanjska uporaba. Poka`e tudi epistemolo{ke zagate pri konceptualiziranju teorij inteligentnosti in v zgradbi samih inteligentnostnih preizkusov. SLABOUMNI: OBJEKT PSIHOLOGIJE PAR EXELLENCE Kot enega klju~nih objektov, ob reguliranju katerega se je oblikoval pojmovni aparat psihologije, Rose identificira slaboumne. Potrebe po njihovi sistemati~ni obravnavi so sicer psihologe, predvsem zagovornike dednosti in za~etnike mentalnega merjenja, mno`i~no anga`irale {ele konec 19. stoletja, ko so zagovorniki teorije degeneracije uzrli oporo prav v mentalnem defektu. Vendar pa je poteze konceptualizacije sodobnega psiholo{kega subjekta mogo~e prepoznati ob odnosu do slaboumnih skoraj celo stoletje prej, v obravnavi divjega de~ka iz Aveyrona, ki so jo na prehodu iz 18. v 19. stoletje navdihnile nekatere na razsvetljensko tradicijo oprte prakse.2 Itard, ki 140 PSIHOLOGIJA 1 Tudi psihologija posameznika, op. p. 2 Senzualisti~na filozofija, ortopedago{ka obravnava gluhih in reformiranje obravnavanja t.i. norih. Genealogija mentalnega merjenja je de~ka obravnaval, je z opazovanjem, eksperimentiranjem in manipuliranjem na njem preizku{al teze senzualisti~ne filozofije in ortopedago{ke postopke, ki so bili v veljavi za gluhe. Viktor, kot je bilo de~ku ime, je tako hkrati s tem, ko je postal nov objekt filozofske vednosti, postal tudi tar~a poseganja in reguliranja. Retrospektivno gledano ozna~uje psihologijo prav tak{na kombinacija reprezentiranja in interveniranja. Objekt psihologije spoznavamo, ko ga spreminjamo. Obravnava divjega de~ka ni neposredno vplivala na pobude za mentalno merjenje, spro`ila pa je zanimanje za mentalne defekte, ki je slabo stoletje kasneje, v sicer povsem druga~nem kontekstu, pomembno vplivalo na konceptualiziranje mentalnega merjenja. Status t.i. idiotov je temeljito predruga~ila sprememba predpostavke o neu~ljivosti idiotov, ki jo je, navdihnjen z Itardovim uspehom, priskrbel Seguin. Seguin je izvr{il razlo~evanje med neozdravljivostjo, ki je ozna~evala idiote, in neu~ljivostjo. Le-to je umestil med sposobnosti in ob~utke, ki naj bi jih bilo kot spremenljive mogo~e sistemati~no prebujati in oblikovati. Odkrili so torej, da so tudi idioti u~ljivi, in postali so za`elen objekt filantropskih in pedago{kih (“psiholo{kih”) prizadevanj. V zavetju “dobronamernih” praks pa so ostali le slabega pol stoletja. Z uvedbo obveznega {olstva in s pojavom u~no nezmo`nih otrok je klini~no kategorijo idiotijo, ki je do tedaj zadevala za azil primerno najte`jo populacijo in je niso lo~evali od norih, doletelo razlo~evanje. Z upo{tevanjem stopnje mentalnega primanjkljaja (deficiency of mental power) je bilo mogo~e med normalne otroke na eni strani in povsem neu~ljive na drugi umestiti t.i. edukacijske imbecile oz. slaboumne (educational imbecils oz. feeble minded). Zaradi ekscesne povezanosti pavperizma s slaboumnostjo se je ta zna{la v politi~nem in socialnem diskurzu kot socialni problem. Takega statusa ji seveda ni ve~ podeljevala skrb za blaginjo tako hendikepiranih, ampak sprva ekonomski “refleks” na preveliko {tevilo otrok, ki so potrebovali posebno {olanje, ob koncu stoletja pa skrb za kakovost populacije, ki naj bi jo – pod predpostavko dednosti – slaboumnost ogro`ala. Problem slaboumnosti je tako tr~il na nekatera glavna socialna in poli-ti~na pojmovanja 19. stoletja: novo doktrino urejanja kakovosti populacije, prakso in koncept upravljanja (government) s pomo~jo policije, dojemanje urbanizacije kot dejavnika demoralizacije in nazadnje na teorijo dednosti. Hkrati pa je razlo~evanje mentalno prizadetih za potrebe razvr{~anja v posebne {ole in name{~anje v azile to populacijo ponovno postavilo kot objekt psiholo{kih prizadevanj: treba je bilo iznajti zanesljive postopke, ki bodo omogo~ili ustrezno obravnavo vsake skupine. (Prim. prav tam, str. 90 do 112.) PSIHOLOGIJA 141 Zora Rutar Ilc TEORIJA DEDNOSTI – KA@IPOT DO MENTALNEGA MERJENJA Ob osvetljevanju statusa, ki so ga imeli slaboumni v prizadevanjih za reguliranje prebivalstva, smo zadeli na obrise populacijske politike ob koncu 19. stoletja. Ker so se tako pri problemu obravnave slaboumnih kot pri zastavljanju {ir{e strategije obvladovanja populacije porajala razli~na pojmovanja, ki so omogo~ala misliti te probleme in ki so – kot bomo videli – neposredno povezana s pojavom mentalnega merjenja, si bomo njihov razvoj ogledali nekoliko natan~neje. Pri tem se bomo ponovno oprli na genealo{ko interpretacijo Rosa. Ob koncu 18. in v za~etku 19. stoletja se je kot objekt vladnega upravljanja (government) vse bolj pojavljala populacija. V zagotavljanju reda in moralnosti je dobila privilegirano vlogo policija, vednost o objektu pa je priskrbela statistika – “znanost o dr`avi” (prav tam, 42). Za urejanje populacije v okviru tega koncepta je bilo zna~ilno strogo razmejevanje pavperizacije kot moralnega problema in nezaposlenosti ter rev{~ine kot konstitutivnih dejavnikov ekonomije. Pavperizem kot problem socialne organizacije so obravnavali izven politi~noekonomskih kategorij. S pojavom socialne teorije urbane demoralizacije pa se je prioriteta med politiko in politi~no ekonomijo menjala in v interpretacijo populacijske problematike so naposled vstopile tudi politi~noekonomske teorije. Industrializacija, ki je skoncen-trirala prebivalstvo in ga lo~ila od “ugodnosti” dose`ene stopnje civilizacijskih vplivov, naj bi prek vzbujanja in ohranjanja slabih `ivljenjskih navad bistveno prispevala k demoralizaciji. Socialne probleme so vse pogosteje opredeljevali v terminih nezaposlenosti. Zna~aj in slabe `ivljenjske razmere so dojemali kot vzajemno povezane: slab zna~aj vpliva na odnos do zaposlitve, slabe razmere zaradi nezaposlenosti pa stopnjujejo zna~ajski propad. Kot zgo{~eno obliko nesocialnosti so za~eli obravnavati prav nezaposlenost. Opredeljena v svoji potencialnosti, je bila razlo~evalna tudi za lo~evanje popravljivih od nepopravljivih, torej brezupnih primerov, ki naj bi jih zato izlo~ali. Na tem mestu je torej nasledila pavperizem. Problem moralnosti velikih mest so vse manj {teli za posledico slabih `ivljenjskih razmer. Oblike antisocialnega vedenja so vse bolj dojemali kot izraz vrojene neprilagojenosti. Prej partikularnega pomena – nevarna le za mentalno zdravje posameznikov – je moralna neurejenost, povezana z dednim prenosom, postala ogro`ujo~a za vso populacijo in konceptuali-ziranje degeneracije, kot njenega rezultata, je postalo prednostna naloga vrste biolo{ko usmerjenih znanstvenikov. Nenazadnje se 142 PSIHOLOGIJA Genealogija mentalnega merjenja je ob njihovih prizadevanjih konec 19. stoletja porodila statisti~na teorija inteligentnosti. Na nastanek teorije dednosti in degeneracije je vplivalo ve~ povezanih tokov. Klju~nega pomena zanj je utrditev pojmovanja konstitucije kot organizirane in sistemati~ne narave v vsakem posamezniku (ta je lahko normalna ali pa ne in se prena{a z dednostjo), ki se je ~asovno ujemalo z rezom v biologiji konec 19. stoletja. Le-ta je `iva bitja postuliral na osnovi dinami~ne in sistemati~ne notranje organizacije. Epistemolo{ko preoblikovanje je po Darwinovi zaslugi do`ivel tudi koncept ~asa, zdaj eden odlo~ilnih dejavnikov v svetu `ivih bitij, vpisan v samo strukturo `ivih bitij. “Kombinacija oznake organiziranosti, teorije hereditarnosti in osi ~asovnosti je omogo~ila teorijo degenera-cije.” (Rose, prav tam, str. 56.) Do druge polovice 19. stoletja se je koncept degeneracije znanstveno docela uveljavil in postal legitimen v socialnih in po-liti~nih razpravah tega obdobja. ^e je bila prej zveza med mentalno in socialno patologijo naklju~na, je zdaj prevladovala. Koncept dednosti je prav posebej prevladal nad konceptom vpliva okolja pod gro`njo kumulativne narave degeneracije (prav tam, str. 58). Terapevtski optimizem moralnih obravnav je izzvenel. Koncept dednosti pa ni bil pojasnjevalna matrica le za probleme urbane degeneracije, ampak so z njim dokazovali tudi rasne, nacionalne in spolne razlike. Na izvoru interpretacij teh razlik zaznamo motivacijo, ki je naposled navdihnila tudi pionirje mentalnega merjenja. Razvoj teh konceptov je v delu The Mismeasure of Man razgrnil Gould. Njegovega izvajanja sicer ne gre brati kot genealogijo, vendar pa jasno poka`e, kako znanost ni objektivna vednost, izvzeta iz konteksta socialnih in politi~nih vplivov. Svojo analizo pri~enja z obdobjem tik pred Darwinovim odkritjem evolucije, ki nato odlo~ilno pre{ije dotedanje kon-ceptualizacije dednosti. Predevolucijska opravi~evanja rasnega rangiranja so se razvijala v dve glavni smeri. Monogeneti~na teorija je zastopala prvobitno enakost vseh ljudi, ki naj bi bili enotnega izvora, razlike med njimi, zlasti tiste degenerativne narave, pa rezultat `ivljenjskih razmer. Poligeneti~na pa je rase konceptualizirala kot strogo lo~ene “vrste”. Porojena v Evropi, se je ta usmeritev ob poskusih emancipiranja ameri{ke znanosti v 19. stoletju zna{la v domeni ameri{ke {ole. Gould to pripisuje dejstvu, da je ameri{ki prostor potreboval znanstveno osnovo za utemeljevanje su`enjstva (Gould, 1984, str. 70). Na razvoj poligeneti~ne teorije v Ameriki sta odlo~ilno vplivala Agassiz in Morton. Slednji je s sklepanjem o moralnih in PSIHOLOGIJA 143 Zora Rutar Ilc mentalnih karakteristikah iz preu~evanja velikih mo`ganov in z merjenjem lobanj priskrbel empiri~no podlago. Paradoksno pa nekateri nosilci teh idej ravno niso zagovarjali su`enjstva (npr. Agassiz) in so tudi s teorijo, ki je sprva obetala znanstveno podlago praksi su`enjstva, “sabotirali” njegova ideolo{ka in religiozna utemeljevanja (prim. prav tam, str. 71 in 72). S prodorom evolucionizma v drugi polovici 19. stoletja je kreacionizem obeh usmeritev odmrl. Nekoliko preoblikovani sta se obdr`ali. Povezan z drugim pomembnim trendom, ki je zajel huma-nisti~ne znanosti – te`njo po merjenju, ki je temeljila v verjetju, da je merjenje pod strogo dolo~enimi pogoji zadostno zagotovilo za prehod od subjektivnih {pekulacij k resni~ni znanosti – je evolucionizem priskrbel mo~no teorijo “znanstvenega” rasizma – kraniometrijo. Gould njenim nosilcem ne pripisuje zavestnih politi~nih in ideolo{kih intenc, poka`e pa, kako sta jim bila merljivost in o{tevil~enje, s katerima so utemeljevali svojo teorijo, zadosten argument, ne da bi upo{tevali, da mere same zase ne dolo~ajo vsebine znanstvene teorije, ampak le njihova interpretacija. Znake mentalne vrednosti oz. inteligentnosti pa so iskali tudi bolj posredno – prek znamenj na telesu. Evolucijska teorija je namre~ nekaterim slu`ila za sklepanje iz identificiranja opi~je morfologije na kriminalnost. V dednostni masi naj bi bile zasnove preteklih faz razvoja (teorija rekapitulacije), ki se pri nekaterih obudijo in ti nato ravnajo kot `ivali ali divjaki. Moralno degenerirane naj bi tako bilo mogo~e prepoznati po anatomskih znakih opi~josti. Na osnovi metodolo{ko spornih raziskav je Lombroso zaklju~il, da se da kar pri 40 odstotkih kriminalcev potrditi tako izra`ene podedovane poteze. Preostali naj bi se na kriminalna pota podali iz strasti, razo~aranja in drugih slu~ajnih nagibov. Zaradi tak{nega pogleda na vzroke kriminalitete je konzervativni znanstvenik Lombroso podprl prizadevanja za diferencirano obravnavanje zlo~incev. [tudije antropolo{kih faktorjev (fiziognomije, antropometrije, ugotavljanje fizi~nih in mentalnih pogojev, senzibilnosti in refleksne aktivnosti...) so si utrle pot v sodne preskuse kljub konzervativnim sodnikom, ki niso `eleli, da njihovo strokovno kompetentnost zamaje neka druga znanost (ki pa je bila – ne da bi takrat eni ali drugi to vedeli – psevdoznanost). Kranialni in antropometri~ni indeksi niso dolgo `iveli, a so bili skupaj z Galtonovo evolucionisti~no zasnovano in statisti-~no podprto teorijo dednosti model za merjenje inteligentnosti. 144 PSIHOLOGIJA Genealogija mentalnega merjenja Galton je teorijo dednosti prvi znanstveno konceptualiziral. Predruga~il je pojmovanje populacije, variacije in norme. Odslej je bilo mogo~e videti sistemati~no zvezo med kapacitetami posameznikov in kakovostjo oz. usodo populacije. Galton ni videl nevarnosti v prenosu pridobljenih karakteristik. Degenerirana naj bi bila populacija kot celota. Posamezniki z defektno konstitucijo pa naj bi jo, z razmno`evanjem, neposredno ogro`ali. Svojo teorijo je zasnoval na Darwinovih odkritjih: u~inkov populacijskih omejitev zaradi variacij in selekcije karakteristik po generacijah, zveze med omejitvami okolja in vrstnimi karakteristikami ter pomena variacij, ki se zgodijo v posameznikih, u~inkujejo pa evolucijsko. Koncept variiranja okrog povpre~ja – norme – je bilo mogo~e statisti~no opredeliti. Pojav individualne variacije je naklju~en, a po populaciji so variacije sistemati~no razvr{~ene in njihovo pojavljanje je mogo~e o~rtati z normalno krivuljo (Gaussovo). S sistematiziranjem zveze med populacijo, normo, posameznikom in odklonom si je Galton obetal znanstveno zasnovo za evgenike. Upo{tevanje zakonov, po katerih je v populaciji distribuirana ~love{ka vrednost (civic worth) in njeno prena{anje prek generacij, naj bi namre~ zavestno spodbujalo razplojevanje dobrih in prepre~evalo razplojevanje “slabih”. Galtonov pristop je postal model za znanstveno psihologijo: variacije se ne utemeljujejo vsebinsko, v terminih psiholo{kih zakonitosti, ampak v terminih statistike, nana{ajo~e se na zakone variiranja velikih {tevil (Rose, 1985, str. 62 do 75). Evgenika je torej problem dednega prena{anja sposobnosti postavila v domeno psihologije posameznika. Hkrati pa je ob njej potekala tudi nasprotna strategija, ki je zadevala okolje. Ta je ob koncu 19. stoletja do`ivela preobrazbo: iz prvenstveno sanitetne, na kampanjsko obravnavo populacije usmerjene obravnave, kakr{no so prakticirali v 19. stoletju, je vse bolj postajala medicina primerov, bolj klini~no kot epidemiolo{ko zasnovana (prav tam, str. 131). Nosilci strategije reformiranja okolja so bili zdravniki. Prevencija, ki je v terminih evgeni~ne strategije pomenila izlo~evanje in steriliziranje {ibkih, je v medicinski strategiji vklju~evala postopke za izbolj{evanje razmer v okolju s higienskim in medicinskim razsvetljevanjem in nadziranjem star{ev in otrok. Za`elene norme vzgoje otrok in skrbi zanje naj bi vse bolj pre`emale zdravi razum. Prizadevanja za u~inkovitost (ki je bila sinonim za prilagojenost) so osredoto~ili na razsvetljevanje domov in na povezovanje teh s {olami. PSIHOLOGIJA 145 Zora Rutar Ilc Prav splo{nost in obveznost {olanja je obetala, da bo mogo~e re{evanje problemov moralnega in fizi~nega zdravja populacije zastaviti na nov na~in. [ole so z zajetjem celotne populacije otrok dobile pregled nad pomanjkljivostmi, jih diagnosticirale in vklju~evale v “popravilo” (prav tam, str. 85). Na ta na~in so postajale vse pomembnej{e kot dispozitiv za reguliranje prebivalstva. Toda strategiji, ki sta bili videti povsem nasprotni (ena je zagovarjala segregacijo, druga pa socializacijo), sta vendarle posegali tudi v domeno druga druge. Ustrezna obravnava posameznikov je zahtevala njihovo razvrstitev glede na vrsto motenj v institucije, kjer bodo dele`ni ustrezne obravnave. Razli~ni strategiji je torej povezoval odnos do tistih, ki so se zna{li med nepopravljivimi: s pomo~jo prepoznavanja in razvr{~anja naj bi jih izlo~ili iz popravljalnih postopkov (Rose, 1985, str. 84 do 88), kjer bi se u~inkoviteje posvetili tistim, pri katerih je bilo vsaj nekaj upanja na izbolj{anje. ^eprav je postala neohigienska strategija na za~etku 20. stoletja najbolj vplivna pri soo~anju s problemom nacionalne deterioracije, pa so slaboumni v njenih prizadevanjih za reformiranje navad v vzdr`evanju ~isto~e, prehranjevanja in osebnega re`ima nasploh bili le obroben problem. Problem intelekta je bil le drobec v kontekstu splo{nih fizikalnih pogojev, ne pa avtonomno podro~je. Za evgenike pa so slaboumni pomenili mnogo ve~ji izziv, saj so zaradi predpostavljene dedne prenosljivosti pomenili splo{no populacijsko nevarnost. ^eprav so bili – kot smo videli – predmet razli~nih diskurzov vse 19. stoletje, pa so jih konec 19. stoletja zaradi domnevne povezanosti s pavperizmom postavila za predmet sistemati~nega preu~evanja prav evgeni~na prizadevanja. Kot bomo videli v nadaljevanju, je za~etnike mentalnega merjenja k njegovemu snovanju spodbudila tako potreba po konceptualiziranju dedne degeneriranosti oz. njene prenosljivosti, kar naj bi zagotavljalo osnovo za reguliranje prebivalstva, kot tudi povsem pragmati~ni razlogi: prva uporabna testna metoda je bila neposreden odgovor na zahteve administracije po u~inkovitem obravnavanju {olsko neuspe{nih otrok. Merjenje individualnih razlik, ki se je porajalo ob preu~evanju degeneriranosti in slaboumnosti v sklopu {ir{ih prizadevanj za reguliranje populacije, je bilo zatorej posebej aktualno za ugotavljanje stopenj mentalne defektnosti. Z njim se je psihologija odlo~ilno povezala s procesi administriranja in se uveljavila kot socialna praksa. Individualna psihologija se je torej kot teoretska paradigma in kot praksa utrdila ob preu~evanju individualnih razlik, in to izmerljivih. Psiholo{ki objekt je bil odslej dolo~ljiv le do mere, ki sta jo dovoljevali merljivost in razlikovalnost. 146 PSIHOLOGIJA Genealogija mentalnega merjenja MENTALNO MERJENJE ALI KAKO PRESTRE^I PREDMET PSIHOLO[KE VEDNOSTI Klasi~na psihofizika, ki uradno velja za za~etek znanstvene psihologije, se je ukvarjala s postuliranjem zakonov zveze med psihi~nim in fizi~nim, ki jih je izpeljevala iz laboratorijskega merjenja reakcij in razlik med njimi na dra`ljaje. Na ta na~in ni mogla ustrezno zadostiti potrebam po neposrednem ugotavljanju intelektualnih, emocionalnih in moralnih kvalitet v terminih indeksnih mer distribucijske razvrstitve. Serija psiholo{kih laboratorijev, ki so se porodili za tem (1884 Galtonov antropometri~ni, 1895 Sullyjev...), je bila poskus zadovoljevanja prakti~ne potrebe po psiholo{kem merjenju. Nekateri teh laboratorijev so zato delovali v povezavi s {olami, od koder so u~itelji vodili na testiranje “te`avne” otroke. Da pa bi lahko psiholo{ko preizku{anje zapustilo laboratorije, je bilo treba prenehati s psihofiziko in z njenimi ambicijami po odkrivanju splo{nih zakonov psiholo{kega funkcioniranja. To je od laboratorijev pripeljalo k testom, ki jih je prvi tako poimenoval Cattell v Mindu, 1890: “Psihologija ne more dose~i gotovosti in natan~nosti fizikalnih znanosti, ~e ne temelji na eksperimentu in merjenju. Korak v tej smeri bi lahko bila uporaba serije mentalnih testov in merjenj na velikem {tevilu posameznikov. Rezultati bi bili zanesljiva znanstvena vrednost v odkrivanju konsistentnosti mentalnih procesov, njihove neodvisnosti in variacij pod razli~nimi pogoji.” (Povzeto po Rose, prav tam, str. 117.) Pomanjkljivosti prvih merjenj, ki niso uspela zveze med mero, ki so jo dala, in sposobnostmi posameznika v vsakdanjem `ivljenju, so gnala k izpopolnjevanju testnih metod. V namerah, ki so jih pri tem vodile, pa so se pionirji mentalnega merjenja razlikovali. Pregled zgodovine razvoja mentalnega merjenja poka`e, kako je eden temeljnih konceptov psihologije – inteligentnost – skonstruiran, kak{ne okoli{~ine so spodbudile nastajanje te konstrukcije in kako so se prakse mentalnega merjenja vklju~ile v prakse dru`benega reguliranja. Koncept inteligentnosti je bil eno klju~nih “opori{~” psihologije posameznika. Z njim je bilo mogo~e uresni~iti dolgoletni sen predhodnikov mentalnega merjenja o izmerljivosti individualnih razlik in uporabnosti tako dobljenih “mer” za klasificiranje in reguliranje populacije. Iluzije, ki si jih je o neposredni koristi za blaginjo prikraj{anih – kot bomo nekaj odstavkov kasneje videli – delal Binet, so se razblinile, ko so rezultati mentalnega merjenja postali osnova za vrsto administrativnih praks. V Evropi, kjer so sestavili prve inteligentnostne teste, so prizadevanja za u~inkovito mentalno merjenje tekla hkrati v Angliji in v Franciji in si od tam utrla pot v Ameriko. PSIHOLOGIJA 147 Zora Rutar Ilc Odlo~ilni rez na podro~ju konceptualiziranja mere inteligentnosti je opravil Binet. Sprva kraniometri~no usmerjen, se je zaradi nezanesljivosti tako dobljene ocene mentalne u~inkovitosti oprijel nove metode. V nasprotju z Galtonom in drugimi psihofiziki ni ve~ ugotavljal zveze med elementarnimi ob~utki in individualnimi sposobnostmi in tako opustil psihofi-zi~na in antropometri~na merjenja. Mentalno merjenje je zastavil kot preizku{anje na seriji kratkih, na vsakdanje `ivljenje nana{ajo~ih se opravil, ki zahtevajo procese presojanja: razvr{~anje, sklepanje, invencijo in korekcijo. Tak{no pragma-ti~no izhodi{~e ni naklju~no, saj Binet ni izhajal iz ambicij po izpeljevanju teorije inteligentnosti, ampak so mu dobljeni rezultati slu`ili za ustreznej{e zaznavanje tistih otrok, ki naj ne bi zadostili zahtevam rednega {olanja. Z asistentom Simonom sta merjenje inteligentnosti, ki so jo do tedaj pojmovali v terminih distinktivnih sposobnosti uma, prekvalificirala v prakti~no razvr{~anje sposobnosti v omejeno {tevilo kategorij, glede na vrstni red samih testiranih. Posebno pomembno je bilo, da sta nalogam po najmanj{i starosti, pri kateri so jih otroci `e re{evali, pripisala starostno stopnjo. Mentalna starost testiranega je bila tako starost, pripisana zadnji nalogi, ki jo je le-ta {e uspe{no re{il. Postavitev mentalne starosti, rezultat desetletnega dela, je omogo~ila izpeljavo legendarnega, misterioznega in kontroverznega IQ-ja. “Odre{il-nega” ulomka mentalne starosti s kronolo{ko pa ni izpeljal Binet, ampak njegov ameri{ki kolega Stern. Binet si ni nikoli lastil zaslug za enotno mero inteligence. [e ve~: ko je nehote proizvedel, za kar si je prizadevalo ve~ generacij znanstvenikov, tega nikakor ni hotel povezovati z inteligentnostjo. Ta se mu je zdela vse preve~ kompleksen pojav, da bi bila izrazljiva {tevil~no. Mera, s katero je sam operiral (MS-KS), mu je slu`ila le kot grobo, empiri~no vodilo, konstruirano za izklju~no prakti~ne namene. Da je bil v tem dosleden, potrjujejo tudi njegova kasnej{a specialnopedago{ka prizadevanja pri delu z otroki, ki jih je kot slab{e prilagojene odkrival s svojo lestvico. V slutnji, da bi utegnili mero, ki jo je izna{el, zlorabiti za etiketiranje, splo{no dolo~anje in razvr{~anje otrok glede na njihovo mentalno vrednost, je poudarjal, da je rezultat le prakti~ni nasvet, ne pa podlaga za rutinsko merjenje, da meri prilagojenost in ne inteligentnosti in da torej zato ne more postati osnova za splo{no teorijo inteligentnosti (prim. Rose, 1985, str. 124 do 131 in Gould, 1984, str. 148 do 155). Kakor hitro pa so lestvico prevedli Ameri~ani, so jo zaradi idealnosti pisne oblike in ekonomi~nega izra~unavanja hipoma spremenili v rutinirano vodilo za vrednotenje vseh otrok. 148 PSIHOLOGIJA Genealogija mentalnega merjenja Gould odkriva dve napaki, na kateri se je naslonila zgodovina zlorabe mentalnega merjenja in mere same. Materializacija (reification) predpostavlja, da testni rezultat predstavlja inteligentnost kot realno entiteto. Predpostavka o dednosti pa le-tej pripisuje vsemogo~en status, ki podro~je mentalnega zape~ati kot nespremenljivo in usodno (prim. Gould, 1984, str. 157). @e prvi prevajalec in razpe~evalec Binetove lestvice v Ameriki, Goddard, je njeno uporabo popa~il do absurda. Oznanjal je nevarnost slaboumnosti za kakovost populacije (izraz, s katerim jo je na novo ozna~il, je bil moron in je vseboval moralno slab{alni prizvok), zato je imigrantske pri{leke testiral z binetarijem. Spotoma je s tako dobljeno mno`ico rezultatov dokazal dedno manjvrednost Neameri~anov, ki so se vsi po vrsti (razvr{~eni od Tevtonov – severnih Evropejcev prek Alpinov do Slavinov, ki so se najslab{e odrezali) zna{li v kategoriji slaboumnih. Prizadeval si je za zni`evanje priseljenske kvote in za “izvr`ke” lastnega naroda (velik dele` kriminalcev in prostitutk naj bi bilo tudi v kategoriji slaboumnih), priporo-~al evgeni~ne postopke, npr. prepoved razmno`evanja ali zapiranje (raje kot sterilizacijo). (Prav tam, str. 158 do 174.) Manj bombasti~ne, a ne manj nevarne namene je imel s testiranjem Terman. Z mentalnim merjenjem naj bi ne identificirali in diskriminirali le navzdol, ampak tudi navzgor in ljudi razporejali na ustrezno zahtevna delovna mesta in v {ole. S tem je `e v tistem ~asu izzval prve kritike, ki so zaslutili nevarnost tehnokratskega “uzurpiranja” merjenja inteligentnosti oz. zlorabe njene predpostavljene mere. Mladi `urnalist Lippman je leta 1916 zapisal: “Nevarnost inteligentnostnih testov je v tem, da se bo sistem edukacije, manj sofisticirajo~ in bolj prejudicirajo~, ustavil, ~e se bo le klasificiralo in pozabilo na dol`nost izo-bra`evati. Retardirane bomo ume{~ali po stopnjah, namesto da bi se borili z vzroki njihove zaostalosti. Ves namen propagande, osnovane na testiranju inteligentnosti, je obravnavati ljudi z nizkim inteligen~nim koli~nikom kot dedno in brezupno manjvredne.” (Navedeno po Gould, prav tam, str. 180) Tako pomembne odlo~itve, kot je bila na primer uzakonitev zmanj{anja kvote za priseljence leta 1921, za katero so se odlo~ili na osnovi izredno nizkih rezultatov tujih priseljencev, dobljenih s testiranjem nabornikov, so bile torej plod “raztegljivega” in tendencioznega interpretiranja testnih rezultatov in neprimerne uporabe mentalnega merjenja. ^e torej Rose poka`e, kako je projekt mentalnega merjenja rezultat prizadevanj za upravljanje populacije, pa Gould razgrne grobost praks, ki jih je prav v to upravljanje vneslo mentalno merjenje in daljnose`ne u~inke, ki jih je povzro~ilo. PSIHOLOGIJA 149 Zora Rutar Ilc Medtem ko so ameri{ki dednostno usmerjeni psihologi preizku{ali nove testne razli~ice, so njihovi evropski kolegi, zlasti Angle`i, nadaljevali iskanje teoretske podlage mentalnega merjenja. Leta 1904 je Spearman opredelil dvofaktorsko teorijo inteligentnosti. Z vpeljavo faktorske analize v re{evanje problemov mentalnega merjenja je naredil pomemben konceptualni preobrat v teorijah inteligentnosti. Hkrati pa je prav s tehnologijo izlo~anja faktorjev inteligentnosti mogo~e pokazati njihovo arbitrarno, skonstruirano osnovo. Faktorska analiza je matemati~na tehnika za reduciranje kompleksnega sistema korelacij na manj dimenzij z ve~jo pojasnjevalno mo~jo. ^eprav z nespornim deduktivno matema-ti~nim statusom, so jo odkrili v socialnem kontekstu in jo razvijali, da bi z njo dokazovali posamezne inteligentnostne teorije. Gould dokazuje, da kljub matemati~ni osnovi faktorske analize njeno vklju~evanje v pojasnjevanje psihi~ne strukture intelekta od vsega za~etka temelji na konceptualnih napakah (prim. prav tam, str. 238 do 256). Temeljna napaka je po Gouldu materializacija, v tem primeru inteligentnosti, ki da je “...stvar, lokalizirana v mo`ganih, z dolo~eno stopnjo vrojenosti in izmerljiva z eno {tevilko, kar omogo~a linearno rangiranje ljudi glede na koli~ino te entitete, ki jo imajo.” (Prav tam, str. 239) V {tudijah inteligentnosti so faktorsko analizo aplicirali na matriki korelacij med mentalnimi testi, ki so praviloma pozitivne in zato mo~no zasi~ene z glavno komponento. Ko je Spearman leta 1904 izra~unal prvo tak{no mero, ki naj bi pojasnjevala pomemben del povezanosti, izkazane v korelacijah med testi, jo je pojmoval kot mero, ki ustreza v realnosti obstoje~i entiteti – splo{ni inteligentnosti, faktorju g. Ta naj bi pod~rtovala vse kognitivne mentalne aktivnosti (prav tam, str. 251). Toda z razli~nimi metodami ekstrahiranja faktorjev je mogo~e dobiti razli~ne faktorje in od na~ina izra~unavanja je odvisno, kaj raziskovalec dobi. Spearman pa ni ostal pri izra~unavanju in definiranju faktorja g. Tako pri oligarhi~nih kot monarhi~nih teorijah inteligence g ne pojasni vse pozitivne povezanosti. Preostanek variance je Spearman poimenoval specifi~no – s, s ~imer je dokon~no formuliral svojo faktorsko teorijo inteligentnosti. Po njej vsak test vsebuje dolo~eno mero specifi~ne informacije, vsem testom pa je skupna mera splo{ne inteligence – g: “Vsem vejam mentalne aktivnosti je skupna osnovna funkcija ... ~eprav so preostali ali specifi~ni elementi v vsakem primeru povsem druga~ni od drugih... Ta g, dale~ od tega, da bi bil omejen v majhen niz sposobnosti, katerih interkorelacije so bile 150 PSIHOLOGIJA Genealogija mentalnega merjenja izmerjene in izpeljane iz partikularnega seznama, vstopa v vse sposobnosti.” (Spearman, cit. po Gould, prav tam, str. 261.) Spearman je faktorju, ki ga je abstrahiral in za katerega je bil prepri~an, da je v osnovi empiri~nih rezultatov mentalnega merjenja, iskal ustrezno fizi~no entiteto. Sku{al jo je opredeliti kot obliko energije, ki preveva vse mo`gane in hkrati aktivira specifi~ne, razli~no name{~ene mo`ganske “aparate”. Kasneje se je Spearman odpovedal fiziolo{ko osnovanemu interpretiranju inteligentnosti. Opustil je celo materializiranje inteligentnosti in poudaril, da njene mere ne potrebujejo korelata v fizi~ni realnosti. Ostal pa je dednostno usmerjen. Po njegovem je prav faktor g predstavljal mero vrojene inteligentnosti. Kljub vsemu mu ni mogo~e o~itati, da je bil zakrknjen zagovornik vseh vrst razlikovanja. Sicer je podpiral tedaj nevpra{ljivo dedno manjvrednost obarvanih in nekaterih narodov, ni pa izpostavljal socialnega razlikovanja in tudi spolne razlike je pripisoval razlikam v treniranju in predsodkom (prav tam str. 272). Konkurenti v opredeljevanju inteligentnosti (Spearman in Burt v Angliji in Thurstone v Ameriki) so dolgo polemizirali o naravi in {tevilu faktorjev inteligentnosti, ki so jih dobili z razli~nimi tehnikami izra~unavanja, a vsi skupaj niso uvideli arbitrarnosti v dolo~anju (ne v odkrivanju) faktorjev inteligentnosti, kakr{ne je priskrbela vrsta razli~nih metod faktorske analize. Ne glede na razvoj, ki so ga do`ivele teorija inteligentnosti in tehnike mentalnega merjenja, pa si slednje niso utrle zmagoslavne poti v {ole, kot bi pri~akovali, ampak so se zna{le v se~i{~u spopada psiholo{ke in medicinske koncepcije. NEOHIGIENIZEM NADOMESTI EVGENIKO Zdravniki kot nosilci higienskih kampanj v Angliji konec 19. stoletja so si ob uvedbi obveznega {olanja zagotovili prvenstveno vlogo pri obravnavanju patologije, ki jo je obvezno {olanje porajalo. [olo so od za~etka pojmovali kot domeno tako medicine kot pedagogike in se vanjo naselili z novim modelom higienizma, ki je namesto prej{njega populacijskega uravnavanja vpeljal skrb za posameznika in njegovo raven higiene. Hkrati je “{ola dovoljevala posplo{evanje klini~ne izku{nje na ves razred posameznikov. Postala je mesto, ki je dopu{~alo isti na~in individualizacije, primerjav, statistizacije... kot v bolni{nici, toda zdaj ne za tiste, ki bi pri{li na medicinski tretma, ampak za tiste, ki so zgolj zaradi PSIHOLOGIJA 151 Zora Rutar Ilc svoje starosti postali subjekt medicinske preiskave.” ( Rose, 1985, str. 132.) Klini~ni metodi diagnosticiranja so pridru`ili tudi postopke obravnavanja in leta 1908 v Bradfordu odprli prvo {olsko kliniko. Do leta 1935 so jih samo v Angliji ustanovili ve~ kot 2000 (prav tam, str. 134). Problem slaboumnosti in mentalnih defektov je v okviru nove strategije zavzemal obrobno vlogo in so ga obravnavali v kontekstu splo{nih fizi~nih pogojev zdravja in ~isto~e, nikakor pa ne avtonomno. Vse od konca 19. stoletja pa do leta 1930 so zdravni{ka zdru`enja zatrjevala, da so za diagnosticiranje slaboumnih pristojni le zdravniki, ki lahko te`ave otrok vidijo v spektru bolezni in fizi~nih defektov. Angle{kim psihologom pri tem ni uspelo izboriti neodvisnega prostora, kamor bi se lahko umestili s svojim instrumentarijem. [e ve~: sami so zatrjevali, da Binetov test ni utemeljen v nikakr{ni teoriji inteligentnosti, da je nezanesljiv in pragmati-~en. Rose meni, da je odpor evgeni~no usmerjenih psihologov zoper to tehniko botroval izpadu psihologov iz postopkov administriranja otrok, neprimernih za normalno {olo (Rose, 1985, str. 130 in 136). ^e so bili zdravniki v drugi polovici 19. stoletja, ko so slaboumnost razbirali {e iz telesnih znakov, edini kompetentni diagnostiki, pa je prvenstvo zdravnikov na podro~ju razlo~evanja slaboumnih (zlasti to velja za Anglijo) tudi po “iznajdbi” psiholo{kih postopkov za mentalno merjenje pomenilo za psihologe hud poraz. Zdravnike so zato obto`evali fizikalizma in organicisti~ne iluzije, pod vplivom katere naj bi vse {olske primanjkljaje pojasnjevali v terminih mo`ganske neadekvatnosti. Vendar pa so bili `e od leta 1909 v postopke za nadzor nad rizi~nimi otroki k medicinskim in socialnim testom priklju~eni tudi psiholo{ki, vklju~no z inteligentnostnimi testi. Neohigienski model se je torej od psihoevgenskega razlikoval bolj v poudarku na posameznih podro~jih kot na izklju~evanju psiholo{kega preizku{anja (prav tam, str. 136). Da bi se Binetov test, ki se ga ni bilo ve~ mogo~e “znebiti”, “prijel” tudi v psihoevgenskih krogih, ga je Burt statisti~no obdeloval, dokler se do leta 1920 kon~no ni ujemal s teorijo inteligentnosti kot normalno distribuirane, vrojene, dedno determinirane in splo{ne kognitivne kapacitete (prav tam, str. 140). Toda tudi izpopolnjevanje testne tehnologije ni individualni psihologiji omogo~ilo, da bi se konstituirala kot alternativa medicini, ampak jo je doletela usoda podporne, administrativne tehnike. Psihoevgenika je vsaj v Angliji prav v svojem najbolj obetavnem projektu – mentalnem merjenju – naletela na lastne meje. 152 PSIHOLOGIJA Genealogija mentalnega merjenja EPILOG Prav z merjenjem inteligentnosti in s {tevil~nim konceptuali-ziranjem nekaterih drugih podro~ij psihi~nega (temperamenta, faz razvoja, razli~nih potez osebnosti...) pa si je psihologija posameznika vendarle omogo~ila najtesnej{o povezavo s praksami administriranja in normaliziranja, kar jo je utrdilo kot eno od prevladujo~ih psiholo{kih paradigem in kot obliko vednosti, ki legitimira tudi del dru`benih praks. Zora Rutar Ilc, 1962, mag. sociologije, mlada raziskovalka na Evropskem centru za humanisti~ne {tudije. LITERATURA CANGUILHEM, G., 1980, What is psychology?; v: Ideology and consciousness, 7/1980, London, str. 37-50. DONALD, J., 1992, “Znanilci prihodnosti: {olanje, podvr`enje in subjekti-vacija” v: Vzgoja med gospostvom in analizo, ur. Eva D. Bahovec, Krt, Ljubljana. FOUCAULT, M., 1984, Nadzorovanje in kaznovanje, Delavska enotnost, Ljubljana. FOUCAULT, M., 1991, Vednost, oblast, subjekt, Krt, Ljubljana. GOULD, J. S., 1984, The Mismeasure of Man, Penguin, London. HENRIQUES et al., 1984, Changing the Subject, Methuen, London. KVALE, S. (ur.), 1992, Psychology and Postmodernism, Sage Publication, London, Newbury Park, New Delhi. ROSE, N., 1985, The Psychological Complex, Routledge and Kegan Paul, London. PSIHOLOGIJA 153 ETIKA ZNANOSTI D307??/..+7C Artur [tern Nova naravoslovna vera ... Qui fut tout, et qui ne fut rien. (Edmond Rostand: Cyrano de Bergerac) Zgodovina pozna poleg neizmernega {tevila razodetih religij – torej tistih, ki se zapirajo v svoj lastni referen~ni krog – tudi nekaj naravnih religij ali teologij, ki se od prvih razlikujejo po tem, da obstoj Boga {ele dokazujejo in ob svojem ~asu tudi doka`ejo. Zlasti pomembni se zdita dve. Prvo je postavil William Paley, in sicer {e v ~asu pred Darwinovo in tudi Lamarckovo evolucijsko teorijo – se pravi tedaj, ko se je {e zdelo, da ni na zemlji nikakr{nega spreminjanja, nastajanja ali izumiranja vrst. Njegovo klju~no (toda napa~no) prepri~anje je bilo v tem, da so organizmi povsem idealno prilagojeni okolju, iz tega pa je izvajal dokaz za obstoj Boga (Bo`ovi~ 1991; Tubi{ 1978). Drugi znameniti naravni teolog Pierre Teillhard de Chardin je `ivel {e v na{em stoletju, in jasno je, da je njegova misel krepko upo{tevala Darwina in evolucijo, vendar pa je najgloblji vzrok na{la v Bogu, ne v naravni selekciji (de Chardin 1978). Paleyjeva teorija je po splo{nem prepri~anju danes pre`iveta; de Chardinova pa je veliko bolj utrjena in v nekem smislu celo neovrgljiva – a to jo po znanem Popprovem kriteriju naredi za neznanstveno. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 166-167, str. 157-165. 157 Artur [tern Pri~ujo~a nova naravoslovna vera se bo sku{ala prebijati med ~ermi, na katerih so nasedale tiste pred njo; ogro`ale pa jo bodo {e druge, nenadne tegobe. Prva razrvanost njene notranjosti se poka`e `e takoj, med deli samega njenega imena. Dokler se je, v preteklosti, govorilo o naravni veri, resne te`ave {e ni bilo. Naravoslovje in vera: to pa sta `e pojma, ki se po definiciji lo~ujeta prav do zadnje mo`ne to~ke. Naravoslovje kot del znanosti namre~ temelji na dokazu, vera pa na poti k svojemu visokemu pomenu odvr`e dokazljivost in se ravno utemeljuje na vrednotah, ki so onstran preverjanja. Besedna zveza naravoslovna vera je torej videti kot neizpodbiten paradoks. Kot lok, ki ga je izumil indijanski vra~, prednik poglavarja {tirih plemen z Velikih jezer, @alostne sove, ki je lahko spro`il dve pu{~ici hkrati – a sta obe zgre{ili cilj (Essegese). Kot Cyrano de Bergerac, filozof, naravoslovec, pesnik, glasbenik, sablja~, zrakoplovec... – ki je bil vse in ki ni bil ni~ (Rostand 1963). Kot nam pripoveduje tudi vsakdanja lastna intimna psihologija, po kateri smo zdaj vrh obstoja, zdaj spet osameli in do konca brezupno nepomembni. Pa tudi znanost, in sicer s kvantno mehaniko, utemeljuje prestavljanje delcev in celo tudi ve~jih kosov in enot materije, takoreko~ v ni~ in nazaj (Dudziak 1992). Navzlic vsemu pa se na{a misel zaenkrat {e upira dojemanju protislovij. [e dodatno breme navr`e prvi pridevnik iz imena, nova, kajti poznavalcu bo lahko kaj hitro jasno, da ne zen ne spiri-tualizem in ne judovstvo – vsem tem pa bo tukaj{nja izoblikovanost sorodna, in to zopet prav po bli`ini med vsem in ni~em – niso nikakr{na novost. Analiti~na redukcija bi se torej tudi tokrat pokazala kot uni~evalka `ivljenja, kot se to redno dogaja v naravoslovju, pa tudi umetnosti in {e kod. ^e pa ime pustimo pri miru kot poskus najpreprostej{e, a celovite predstavitve vsebine; in ~e glede na to tudi vsebino obravnavamo po holisti~nem na~elu, tedaj se obeta mirnej{i prihod do vrat, skozi katera je na~elno mo~ zreti drugam od tod. ODSTAVITEV BOGA Vsaka religija se prejkoslej sprevr`e v ideologijo, vsaka ideologija pa v nasilje. A tudi v okviru samega kr{~anstva se pojavljajo filozofi, ki segajo onstran ideolo{kih meja in gledajo na lastno religijo kriti~no in dialekti~no. Najve~ji in najveli~ast-nej{i upornik proti togi doktrini pa je `ivel `e davno pred njimi. Bil je, ~udno, Jezus. Prvi antikrist. Ni bil ~lovek zaradi sobote. Tu je Jezus prav tako vzgled, toda nanj ve~ ne vesimo vseh mogo~ih atributov, ni ve~ sredi{~e pozornosti, in kon~no je 158 ETIKA ZNANOSTI Nova naravoslovna vera povsem odre{en bremena bo`josti. In spet lahko sije kot najbolj{i izmed nas. Tudi ljubezni ne postavljamo na izpraznjeni tron, od koder bi kot univerzalni princip urejala vse dogajanje. Toda ljubezen, ki ji najdemo pravi, nepretirani pomen, se takoj zatem najde v imenu najvi{jega. Za nas ne skrbi nobena vi{ja sila. V~asih smo jo klicali na pomo~, ker nismo vedeli, od kod smo. Nato se je najprej uveljavil darvinisti~ni evolucionizem, ki je pojasnil nastanek ~loveka. V zadnjih desetletjih so izdelali tudi model nastanka `ivljenja iz ne`ivih organskih snovi skozi formiranje prvih celic ter njegovo napredovanje po poti njihovega kasnej{ega zdru`evanja v ve~celi~ne organizme. Obstajajo tudi vse bolj dokazljive teorije o nastanku vesolja. ^e smo popreje za na{ega stvarnika imeli tisto silo, ki nas je lo~ila od opic; nato tisto, ki je ustvarila `ivljenje; nazadnje pa tisto, ki je spro`ila nastanek vesolja; lahko opazimo, da se na{ stvaritelj vse bolj odmika od nas, kolikor ve~ vemo. Vsega ne bomo vedeli nikoli, in vedno bomo tisto, na novo izpostavljeno skrivno silo lahko imenovali za Boga. Toda zakaj? Kaj ne vidimo, da je `e tako dale~ od nas, da tudi v primeru, ~e bi nas bilo zares nekaj ustvarilo, nima ve~ oblasti nad nami? Kdor ima naravoslovno podstat dobro utrjeno in je ob tem treznih, umirjenih misli, ne trdi ni~ drugega kot le to, da vsi dokazi govorijo v prid dejstvu, da v evoluciji ni nobenega sledu bo`jega vme{avanja (dasiravno lahko kdo, kot na primer slikar Dali, mirne du{e izjavi, da je odkritje dvojne vija~nice ali genetskega koda zanj le {e dokaz ve~ za obstoj Boga), da pa lahko i{~emo bo`anski navdih kve~jemu v neki, zdaj `e dale~ predzemeljski davnini, nikar pa v evoluciji `ivljenja na Zemlji. Bo`anstvu s tem odtegujemo vsemogo~nost, saj je delovalo le v za~etku, kot spro`itelj. Naj se je nadaljnji vme{anosti v svetove nato sámo odpovedalo, ali pa ga je v to prisililo nekaj zunanjega – slednje bi bilo seveda {e posebno ~ista negacija njegove veli~ine – v vsakem primeru njegove mo~i, tiste, ki bi nam visela nad pokornimi glavami, danes ni. A tudi ~e je vso svojo mo~ vendarle ohranilo, pa iz svoje lastne, nam nedoumljive volje ves ~as skrito in tiho in nala{~ ne posega med nas – nam je za táko inertno bo`anstvo lahko prav malo mar; kot da ga ni – ~etudi bi vendarle bilo. Malo druga~e pa je seveda, ~e pore~emo: vse je Bog. Vsakdo ima to pravico. Toda to ne pove ni~esar – in ~e karkoli postavljamo na tovrstne temelje, smo si izbrali usodo, da bomo za vekomaj obti~ali na dnu te tavtolo{ke vrta~e. Vsekakor pa vse ni ljubezen. Trditvi, da je Bog vse in da je Bog sinonim za ljubezen, sta nezdru`ljivi – mimo tega, da tudi `e vsaka od njiju sama po sebi ne pripoveduje smisla in resnice. Vse to smo `e videli v okvirih stare zaveze, vendar pa ETIKA ZNANOSTI 159 Artur [tern z nekaterimi kriti~nimi pogledi lahko tudi v novi zavezi na~nemo utrjeno dogmo o njegovi neskon~ni dobroti in vse-mogo~nosti ([tern 1993a). Po ontolo{ki odstavitvi Boga ostaja tu {e klju~no eti{ko vpra{anje o njem, ki naj je ljubezen. To vpra{anje, na katero dobivamo od pi{o~ih (@ivljenje – kako je nastalo: z razvojem ali ustvarjanjem, 1991) {tevilne, a vseskozi nezadovoljive odgovore, se slej kot prej glasi: zakaj Bog dopu{~a trpljenje? NOVO PRERO[TVO Pomenljivo je spoznanje, da je, obdan z raznovrstnimi slamnatimi preroki in {arlatanskimi naravoslovci teologi, stvar zares tehtno zastavil in v njej pri{el najdlje nekdo, ki mu to vpra{anje kot tako sploh ni bilo v sredi{~u pozornosti; ki pa se je ukvarjal z medicinskim obravnavanjem ~lovekove du{evnosti in poznal trdno stran `ivljenja ter odkril zdravljenje s smislom (Trstenjak 1992). Na tej poti pa je do neke mere na{el tudi na{ iskani odgovor o smislu trpljenja. Frankl je tako primer sodobnega preroka, ki izpolnjuje zahtevna pri~akovanja na{ega ~asa. Dandanes nam preroki pa~ niso ve~ tisti, ki se jim samo nekaj sanja in prikazuje, marve~ ljudje visoke vednosti, izobrazbe, kulture in vzgojenega naravno dobrega srca. Kar govori Frankl, res ni ~isto novo – izhodi{~a temu najdemo `e na davnem vzhodu – toda prednike s svojim natan~nim znanjem nadgrajuje; resni~ni preroki se med sabo dopolnjujejo, ne izlo~ajo. Govorimo o njegovi kronski iznajdbi, ki je – homo patiens, trpe~i ~lovek. Trpljenje je, nad vsemi do`ivljajskimi in ustvarjal-nostnimi osmi{ljanji, vrhovna stopnja – mo`nost ~lovekovega dostojanstva. Preizkusna skala in odgovor, s katerim se vsakdo, ki ga do`ivi, lahko zares osmisli – in osmi{ljuje naprej, saj cilj je, vemo, sama pot. ^e je pred Franklom na isto idejo pri{el tudi Bog, ~e Bog torej navzlic gornjim ~vrstim protiargumentom vendarle je in seveda tudi funkcionira na tem svetu – zdaj vemo, zakaj dopu{~a trpljenje. Vsaj zdi se nam tako. Dokler ne stopimo na odprto in se spomnimo vsega, na kar smo za teh nekaj trenutkov zaslepljeni pozabili. Vse to spoznanje se zo`i in ne neha veljati le do tiste meje, do koder {e pre`ivimo – po smrti nam ni~ ne pomaga; ohranili smo dostojanstveno dr`o, a to ne more biti tehten smisel, ki bi opravi~eval tako mu~no proceduro. Takoj lahko sem sicer spet stla~imo posmrtno nagrado, toda po vsem verodostojnem pri~evanju, ki smo ga bili pravkar dele`ni od ~vrstega razumskega pristopa, nam tak{na tola`ba izzvanja prekleto bedno. Vseeno pa prihajamo do 160 ETIKA ZNANOSTI Nova naravoslovna vera spoznanj, da je tudi `rtvovanje onstran meje smrti lahko nadvse smiselno; in tako je videti, kot da je prej{nja trditev ovr`ena. Pa ni. Ne gre namre~ za nikakr{no nagrado, ki bi je bil po`rtvovalne` dele`en; temve~ je dejanje kve~jemu `rtev in pla~ilo obenem, takoreko~ tvorna trpnost. [e slab{e pa se pri~ne goditi tej osmi{ljenosti trpljenja, ko za~nemo razpravljati o drugih, o trpe~ih in umirajo~ih posameznikih ter izumirajo~ih plemenih, narodih in vrstah. Njihovega trpljenja namre~ nikakor ve~ ne moremo vzeti na na{o vest in re~i, da je smiselno in prav; tem manj pa to velja za njihovo smrt. Dostojanstvo? Kaj pomeni nesmiselna osmislitev-pla~ilo za mu~eni{tvo in pogubljenje denimo celotne etni~ne skupine ali pa `ivalske vrste, kateri `e ~ez nekaj desetletij ve~ina `ive~ih ne bo ve~ vedela niti imena; manj{ini pa, ki se sploh zmeni za to, bi bilo vse jasno tudi `e brez novih in novih svarilnih demoni~no uni~ujo~ih primerov potrjevanja resnice, da pa~, ~e ne bo druga~e, drvimo po cesti v nikamor. Dostojanstvo najve~krat ne pre`ivi dosti dlje kot telo. ^e pa bi vseeno trdovratno zatrjevali {e tisto, kar je `e psiholo{ko gledano ~ista nesmiselnost, da namre~ ve~je in {e ve~je {tevilo trpe~ih sorazmerno pove~uje preizkus in mo`nost za odre{itev – pa~ tistih pre`ivelih, ki bi `alovali in v sebi trpeli; bi torej govorili o tem, da so nekateri `rtvena jagnjeta, sredstva za cilj nekoga drugega, nekoga, ki postane nekak{en nad~lovek v moralnem smislu – kar pa ni, in to na samem koncu, ~isto ni~ drugega kot zadnje vrhunsko nesmiselno protislovje: moralni nad~lovek kot tak, ki seveda ni ni~ejanskega tipa, nikakor ne bi dovoljeval, da bi do tak{ne absurdne samozanikajo~e teleologije prihajalo. Kadar kdo umre mu~eni{ke smrti, {e zlasti pa, ~e gre pri tem za ve~je {tevilo ljudi ali drugih bitij; ko izgine narod ali vrsta – takrat je Bog krivica. In re{uje ga le to, da ne obstaja – lahko ponovimo za Holbachom (Pav~evi} 1974). 1 Sebi~ni gen po Dawkinsu predstavlja vse replike dolo~ene nukleotidne sekvense, kar jih obstaja; pri tem pa tekmuje z vsemi drugimi geni, ki bi utegnili stopiti na njegovo mesto na kromosomu. Vsi geni so torej sebi~ni. Gen, in ne ve~ Darwinov organizem, je poslej osnovna enota selekcije. Gen, ki je obenem osnovna enota sebi~nosti. 2 Povsem o~itno smo pri tem uporabili Freudovo lestvico treh zgodovinskih osebnosti (Bahovec 1990), ki so ~loveku prizadejale metafizi~no smrt; toda prav njega, tretjega avtorja te metafore, smo nadomestili z nekom, ki je namesto te`ko oprijemljivih pojmov s podro~ja podzavesti ponudil trdnej{o in konkretnej{o substanco: sebi~ni gen (Dawkins 1990). NOVA APOKALIPSA V tem svetu smo torej kot posamezniki z raznovrstnimi ideali in vrednotami, ki nas tudi mo~no povezujejo med seboj, ne obstaja pa univerzalna sila-ideja, ki bi skrbela za nas. Zato skrbimo zase sami. Sprva res le sami zase, nekje na poti pa za~enjamo skrbeti za nas. Na poti, kjer se pojavijo, kjer so znamenja altruizma ([tern 1993b, Bahovec 1990). A tudi na isti poti, kjer je pred tem novove{ki ~lovek pri~eval prehodu {tirih jezdecev nove apokalipse, ki so Naravni izbor, Nastanek `ivljenja, Veliki pok in Sebi~ni gen.1 Tako ali druga~e jih je napovedala trojica prerokov Kopernik-Darwin-Dawkins,2 glasnikov ~lovekovega padca. Srednji kot dejanski o~e stvarnik ETIKA ZNANOSTI 161 Artur [tern prvega teh jezdecev in pripravljalec terena za prihod drugega. Slednji, sin, utemeljitelj besede zadnjega med njimi. Svetli duh prvega glasnika pa iz davnine vetri antropocentri~no zaverovanost, ki se skozi spoznanja novih navdihnjenih najditeljev vedno vnovi~ vra~a vase, vendar zlita vsakokrat bolj plemenito. Navedeni so zbijali ~lovekovo samopa{nost in ga iz sredi{~a vesoljnega smisla drug za drugim postopoma pomaknili v teman kot tuje hi{e, ki stoji na ekscentri~nem planetu brez bo`jega pogleda nase, kjer pa skozi mo~ne iracionalne poteze gospodari sebi~ni gen – katerega vsa svetovna razprostranjenost v nepregledno raznolikost `ivljenjskih oblik ne korenini nikjer drugje kot v vnovi~ni usodni preprostosti {tevila {tiri, {tevila baz v DNA. Toda ti preroki s svojimi profesijami vred so nekaj mo~no drugega kot uni~evalci. Uni~evanje predsodkov in neumnosti: to je svetla setev razuma. Uni~evanje la`ne samozadostnosti pa je stoletna bol, preko katere lahko neko~ vendarle dozorimo v vede`e velike resnice. @e imenovani sami so kot ljudje vedno pretesne ko`e vzklikali k temu daljno prihodnjemu razodetju. Niso se sprijaznili s po{astnostjo svojega odkritja, temve~ so vedeli in vedo, da le-to predstavlja {ele trdna tla, s katerih se bo mogo~e odriniti in presko~iti – na drugo stran razuma. NOVA VERA Bog je po Guardinijevi interpretaciji (Guardini 1990) Niet-zscheja (Nietzsche 1963) mrtev, in to celo od vekomaj; ker da smo ga mi sami ubili. Toda Boga se ne da ubiti. Ni mrtev – temve~ ga za nas, kot smo videli, preprosto ni; pa ~e bi si tudi {e tako `eleli druga~e. In ko se tega neko~ zares zavemo, zagledamo v svoji minljivosti in nemo~i najve~jo razsvetlitev in blagoslovljenost. V svoji skrbi in `rtvovanju za drugo bitje lahko damo namre~ vse, kar nas je. Celo bo`ansko bitje tega ne bi bilo ve~ zmo`no – ~e se povsem razda, ga ni ve~; in ~e lahko mine, ni bo`ansko. Toda zdaj smo se lahko `e naveli~ali prera{~ati bo`anstva, gre nam za smiselnost. Ravno altruisti~no dejanje ([tern 1993c) podeljuje na{emu obstoju to `eleno transcendentalno vrednoto. V trenutku, ko se skoraj v neskon~nosti zgosti vsa modrost v eno samo eksistencialno odlo~itev, ko kdo zares brez zadnje sence prera~unljivosti `rtvuje blago, ~as, `ivljenje ali celo {e kaj ve~ ([tern 1993d); takrat se zdru`i svet ni~a z brezmejnostjo. Takrat je obstoj osmi{ljen. Celo tudi ne glede na u~inek; saj ima te`o pravzaprav `e sam resni namen. Do tistega popolnega trenutka pa imamo vsak dan tudi stotere mo`nosti, da hodimo v njegovo smer; in sicer tako, da bli`njemu po~nemo dobra dela, 162 ETIKA ZNANOSTI Nova naravoslovna vera ~eravno so ta {e dolgo priklenjena na na{o predstavo o `e kak{ni, vsaj majceni koristi za nas same. Bli`nji je po Levinasu – judovskem filozofu, ki jemlje svoja prepri~anja tudi iz mistike svojega naroda – sled Boga (Levinas 1985). Ali pa mu re~emo sled smisla. In {e ve~ kot le sled: drug drugemu smo edina obstoje~a pomo~, sredstvo in cilj v tem iskanju, ki nam odpira vedno nove svetove `elenja. Na zadnji strani tega iskanja, ki se nam obra~a ob ~asih razodetja, nismo nikoli ve~ sami kot v~asih na poti, kjer se {e izgubljeno in polno zavedamo nikoli{njega popla~ila, ki nas v fizi~nih okvirih predstavnosti pri~akuje po vsakem tihem, plemenitem dejanju. Smrt, se pravi na{a zavest o lastni smrtnosti, je – pi{ejo nekateri – pogoj vsakr{ne moralnosti. ^e bi bili namre~ nesmrtni – ali pa `e, ~e bi si to le utvarjali – se ne bi mogli dvigniti do nobenega vi{jega ideala, saj po teh sodbah sode~ sploh ne bi rabili nobenega visokega smisla obstajanja, in se ga torej tudi `e iskati ne bi postopili. Z zavestjo, da bomo morali neizbe`no umreti, pa smo usmerjeni eni nasproti drugim, naslanjamo se drug na drugega, prehajamo drug v drugega – in ta nujna solidarnost je vir vse morale ter osnova za vso konkretno etiko. Brez tragi~nosti ne bi bilo vzroka za ustvarjanje ne za filozofiranje o smislu obstoja (Nedeljkovi} 1928; A{kerc 1890). Eti~na funkcija smrti se torej sprevaja v eksistenco preko dejstva, da – z drugimi besedami – preprosto nimamo pamet-nej{e izbire, kot da drug drugega tola`imo v tej solzni dolini. Koliko pa je to zares in vrhovno eti~no? Vse, kar je nuja, ker pa~ ni druge bolj{e mo`nosti – je lahko samo relativno dobro, ali pa po zasukanem pojmovanju ni~ drugega kot nujno zlo. [e korenitej{a pa je nadaljnja misel, ki prej navedeni koncept {e naprej ru{i: kaj ne bi bil kdo, ki bi bil potencialno nesmrten, pa bi svoj ve~nostni obstoj `rtvoval za koga ali kaj drugega, eti~no {e vi{ji od tega, ki v enak namen pa~ porabi svoje – v najbolj{em primeru stoletno – zemeljsko trajanje? In pri tem seveda sploh ne teoretiziramo v prazno. Povsem jasno je namre~, da se bo ~lovekova starost v prihodnje samo {e dalj{ala in dalj{ala s pomo~jo medicine, genetike in kom-pjutrske tehnologije; ustavljala pa jo bo kve~jemu politika, in {e to bolj ovirala in upo~asnjevala kot pa zares onemogo~ala. Najpozneje ~ez nekaj stoletij bi lahko `e realno govorili o popolni fizi~ni nesmrtnosti bitja, tedaj pa tudi o mo`nosti odpovedi le-tej v prid drugemu. Niti omenjati nam skoraj ne bi bilo potrebno, da bodo ti ljudje prihodnosti prav gotovo na{li tudi pravi smisel za tak{no ve~no obstajanje. @e danes ga lahko slutimo: odkrivanje najdaljnej{ih razse`nosti vesolja ter drugih civilizacij z nam neznano novimi vrednotami; in {e dosti drugega si lahko zamislimo `e tu in zdaj. Koliko pa je {e zunaj na{ih najbolj divjih predstav, pa lahko samo od dale~ slutimo. ETIKA ZNANOSTI 163 Artur [tern 3 “V delih svojih `ivel sam bo{ ve~no.” 4 Implikatni red je fizikalno-filozofska vseobse`nost, v kateri je eksplikatni (eksplicitni) red – vse, kar se nam dogaja tako v objektivnem kot v subjektivnem smislu – samo droben del oziroma le en aspekt med neizmernim {tevilom drugih. In nikar naj kdo ne govori o kak{ni nenaravnosti tak{nih iskanj. ^lovek je postal nenaraven `e pred tiso~letji, ko je udoma~il prvo `ival ter ogradil prvo njivo. @ivalsko vrsto volka, na primer, je do dana{njih dni, {e pred uporabo kakr{nekoli znanosti, bolj ali manj izmali~il v stotero nikoli poprej videnih kreatur. ^e bodo torej kdaj v prihodnje v laboratorijih izdelovali `ive zmaje, s tem sploh ne bodo pretirano izvirni. Zaenkrat pa ne premoremo energije, ki bi nam ve~no celila rane in podeljevala `ivljenje, kadar se izteka. Vemo, da trdna vera premika tudi gore – toda do nje nam ve~inoma ni dano priti. Lahko se zatekamo v neotipljivo onostranstvo ali ~udo-delno tosvetnost – vse to so vendarle samo opore, prav ~udno za~asne re{itve. In Ali Ra{idova ~a{a nesmrtnosti3 (A{kerc 1890) in de Chardinova skupinska zavest (de Chardin 1978, Ro`anc 1983), pa implikatni red4 Davida Bohma (Bohm 1982) – tako veli~astni opoji, ki silijo proti neskon~nemu; zvarki, iz katerih bije foneti~na (~e ne etimolo{ka) bli`ina z varljivostjo – vse to je {e vedno predstava, kjer v glavni vlogi nastopa – ~etudi do skrajnosti red~ena – snov. A vesolje in celo domnevni {ir{i red – tudi vse to se bo naposled nemara sesedlo oziroma izbrisalo iz sebe sledove eksplicitnega. In kje bo tedaj {e kak{na knjiga, nevron, legenda – spomin? Ni~esar. In prav ta ni~evost predstavljivo obstoje~ega se `e ob bli`nji nikogar{nji hvali in ve~no neprihodnji posmrtni slavi edina lahko ~ude`no vedno znova sprevaja tja ~ez, v vi{avje ve~nih vrednosti vesti. Kakor pravlji~na ka~a, ki grize svoj lastni rep, se nara{~ajo~e védenje ~love{tva presunljivo venomer vra~a nad to~ke opu{~enih verovanj. Duha `e vrsto desetletij razlagajo nevrolo{ko, torej z biologijo; slednjo v areni sedanjosti ves ~as s kemijo ter naprej s fiziko; toda radikalni fiziki `e dolgo priznavajo vlogo duha v njihovem sistemu (Hofstadter in Denett 1991). Sklepajo se tudi drugi krogi. Najzanimivej{i je morda poskus stika med velikanskimi prostranstvi vesolja ter neizmerno majhnimi dimenzijami znotraj atoma (Kernel 1992). Kako naj se tedaj ~udimo, ko tudi mi nekega mra~nega de`evnega dne ali sredi prijaznega pogovora s starim znancem morda domislimo posebno vsebino: kaj ni vpra{anje o zadnji neokopani planjavi altruizma, o ~istem dejanju, isto kot vpra{anje, ali je Bog? Tako kot je zadnji nespoznavni smisel edini in ve~ni cilj spoznavanj, povsem tako je zadnji nerazlo`ljivi trenutek, prvi in zadnji obstaja v popolni eti~nosti, altruisti~nega dejanja brez sledu vpra{ljivosti; nosilec imena, ki ga modri dostojevsko i{~ejo `e mnoga stoletja. In temu ~udnemu Bogu ni~a, ~e ga kdo ugleda, je na lepem, seveda v povsem novi obliki, vrnjena tudi vsemogo~nost in brezmejna ljubezen. 164 ETIKA ZNANOSTI Nova naravoslovna vera Artur [tern, asistent za podro~je molekularne biologije, na Biotehni{ki fakulteti, oddelek za biologijo; mag. temeljnih medicinskih ved – biokemije in geneti~ne reprodukcije ter doktor veterinarske medicine. Zaposlen na IBEMA – In{titutu za bioelektromagnetiko in okolje, v Ljubljani. REFERENCE A[KERC, A. (1890): ^a{a nesmrtnosti. Balade in romance, Ljubljana, Kleinmayr & Bamberg. BAHOVEC, E. D. (1990): Kopernik, Darwin, Freud, Ljubljana, Dru{tvo za teoretsko psihoanalizo. BOHM, D. (1982): Wholenes and the implicate order, Routledge & Kegan Paul, London, Boston and Henley. BO@OVI^, M. (1991): “Frightful catalogue of woes”, v: Bog, u~itelj, gospodar, Ljubljana, Dru{tvo za teoretsko psihoanalizo, str. 97-133. DAWKINS, R. (1990): The selfish gene, Oxford – New York, Oxford university press. de CHARDIN, P. T. (1978): Pojav ~loveka, Celje, Mohorjeva dru`ba. DUDZIAK, M. J. (1992): “Prospects for Mesoscopic Quantum Phenomena and Their Role in the Evolution of Learning Mechanisms”, Nanobiology, {t. 1, str. 351-9. ESSEGESSE: Komandant Mark, Novi Sad, Dnevnik. GUARDINI, R. (1990): Svet in oseba, Celje, Mohorjeva dru`ba. HOFSTADTER, D. R. in DENETT, D. C. (1991): Oko duha, Ljubljana, Mladinska knjiga. KERNEL, G. (1992): “Fizika osnovnih delcev”, Raziskovalec, {t. 22, (4), str. 61. LEVINAS, E. (1985): “Etika in neskon~no”, 2000, {t. 29-30, str. 55-79. NEDELJKOVI], D. (1928): Nemoralnost besmrtnosti i eti~ka funkcija smrti, Beograd. NIETZSCHE, F. (1963): Tako je dejal Zaratustra, Ljubljana, Slovenska matica. PAVI]EVI], V. (1974): Osnovi etike, Beograd, BIGZ. ROSTAND, E. (1963): Cyrano de Bergerac, Ljubljana, Cankarjeva zalo`ba. RO@ANC, M. (1983): Roman o knjigah, Ljubljana, Slovenska matica. [TERN, A. (1993a): “Prerok”, Razgledi, {t. 9, str. 26-7. [TERN, A. (1993b): “Okopi altruizma”, Razgledi, {t. 3, str. 27-30. [TERN, A. (1993c): “Altruisti~no dejanje”, Anthropos, {t. 3-4 (pred objavo). [TERN, A. (1993d): “@rtveniki altruizma”, Anthropos, {t. 1-2, str. 270-9. TRSTENJAK, A. (1992): Pet velikih, Ljubljana, Slovenska matica. TUBI], R. (1978): Britanska filozofija morala, Sarajevo, Svetlost. @ivljenje – kako je nastalo: z razvojem ali ustvarjanjem? Brooklyn, New York: Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc, 1991. ETIKA ZNANOSTI 165 Karl Raimund Popper “Kar je mogo~e ozna~iti za znanstveno objektivnost, je edinole v kriti~ni tradiciji, ki kljub vsem odporom tako pogosto omogo~i, da se kritizira obstoje~o dogmo. Druga~e povedano, objektivnost znanosti ni individualna zadeva razli~nih znanstvenikov, temve~ socialna zadeva njihove vzajemne kritike, prijateljsko – sovra`ne delitve dela znanstvenikov, njihovega sodelovanja in tudi njihovega delovanja drugega proti drugemu. Zato je deloma odvisna od cele vrste dru`benih in politi~nih razmer, ki omogo~ajo to kritiko.” Karl Raimund Popper: Die Logik der Socialwissenschaften (slovenski prevod “Logika socialnih znanosti”; ^asopis za kritiko znanosti, 1984, let. XII, {t. 67, str. 14-17). Darko Pol{ek In memoriam Karlu Raimundu Poppru (1902 -1994) V soboto, 17. septembra 1994, je v 92. letu preminil eden od najve~jih filozofov XX. stoletja Karl Raimund Popper. O njegovem ogromnem vplivu na znanost in politiko na{e dobe pri~ajo izjave {tevilnih nobelovcev in znanih politikov. Sir Peter Medawar, dobitnik Nobelove nagrade za medicino, je izjavil, da je Popper najve~ji izmed teoretikov znanosti vseh ~asov. Podobno so se o njegovi filozofiji izjavili tudi drugi nobelovci, njegovi bli`nji sodelavci, soavtorji in u~enci, biolog Jacques Monod, Konrad Lorenz, nevropsiholog sir John Eccles, matematik in astronom sir Hermann Bondi, umetnostni zgodovinar Ernst Gombrich, knji`evnik Isaak Asimov ter {tevil-ni drugi. Politi~na filozofija Karla Poppra, zaradi katere so ga v Zdru`enem kraljestvu odlikovali s plemi{kim nazivom, je bila dele`na {tevilnih pohval uglednih politologov, npr. Isaiaha Berlina. Biv{i nem{ki kancler Helmut Schmidt je napisal predgovor h knjigi o njegovi filozofiji. Jasnost njegove filozofije in enostavnost njegovega stila sta lastnosti, ki sta pritegnili pozornost {ir{ega bralstva. Med filozofi bo Karl Popper ostal poznan kot prvi veliki kritik pozitivisti~ne filozofije, med politiki in politologi pa kot veliki liberalec in kritik filozofskih izvorov totalitarizma. Prav zaradi tega njegova filozofija danes z veliko zamudo privla~i pozornost prav v de`elah, ki so se {ele pred kratkim otresle komunisti~ne vladavine. Ne pa tudi pozitivizma, ~etudi se re{ujejo njegovih marksisti~nih mutantov. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 166-167, str. 169-174. 169 Darko Pol{ek Karl Raimund Popper se je rodil 28. julja 1902 na Dunaju odvetniku in prostozidarju dr. Simonu Sigmundu Poppru in glasbeno nadarjeni materi Jenny. Mladega Karla, ki so ga `e zelo zgodaj zanimala filozofska vpra{anja, je {ola dolgo~asila in jo je zato pri {estnajstih nehal obiskovati, ne da bi opravil maturo. V revolucionarnem letu 1919 se je za kratek ~as pridru`il komunistom. Ko pa je policija ob nekih demonstracijah ustrelila ve~ mladih ljudi, se je “kot podanik neke teorije, ki postavlja na kocko `ivljenje ljudi zaradi preizkusa neke nekriti~ne dogme” po~util sokrivega. @e takrat prepri~an, da je svoboda ve~ vredna kot enakost – kasneje je dokazoval, da uresni~enje enakosti ogro`a svobodo – je rde~o dru{~ino zapustil. In opravil maturo. Toda vse `ivljenje je ohranil “socialni ~ut” in ob liberalizmu in demokraciji zagovarjal tudi socialno pravi~nost, kar spregledajo mnogi, ki bi ga radi videli v konzervativnem taboru ali ga tja nagnali. Pri tridesetih letih je predaval matematiko in fiziko na srednjih {olah, se ukvarjal z glasbo, socialnim delom in filozofijo. Ostro se je zoperstavil neopozitivisti~ni filozofiji t. i. “Dunajskega kroga”. Ker je to bila takratna modna in vladajo~a filozofija, je imel te`ave pri objavljanju. Njegovo prvo veliko delo Logika raziskovanja (1935) je mo~no skraj{ana tridelna knjiga, katere preostali del je objavil 44 let kasneje pod naslovom Oba temeljna problema spoznavne teorije. Prihajajo~a nevarnost fa{izma ga je leta 1937 prisilila k emigraciji na Novo Zelandijo, kjer je do leta 1945 predaval filozofijo na univerzi. V tem ~asu sta nastali njegovi najvplivnej{i knjigi Beda historicizma (objavljena 1957) in Odprta dru`ba in njeni sovra`niki (1945). V njiju kritizira historicisti~no filozofijo od Heraklita do sodobnega marksizma in eksistencializma. Na povabilo F. Hayka je leta 1946 sprejel predavateljsko mesto na Londonski {oli ekonomije, kjer je predaval do upokojitve leta 1969. Zaradi nasprotovanja pozitivizmu, ki se je takrat raz{iril tudi v anglofonskem prostoru, so mu bila zaprta vrata najve~jih britanskih univerz. Kljub nasprotovanju britanskih filozofov – ali prav zaradi njega – je angle{ki prevod Logike raziskovanja, objavljen pod naslovmo Logika znanstvenega raziskovanja do`ivel v zunajfilozofskih krogih velik uspeh. Zaradi kriti~nega uvoda, v katerem je kritiziral analizo jezika kot vladajo~o modo oxfordskih filozofov, je spet, tako kot `e neko~ na Dunaju, postal “uradna opozicija”. Leta 1963 je iz{la zbirka Popprovih ~lankov v knjigi z naslovom Ugibanja in izpodbijanja. Rast znanstvenega spoznanja. Tudi po upokojitvi njegova avtorska intenzivnost ni usahnila. Leta 1972 je objavil Objektivno znanje. Evolu-cionisti~ni pristop. [tiri leta kasneje je sledila intelektualna avtobiografija Brezkon~no iskanje, leta 1982 trodelna Post 170 IN MEMORIAM – KARL RAIMUND POPPER In memoriam Karlu Raimundu Poppru scriptum k logiki znanstvenega raziskovanja in leta 1984 izbor ~lankov z naslovom V iskanju bolj{ega sveta. Posebej velja omeniti njegova dela, ki so nastala v sodelovanju z nobelovcema Johnom Ecclesom (Ego in njegovi mo`gani – 1977) in Konradom Lorenzom (Prihodnost je odprta – 1985). Velik vpliv so imeli njegovi seminarji in zborniki del o evolucijski spoznavni teoriji ter izid polemi~nih teoretskih tekstov, v katerih so bili njegovi sogovorniki Theodor Adorno, Juer-gen Habermas, Herbert Marcuse, Thomas Kuhn, njegovi kriti~ni u~enci Imre Lakoatos, Paul Feyerabend in William Bartley, kot tudi plodne razprave s {tevilnimi pomembnimi misleci, kot so Willard van Orman Quine, Hillary Putnam, Grover Maxwell, Herbert Feigle. V {tevilnih intervjujih je Popper pokazal sve`ino, originalnost in kriti~nost pri obravnavanju dru`benih, znanstvenih in filozofskih vpra{anj in re{itev. In ve~krat je s svojimi anga`ira-nimi znanstvenimi, filozofskimi in moralnimi pogledi {okiral in fasciniral {ir{o javnost. Popprov pomen za filozofijo, politiko in znanost na{ega ~asa se tako ne ka`e samo v prevzemanju njegovih re{itev, temve~ tudi v polemikah z nekaterimi najpomembnej{imi sodobnimi misleci in v {tevilnih kriti~nih razpravah, ki so {e danes pod vplivom njegovih idej. Filozofija kriti~nega realizma, ki jo je Popper zastopal in utemeljil, je nastala kot reakcija na osnovne postavke neopozi-tivisti~ne filozofije. Po pozitivisti~nem kriteriju razmejitve racionalnosti in iracionalnosti so racionalne samo tiste trditve, ki jih je mogo~e empiri~no in logi~no preveriti in verificirati. Trditve, ki jih ni mogo~e empiri~no preveriti, so brezsmiselne, in pojmi, ki niso izkustveno preverljivi, so brez pomena. Med empiri~nimi trditvami so racionalnej{e tiste, ki imajo {ir{o empiri~no vsebino, oz. tiste, ki so ve~krat potrjene (konfirmi-rane) z elementarnimi, “protokolarnimi” ali “atomarnimi” izkustvenimi stavki. Tako se rast spoznanja utemeljuje z rastjo izkustvenih vsebin empiri~nih posplo{itev, do katere vodi induktivna metoda. Popprovo stali{~e pa nasprotuje prav temu. Kot dedi~ Humove kritike indukcije trdi, da racionalnosti empiri~nih posplo{itev ni mogo~e pove~ati, ker ne poznamo {tevila instanc, ki bi moralo predstavljati absolutno potrditev posplo{itve. Poleg tega lahko atomarni in elementarni izkustveni stavki potrjujejo razli~ne posplo{itve ter tako povezava med atomarno sodbo in posplo{itvijo ni enozna~na povezava potrjevanja. Nasprotno, pomen elementarnih izkustvenih sodb za racionalnost neke posplo{itve je v tem, da lahko spodbijajo (falsificirajo) provizori~ne posplo{itve oz. hipoteze. V skladu s Popprovim naivnim falsifikacionizmom je mogo~e izkustveno vsebino raz{iriti samo z najdbo instance, ki spodbija provizori~no posplo{itev ali hipotezo. IN MEMORIAM – KARL RAIMUND POPPER 171 Darko Pol{ek Cilj znanosti in znanja so pojasnitve in predvidevanje dogodkov. Struktura pojasnjevanja in predvidevanja ima po Poppru (in Hemplu) obliko hipoteti~no-deduktivne metode, pri kateri s pojasnjevanjem sklepamo o preteklih dogodkih ter s predvidevanjem o prihodnjih. Ob~a premisa vsebuje hipoteti~ni zakon ali ob~e pravilo, medtem ko partikularna premisa vsebuje konkretne pogoje. Na temelju teh dveh ugotovitev lahko sklenemo: “To se je moralo zgoditi” oz. “V prihodnje se bo to zgodilo”. Seveda pa lahko oz. celo moramo vedno zastaviti vpra{anje legitimnosti predpostavljenega zakona in izpolnjevanja konkretnih pogojev, iz katerih deduktivno sledi pojasnjevalno ali predvidbeno sklepanje (konkluzija). Toda ob predpostavki resni~nosti premis nujno sledi sklep o dogodku. Zato tak{no Popprovo shemo imenujemo hipoteti~nodeduktivni model pojasnjevanja in predvidevanja. V teoriji pomena je Popper konvencionalist. Zanj so pojmi ~iste konvencije in ne obstaja nikakr{en absolutni princip dolo~anja empiri~nega pomena nekega pojma. Analiza jezika je tako zanimiva igra, ki pa nam ne pomaga v spoznavanju, ker ima spoznavno vsebino samo sodba o ne~em. Toda poleg analiti~nih iger s pomeni obstaja {e ena napaka pri obravnavanju pojmov. Gre za napako esencialisti~ne, platoni~ne oz. srednjeve{ke realisti~ne koncepcije. Ta predpostavlja, da bomo s spoznanjem pojmov oz. idej pri{li do spoznanja o nujnih lastnostih in nujnem vedenju stvari, ki jih opisujejo pojmi oz. ideje. S spoznavanjem idej, imanentnih lastnosti stvari in odgovori na vpra{anje “Kaj je to” naj bi pojasnili, zakaj se neka stvar vede na dolo~en na~in. Po Poppru pa v idejah ni prav ni~esar, kar bi dolo~alo in predvidevalo vedenje stvari. Na{e ideje in pojmi so samo koristni, bolj ali manj natan~ni opisi in hevristi~na sredstva za kategorizacijo raznolikosti dejanskosti. Toda svet idej kljub vsemu obstaja. To je t.i. Popprov tretji svet (poleg fizi~nega in du{evnega). To je svet, neodvisen od na{ih psiholo{kih predstav in fizi~ne stvarnosti, svet teorij, jezika umetnosti itd. Ta svet je ~lovekovo delo, vendar preka{a svojega stvarnika. V tem svetu najdemo probleme, ki jih ustvarjajo ideje same, probleme, ki jih ljudje na dolo~en na~in re{ujejo, ki pa se v tem stiku z ljudmi ne iz~rpajo. Z zgodovino in tradicijo se ta svet mno`i, ker vse re{itve posameznih problemov (tako resni~ne kot la`ne) lahko postanejo problem za koga drugega in s tem prese`ejo tiste, ki so jih ustvarili. V tradicionalnem filozofskem sporu glede duha in materije je Popper prepri~an, da se duh ne more reducirati in zvesti na materijo in da lahko vpliva na spremembe v fizi~ni realnosti. Celo ~e bi nam “v principu” uspelo reducirati du{evna stanja na fizikalna, bi ostal neki reziduum nepojasnljivega in svobod- 172 IN MEMORIAM – KARL RAIMUND POPPER In memoriam Karlu Raimundu Poppru nega, neka ontolo{ka plast, bistveno razli~na od fizikalne. Nekaj, kar imenujemo duh. Popper ve~krat omenja, da je bilo njegovo ukvarjanje s politi~no teorijo naklju~no. V nasprotju s tem se ima za svojo popularnost v veliki meri zahvaliti prav svoji politi~ni teorije. In to ne po naklju~ju. Tudi njegova politi~na teorija izhaja iz njegove epistemologije, ki tudi tu postavi celoten korpus zahtev kriti~nega racionalizma. Vse zahteve, ki za znanost veljajo drugod, veljajo tudi na tem podro~ju. Vendar se v politi~nih teorijah pojavljajo tudi zanje zna~ilne napake, ki se jim moramo izogniti. Na tem mestu naj omenim samo tri. Veliko filozofov od Platona do Marxa je prepri~anih, da ideja zgodovine v sebi `e (esencialisti~no) vsebuje to, kar se na neki na~in mora zgoditi. Tako je `e v ideji sami seme nujnega bodo~ega razvoja, ki ga ideja dolo~a. ^e ideja determinira to, kar se mora zgoditi, potem se lahko konkretni postopki presojajo samo tako, da preverimo, ali upo~asnjujejo ali pospe{ujejo realizacijo ideje. Glede na to ima samo tisti, ki pozna cilj, ker razume idejo, pravico odlo~ati, kateri postopek vodi k cilju in kateri nas od cilja oddaljuje. Vendar tovrstno razsojanje ni moralno oz. je moralno samo po tem, da po postopku “iz prihodnosti” daje oceno o tem, koliko se je pospe{il ali zavrl nujni tok stari. Toda ne moremo ga imeti za moralnega, ker zanj cilj opravi~uje vsa sredstva. To koncepcijo imenuje Popper moralni futurizem, ki prepoveduje problema-tizacijo cilja, ker nas vsako problematiziranje od njega oddaljuje. Cilj se tudi ne more spremeniti med samo potjo, ker ga dolo~a nad~love{ka “ideja”. Zaradi tega o njej ni mogo~e razpravljati. Tisti, ki jo vidijo, imajo pravico ukazovati drugim, naj po~no karkoli, da bi jo realizirali, samo in edino oni imajo pravico do “pravilne presoje”. Toda kdo pravzaprav pozna ta skrajni cilj? ^e ljudje “vidijo” razli~ne ideje in na tej osnovi postavljajo razli~ne kon~ne cilje zgodovine, potem med njimi ni mogo~ razgovor, ker je kriterij tega njihovega notranjega “videnja” ideje tudi `e dolo~il njihovo ravnanje. To “videnje” ideje oziroma cilja zgodovine Popper imenuje “utopizem”, ravnanje, ki je skladno z njim, pa utopisti~ni in`eniring. Utopi~ni in`eniring, ki mu cilji opravi~ujejo sredstva, ni sposoben razlo~iti posameznih postopkov od celotnih namenov, ni sposoben problematizirati posameznih postopkov, neodvisno od ideje, cilja in namena zgodovine in presoja postopke neodvisno od morale. Zato spopad dveh tak{nih idej oz. na~rtov nujno vodi v vojno in totalitarizem. Poleg tega, da je tak{na koncepcija nemoralna, je tudi neracionalna, ker ne dopu{~a obstoja instance, na kateri bi bilo mogo~e o idejah neodvisno razpravljati. Popper se zato zavzema za socialni in`eniring. V tej koncepciji je mogo~e cilj v vsakem trenutku IN MEMORIAM – KARL RAIMUND POPPER 173 Darko Pol{ek zapustiti oz. o njem razpravljati, ~e konkretni postopki njegove realizacije vodijo do neza`elenih posledic. Mo`nost izbire cilja socialnega in`eniringa predpostavlja, da ne obstajajo univerzalni zakoni zgodovine dru`be. Toda celo ~e bi jih kdo poznal, njegova sredstva ne bi mogla ube`ati moralni presoji. Poznavanje “zakonov zgodovine”, ki so v tesni zvezi z utopizmom, Popper imenuje profetizem, njegove gromovnike pa (la`ne) preroke. Poznavanje teh zakonov je nemogo~e, ker samo predvidenje dogodkov vpliva na potek zgodovine in jo spreminja. Dolgo-ro~nim napovedim Popper zoperstavlja tehnolo{ke napovedi. To so hipoteti~na predvidevanja. Pod predpostavko, da so nekatere zakonitosti resni~ne, je mogo~e proizvesti sredstva (oblikovati zaklju~ke), s katerimi bi se lahko ubranili neugodnih posledic teh zakonitosti. Mo`nost zavra~anja in problematiziranja na{ih ciljev je temelj Popprove liberalisti~ne filozofije. V njenem ospredju je razumevanje, da je temelj na{ega delovanja kriti~no ocenjevanje in izbolj{evanje na{ih filozofij. Ta ocena, ki predvideva posledice na{ih izbranih ciljev, je mogo~a samo pred samim delovanjem. Na ta na~in prepre~uje njihovo mogo~o negativno realizacijo. Z zgornjo trditvijo bi lahko tudi kon~ali. Lahko jo imamo tudi za splo{ni moto Popprove filozofije. Sam avtor jo v svojem delu Objektivno spoznanje imenuje apologija oz. izgovor za filozofijo: “Moje opravi~ilo je naslednje: Vsak izmed nas ima svojo filozofijo in ~e se tega zavedamo ali ne, nobena od njih ne velja kaj dosti. Toda njihov vpliv na na{e delovanje in `ivljenje je velikokrat poguben. Zato je nujno, da jih s kritiko posku{amo izbolj{ati. To je edini izgovor, ki ga zmorem najti za nadaljnji obstoj filozofije.” Prevedel A. K. Darko Pol{ek, magister filozofije in doktor sociologije, znanstveni asistent na “Institutu za primenjena dru{tvena istra`ivanja Sveu~ili{ta u Zagrebu”, Zagreb. 174 IN MEMORIAM – KARL RAIMUND POPPER Andrej Ule Popper med empirizmom in teorijskim holizmom Zdi se, kot da je bil Popperjev filozofski razvoj zelo premo~rten, saj od objave svojega prvenca, Logike raziskovanja ni bistveno spreminjal svojih filozofskih pogledov, pa~ pa raz{irjal svoj teoretski koncept na vedno nova podro~ja (teorija znanosti in spoznavna teorija, biologija, dru`boslovje, politi~na teorija). Pa vendar njegov miselni okvir ni bil tako enostaven in enosmiseln, kot se zdi. To se ka`e `e v njegovi osrednji filozofski teoriji, tj. teoriji falzifikacionizma. V tem sestavku se nameravam omejiti prav na to njegovo teorijo in prikazati nekaj plati njene problematike. Popperja obi~ajno predstavljajo kot empiristi~nega filozofa, scientista, ~e ne `e kar pozitivista. Te ocene so vsekakor pav{alne, ~e ne preprosto napa~ne. Znano je, da je Popper v svoji znameniti knjigi Logika raziskovanja, ki je prvi~ iz{la l. 1935 in nato v ve~ vedno bolj dopolnjenih izdajah, nastopil kot prvi kritik neopozitivisti~nega modela znanosti v krogu analiti~nih filozofov. Zanimivo je, da so razli~ni njegovi kasnej{i kritiki, zlasti iz kriti~ne teorije dru`be, na to dejstvo velikokrat pozabili in Popperja kritizirali predvsem kot “pozi-tivista”. Celo ena najslavnej{ih razprav med popperjanci in zastopniki kriti~ne teorije dru`be ima pomenljiv in zavajajo~ naslov Spor o pozitivizmu (Positivismusstreit in der deutschen Soziologie, 1969). ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 166-167, str. 175-184. 175 Andrej Ule ^eprav so Popper in drugi filozofi kritike opozarjali na njegovo napa~no uvrstitev med pozitiviste, to ni dosti pomagalo. Napadi na njegov “pozitivizem” so se nadaljevali {e v pozna sedemdeseta leta. Podobno velja za oceno, da je Popper empiristi~ni filozof. Tudi ta je napa~na, saj je ravno on vneto zavra~al primat empirije pred teorijo in poudarjal prednost teorije pred empirijo ter nujnost drznih spekulacij pred vsakim “opisom dejstev”. Tudi njegova ostra kritika indukcije, ki po radikalnosti presega Humovo, je jasen primer ne-empirizma. Prav tako ga ne moremo imeti za scientista, saj ne razgla{a nikakr{ne “vere v znanost” niti nima znanosti za posestnika vse resnice. Vedno je poudarjal zmotljivost vsega ~lovekovega znanja in to, da je toliko bolj “zmotljivo”, kolikor bolj razvito je (to misel je razvil zlasti v svoji knjigi Domneve in zavra~anja (1963). Popper je kritik pozitivizma predvsem zaradi svojega zavra~anja verifikacije (empiri~no preverjanje stavkov) kot glavnega merila za preverjanje hipotez in verifikabilnosti kot osrednjega neopozitivisti~nega merila stav~nega smisla. Kot je znano, so posku{ali neopozitivisti s sklicevanjem na mo`nost oz. nemo`nost logi~ne ali empirijske verifikacije razmejiti znanost od metafizike, pri ~emer so to razliko izena~evali z razliko med smiselnimi in nesmiselnimi stavki. Za analiti~ne stavke je bila metoda verifikacije relativno preprosta: to je logi~en dokaz tavtolo{kosti oz. kontradiktornosti stavka. Druga~e je s sinteti~nimi stavki, npr. stavki znanosti. Za verifikacijo teh stavkov ni vedno mogo~e formulirati metode. Neopozitivisti so odklanjali sinteti~ne stavke a priori, saj po njihovem mnenju zanje ni mogo~e najti nobene zanesljive metode verifikacije. Lahko jih le aprioristi~no privzamemo ali zavrnemo, kar pa ni znanstveni postopek. Zato se morajo vsi sinteti~ni stavki verificirati skozi stavke, katerih verifikacija je neposredno razvidna, enostavna in nedvoumna. Za neopozitiviste so bili to singularni stavki o ~utnih izkustvih (tipa: “A je zelen”, “B je okrogel”, “C je ve~ji od D”, itd.). To je za neopozitiviste pomenilo, da lahko vse kompleksnej{e smiselne stavke logi~no zvedemo na mno`ico singularnih stavkov, ki poro~ajo le o ~utnih datah (Schlick, 1975, Carnap, 1975). Po Popperju pa ni nedvomno resni~nih in neposredno preverljivih stavkov, zato nam tudi morebitni prevod kompleksnih stavkov v enostavne singularne stavke ne bi olaj{ala njihove empirijske verifikacije. V kasnej{e izdaje svoje Logike raziskovanja (po l. 1968) je Popper vklju~il tezo, da so tudi stavki o ~utnih datah “oblo`eni s teorijo”, namre~ s {tevilnimi implicitnimi teorijami o zgradbi sveta pojavov, ki so vgrajene v na{e naravne jezike. To misel je razvijal tudi v drugih delih (npr. Popper, 1973, str. 142-143, 456). Za singularne stavke, ki so osnova znanosti (t.i. bazi~ni stavki), je bistveno le to, da so 176 IN MEMORIAM – KARL RAIMUND POPPER Popper med empirizmom in teorijskim holizmom intersubjektivno preverljivi in da je dejstvo, ki ga opisujejo, poljubno ponovljivo. [e ve~, Popper izrecno zavra~a poskuse eliminacije metafizike, saj celo govori o smiselnosti in koristi metafizike za znanost, namre~ kot ob~asnega hevristi~nega izvora znanstvenih hipotez (Popper, 1973, str. 70-71). Dobro ve, da skorajda ni pomembnej{e znanstvene teorije, ki je njeni avtorji ne bi opirali na filozofske spekulacije. Zato predlaga bolj modro razlikovanje, namre~ med empirij-sko-znanstvenimi in metafizi~nimi stavki in teorijami. To razlikovanje zanj tudi ni na~elna premisa, temve~ dogovor (prav tam). Toda v svoji kritiki neopozitivizma gre {e dlje, saj namesto na~ela verifikacije kot merila za empirijsko smiselnost stavkov predlaga njeno nasprotje, na~elo falzifikacije. Verifikacija je namre~ veliko pre{ibka, da bi nam zagotavljala splo{no merilo empirijske smiselnosti stavkov. Kaj hitro namre~ naletimo na stavke, ki se jih v na~elu ne da preveriti, saj imajo neskon~no in nedefinirano podro~je mo`nih aplikacij. Tak{ni so npr. vsi neomejeno splo{ni stavki, zlasti pa stavki naravnih zakonov. Kak splo{ni stavek pa kljub vsemu {e vedno lahko empiri~no ovr`emo, ~e naletimo na kakr{enkoli protiprimer hipoteze. Po tej teoriji se lahko vsi znanstveno smiselni empiri~ni splo{ni stavki le zavrnejo (falzificirajo) z empiri~nim izkustvom s pomo~jo t.i. bazi~nih stavkov, ne pa verificirajo. Stavek “Vse vrane so ~rne” lahko zavrnemo s kak{nim protiprimerom, tj. kako ne-~rno vrano. Pri bolj kompleksnih splo{nih stavkih obi-~ajno izpeljujemo iz njih in iz dodatnih predpostavk dolo~ene empiri~ne posledice, ki jih lahko neposredno preverimo ali zavr`emo. Ta postopek je ekvivalenten deduktivni znanstveni napovedi, torej obratu deduktivne pojasnitve v prihodnost. ^e vidimo, da ~utno izkustvo ne potrjuje te posledice, moramo zavre~i izhodi{~ni splo{ni stavek. Osnovno logi~no pravilo falzi-fikacije je potemtakem modus tollens, znano pravilo sklepanja po negaciji: iz premis “p › q” “q” izhaja sklep “p”. Za falzifikacijo splo{nega stavka je dovolj `e en sam tak protiprimer, pa zavrnemo (splo{ni) stavek. ^e tak{nega pro-tiprimera kljub resnim prizadevanjem (testiranjem hipoteze) ne najdemo, je splo{ni stavek za~asno podkrepljen (corrobated). Ta podkrepitev ni isto kot verifikacija pri neopozitivistih, saj je vedno le za~asna, izpostavljena je mo`nim korekcijam. Zato je Popper nato uvedel stopnjevanje pokrepljenosti hipoteze (ali teorije). Hipoteza (teorija) je toliko bolj podkrepljena, kolikor ve~ resnih poskusov mo`nega zavra~anja je pre`ivela in kolikor ostrej{i so bili ti poskusi (Popper, 1973, 295-296, 427). Bazi~ni stavki so praviloma eksisten~ni stavki tipa: “Na tem in tem mestu in v tem in tem ~asu obstaja ta in ta pojav.” Ti stavki niso stavki o trenutnih zaznavah opazovalca, temve~ so IN MEMORIAM – KARL RAIMUND POPPER 177 Andrej Ule intersubjektivno preverljive trditve o ponovljivih pojavih (tj. ustrezajo stavkom znanstvenih opazovanj ali eksperimentov). So minimalne hipoteze znanosti, oz. bolje, so konvencija dolo~ene znanstvene skupnosti o tem, da stavki tak{ne vrste predstavljajo mejo preverjanja. Popper se je zavedal, da so, logi~no gledano, tudi ti stavki dalje sestavljeni, {e ve~, da vsebujejo razli~ne univerzalije in nadaljnje splo{ne domneve. Tako npr. stavek “Miza A na tem in tem mestu v tem in tem ~asu je zelena” predpostavlja celo vrsto nadaljnjih stavkov (npr. o razmerjih med barvami, o odnosih v prostoru itd.). Vendar se moramo nekje ustaviti in dolo~ene stavke vzeti za osnovo (bazo) ocenjevanja vseh drugih empiri~nih stavkov. V tem smislu so za Popperja nekateri singularni stavki bazi~ni in vendar konvencionalni (Popper, 1973, str. 136-137). Seveda lahko v nadaljnjem postopku tudi te stavke zopet preverjamo, jih morda ovr`emo, vendar pa moramo v vsakem postopku preverjanja (konfirmacije) vedno znova “odlo~iti” o novi ravni bazi~nih stavkov, ki nam bodo slu`ili za osnovo preverjanja. Naslednja vodilna misel Popperjeve spoznavne teorije znanosti, namre~ zavra~anje indukcije kot utemeljene spoznavne metode, je tesno povezana z zavra~anjem na~ela verifikacije. Na kratko re~eno, Popper kritizira zagovornike indukcije, ~e{ da zamenjujejo logi~ne razloge s hevristi~nimi. Tu se naslanja na `e znano Humovo kritiko indukcije. Po Popperjevem mnenju so nam na voljo le tri mo`nosti (“Münchhausenska trilema”): ali neskon~en regres (opravi~evanje ene indukcije z drugo itd. v neskon~nost), apriorizem (dogmatska odlo~itev o prekinitvi opravi~evanja na dolo~enem mestu) ali pretvarjanje indukcije v logi~ni sklep (tedaj ne bi bilo ve~ problema indukcije, vendar je induktivni sklep sinteti~en stavek, ne analiti~en). Ker po Popperju nobena od teh treh mo`nosti opravi~ila indukcije ni uspe{na, jo moramo zavre~i, z njo vred pa tudi na~elo verifikacije hipotez in teorij, kot so ga zagovarjali neopozitivisti. Seveda je indukcija lahko pameten nasvet, kako priti do znanstvenih hipotez, toda ni metoda za preverjanje (opravi~evanje, podkrepljevanje) hipotez. Popper enako kot indukcijo zavra~a tudi idejo o t.i. verjetnosti hipotez in idejo o posebnem verjetnostnem sklepanju, ki naj bi “potrjevalo hipoteze”. Po Popperju lahko govorimo le o hipotezah o verjetnosti ~esa, ne pa o verjetnosti hipotez. Po modelu falzifikacije moramo ugotoviti le to, ali je dano hipotezo mogo~e zavrniti. ^e so v na~elu mo`ne empirijske situacije, kjer lahko pri~akujemo potencialne pobijalce hipoteze, tedaj je hipoteza zavrnljiva, torej ima neki stik z empiri~no stvarnostjo in ni zgolj teorijska spekulacija. To je osnovna ideja Popperjeve spoznavne teorije in metodologije znanosti. Kar presenetljivo je, da je na prvi pogled tako pre- 178 IN MEMORIAM – KARL RAIMUND POPPER Popper med empirizmom in teorijskim holizmom prosta misel imela tako velike posledice, kot se ka`e v razvoju Popperjevega filozofiranja. Ni je namre~ uporabil zgolj v o`ji metodologoji znanosti, temve~ tudi v teoriji spoznanja in celo zunaj znanosti, npr. na podro~ju politi~nih razprav. K Popperjevim kritikam indukcije in njegovi “re{itvi problema indukcije” imam nekaj na~elnih pripomb. Iz njegovega argumentiranja se namre~ vidi, da je analiziral le mo`nost deduktivnega (logi~nega) utemeljevanja indukcije, ni pa upo{teval morebitnih induktivnih utemeljevanj, kot jih je npr. predlagal M. Black in drugi teoretiki (Black, 1974). Lahko celo ugotovimo, da Popper ni re{il problema indukcije, pa~ pa ga je zamenjal z drugim, sorodnim problemom in re{eval tega. To sicer posredno prizna tudi sam, ko pravi, da je najprej “prevedel” Humov (logi~ni) problem indukcije v “svoj” problem in tega potem re{eval. Vpra{anje “Ali smo upravi~eni izvajati (reasoning) druge primere (conclusions), o katerih nimamo izkustva, iz (ponovljenih) primerov, o katerih imamo izkustvo?” je namre~ prevedel v “Ali je lahko z ‘empirijskimi razlogi’ opravi~ena trditev, da je neka eksplanatorna splo{na teorija resni~na; tj. ob sprejemanju resni~nosti dolo~enih testnih stavkov oz. stavkov opazovanj?” (Popper, 1979, str. 7). Na to vpra{anje je Popper, kot je znano, negativno odgovoril, tako kot Hume na vpra{anje o indukciji. Toda Popper postavi novo vpra{anje in nanj pozitivno odgovori: “Ali je lahko z ’empirijskimi razlogi’ opravi~ena trditev, da je neka eksplanatorna splo{na teorija resni~na ali napa~na; to je, ali lahko sprejemanje resni~nosti testnih stavkov opravi~i bodisi trditev, da je univerzalna teorija resni~na, ali trditev, da je napa~na?” (prav tam). Po Popperju je v~asih (a ne vedno) mogo~e opravi~iti trditev, da je univerzalna teorija napa~na, nikoli pa, da je resni~na. Tako se zgornje vpra{anje spremeni v vpra{anje o mo`nosti falzifikacije teorij. Popper ima trorej vpra{anje falzi-fikacije za racionalno jedro problema indukcije. Toda ~e natan~no preberemo njegov “prevod” Humovega problema indukcije, vidimo, da gre za zelo velike, kar na~elne razlike med obema problemoma. Medtem ko gre Humu za vpra{anje o utemeljitvi preskoka iz ponovljenih izku{enj v splo{ni stavek, ki te izku{nje povzema, gre Popperju za vpra{anje sistematske in logi~ne povezave katerekoli teorije z izkustvom. To vpra{anje sicer vklju~uje problem indukcije, a ga tudi presega. Popperjev negativni odgovor na to svoje vpra{anje zato ne pomeni nujno tudi negativnega odgovora na o`ji problem indukcije, in analogno, njegova re{itev paralelnega problema zavrnljivosti teorij ne pomeni re{itve “problema indukcije”! S stali{~a sodobne teorije induktivnega argumentiranja zvenijo Popperjeve trditve o tem, kako je “re{il problem IN MEMORIAM – KARL RAIMUND POPPER 179 Andrej Ule indukcije” (npr. na za~etku njegove knjige Objektivno znanje, 1973), mo~no pretirano. Toda vsekakor je nakazal druga~en na~in gledanja na problem, namre~ kot na problem, kako znanstveniki uspejo proizvajati vedno to~nej{e in plodnej{e teorije, ki presegajo izkustvene podatke, a vendar napovedujejo nova, nepoznana dejstva. Popper je torej sprejemal le deduktivne posledice hipotez oz. teorij kot relevantne za oceno njihove vrednosti oz. potrjenosti. ^e ob sprejeti znanstveni bazi zavr`emo katero od logi~nih posledic hipoteze (teorije), moramo hipotezo (teorijo) zavrniti. ^e do tega ne pride, jo za~asno ohranimo kot potrjeno. Eksperiment, ki odlo~a o eni tak{nih logi~nih posledic hipoteze, se imenuje odlo~ilni (krucialni) eksperiment. Pri tem nas ne zanimajo drugi razlogi za formuliranje hipoteze ali morebitna njena koristnost itd. To pa pomeni, da je Popper v svojem falzifika-cionisti~nem pojmu znanosti zavrgel vse druge empiri~ne razloge ali pogoje, ki lahko znanstvenika privedejo do tega, da hipotezo sprejme ali zavr`e. Posebej to velja za vse psiholo{ke, sociolo{ke, zgodovinske razloge. Popper zato govori o strogi razmejitvi konteksta razlage (tj. konteksta logi~nih posledic hipoteze, teorije) od konteksta odkritja (empiri~nih okoli{~in, ki so koga spremljale ali navedle, da je pri{el do dolo~ene hipoteze). Temu svojemu postopku pravi Popper racionalna rekonstrukcija znanosti (Popper, 1973, str. 65). Tudi ta njegova teza je naletela na veliko ugovorov, celo v njegovi lastni filozofski {oli. Vendar se zdi, da ima Popper tu v osnovi prav, kajti predstava o kontinuiranem prehodu od odkritja do razlage ukinja pojem razlage in utemeljitve, s tem pa tudi pojem racionalnosti. Na tem mestu se ne bom spu{~al v nadaljnjo razpravo o tem problemu, ker bi nas to odvedlo predale~ od na{e teme. Od tod `e lahko vidimo splo{no podobo znanosti po Popperju. Znanost je sistem tveganih hipotez in teorij, ki so vseskozi podvr`ene mo`nemu zavra~anju. Smisel raziskovanja ni v tem, da bi formulirali hipoteze, ki se ~im bolj skladajo s poznanim izkustvom, temve~ da formuliramo ~im bolj tvegane hipoteze, ki pa prenesejo ~im bolj ostre poskuse zavra~anja. Ni va`no, od kod pridejo te hipoteze. Njihov izvor je lahko povsem metafizi~en in spekulativen, vendar pa so znanstveno smiselne {ele tedaj, ko obstaja mo`nost njihovega zavra~anja, tj. ko se lahko zamisli kak krucialen eksperiment, ki odlo~a za te hipoteze ali proti njim. V spisih, ki so nastali po knjigi Logika raziskovanja, je Popper zlasti pod vplivom Kuhnovih idej, pa tudi vplivom svojih u~encev I. Lakatosa in P. Feyerabenda, dopolnil pojem falzifikacije, s tem da je med pogoje za falzifikacijo hipoteze vklju~il obstoj rivalske hipoteze (teorije). Po tej koncepciji za zavrnitev hipoteze (teorije) ni dovolj, da ji nasprotuje kaka 180 IN MEMORIAM – KARL RAIMUND POPPER Popper med empirizmom in teorijskim holizmom empiri~na evidenca, temve~ je treba imeti na voljo alternativno in bolj{o teorijo. Teorija pa je bolj{a od predhodne, ~e uspe razlo`iti vse, kar je razlo`ila predhodna, ~e popravi napake stare teorije in ~e uspe napovedati kaj ve~ od nje (npr. Popper, 1979, str. 14). To so pravzaprav znani trije Lakatosevi pogoji za to, da teorija v okviru dolo~enega raziskovalnega programa izpodrine drugo teorijo (Lakatos, 1970). Znanost napreduje v tem smislu, da producira ~im ve~ vedno bolj podkrepljenih hipotez in vedno bolj{ih teorij. Ena od dolgoro~nih posledic Popperjeve stave na falzi-fikacijo kot gonila znanstvenega napredka je tudi ta, da imamo v empirijski znanosti vedno opraviti le s hipotezami, ki so na~elno podvr`ene mo`nemu zavra~anju, in nikoli z gotovimi resnicami. Zato je bil zanj napredek znanosti le pomikanje od enih hipotez k novim, pri ~emer naj bi bile druge hipoteze toliko bolj{e, da so prestale ve~ resnih poskusov zavra~anja in da zmorejo razlo`iti tudi nekatera dejstva, pri katerih so stare hipoteze odpovedale. Popper zato govori o “pribli`evanju k podobnosti resnici”, ne pa o pribli`evanju resnici (Popper, 1973, str. 304-309). Na nas ni, da vemo, temve~ da i{~emo védenje. “Mi ne vemo: lahko le ugibamo,” pravi Popper (prav tam). Torej zagovarja napredek znanosti, vendar ta ni razumljen teleolo{ko, kot napredek k vnaprej obstoje~emu cilju, temve~ kot napredek v kolektivnem procesu “u~enja na napakah” (tj. izlo~anje neustreznih, falzificiranih domnev in postuliranje vedno novih tveganih domnev). Zato je napredek brez konca, pa tudi brez vnaprej{njega regulativnega ideala (kot ga je npr. {e predpostavljal Kant). Popper je posku{al dati tem idejam deloma formalno-logi~no naravo, npr. v svojih logi~nih formulacijah pojma podobnosti resnici (Popper, 1979, str. 334-335), vendar z njim ni bil zadovoljen ne sam ne njegovi kritiki, tako da so tu vidne “meje njegove teorije”. Drugi teoretiki, zlasti Lakatos in Feyerabend, so radikalneje in tudi bolj konsekventno kot Popper razvijali in modificirali idejo falzifikacije, in sicer v metodo razvoja znanosti s permanentno medsebojno kritiko razli~nih teorij in hipotez. Tu ne more biti nobenega “sre~nega konca” zgodbe, npr. doseganja vsesplo{ne in dokon~ne resnice, objektivnega znanja itd. Feyerabendov epistemolo{ki anarhizem je tu resni~no le radikalno in konsekventno nadaljevanje Popperjeve ideje. V pojmu “podobnost resnici” obstaja zanimiva dvojnost, na katero pa Popper le redko opozori: namre~ mo`nost realisti~-nega pojmovanja, po katerem obstaja neka “objektivna resnica”, ki se ji vedno bolj pribli`ujemo, a je nikoli ne dose`emo (to je imel pred o~mi npr. tudi Lenin v svojih Filozofskih zvezkih) ter instrumentalisti~nega pojmovanja, po katerem je “podobnost resnici” internalno tolma~ena, npr. kot produkcija vedno bolj{ih IN MEMORIAM – KARL RAIMUND POPPER 181 Andrej Ule (uspe{nej{ih, to~nej{ih, univerzalnej{ih itd.) teorij, ki pa ne predpostavlja nobene “objektivne resnice po sebi” kot idealnega merila za stopnjo podobnosti resnici. Popper velikokrat me{a ta dva pojma, le redko opozori na njuno razliko in na “metafizi~ni zna~aj realisti~nega pojmovanja podobnosti resnici” (npr. Popper, 1974, str. 150). Tudi pojem resnice, kot ga razume Popper, je zato obenem logi~en in “metafizi~en” (korespondenca stavkov z dejstvi oz. z realnim svetom). Prav nekateri popperjanci, ki so bolj radikalno in konse-kventno kot on sam razvijali nekatere njegove zamisli, so “popperjansko tradicijo” {e bolj odmaknili od neopozitivizma in empirizma, toda tudi od znanstvenega realizma. Vse bolj so poudarjali prevlado teorijskih celot nad izkustvom, nesorazmernost razli~nih teorij in odvisnost znanstvene kritike od produkcije novih teorij. S stali{~a tega razvoja je ocena popperjanske filozofije kot variante pozitivizma ali nekriti~nega empirizma napa~na. Toda po drugi strani ta ocena le ni povsem brez soli, kajti tudi na~elo falzifikacije hipotez in teorij predpostavlja, da obstaja neka razlika med bazi~nimi empirijskimi stavki in drugimi hipotezami ter teorijami, tako da imajo bazi~ni stavki epistemo-lo{ki primat pred teorijami. Ko pride do sistematske in ponovljive neskladnosti med teorijo in bazi~nimi stavki, moramo po Popperju spremeniti (zavre~i) teorijo, ne pa bazi~nih stavkov. Popper ni nikoli jasno razlo`il tega primata bazi~nih stavkov, neredko govori kar o nekak{ni osnovni konvenciji. [e bolj kot te njegove opredelitve je k njegovi napa~ni “empiristi~ni” slavi prispevala njegova ostra polemika s T. Kuhnom. Kuhnova teorija razvoja znanosti skozi cikli~na obdobja “izredne (krizne)” in “obi~ajne znanosti” je Popperju resni~no pomenila velik izziv. Vendar ne zato, ker Kuhn bojda zagovarja iracionalizem, psihologizem, sociologizem in historizem nad “logiko znanosti”, kot je menil Popper (1970), temve~ zato, ker je prav Kuhn izpostavil nekatere “aracionalne” sestavine samega falzifikacionizma, ki so bili v Popperjevi teoriji {e zakriti, za videzom deduktivne metodologije znanosti (konvencionalizem, teorijsko oblo`enost empirije in dejstev, nejasne nujne in zadostne pogoje za falzifikacijo kake hipoteze itd.). Popper se je s tem, ko se je dokaj enostransko obrnil proti Kuhnu, dejansko obrnil tudi proti mo`nostim svojega plodnega teorijskega razvoja. Zato je za~el vehementno in bolj kot kdajkoli zagovarjati svoj deduktivizem, tj. svoj spoj empirizma in racionalizma. Kuhn se je jasno zavedal podobnosti svoje teorije z nekaterimi Popperjevimi tezami, zato je ob vseh kriti~nih mislih o Popperjevi teoriji falzifikacije ohranil nekatere njegove ideje. V pojmu obi~ajne znanosti je celo obdr`al Popperjev pojem napredka znanosti s poskusi falzifikacije hipotez. V obi~ajni znanosti namre~ postavljamo empiri~no preverljive-zavrnljive 182 IN MEMORIAM – KARL RAIMUND POPPER Popper med empirizmom in teorijskim holizmom domneve na osnovi podane paradigme in glede nanjo smiselnih empiri~nih stavkov. Tako je vsaka domneva podvr`ena mo`ni falzifikaciji, tj. empiri~nemu testu veljavnosti. Kolikor ostrej{e teste prenese teorija, toliko naprednej{a je (v okviru dane paradigme). Res pa je, da ta merila odpovedo pri odlo~anju med paradigmami, v dobah znanstvene krize, saj nimamo na voljo nobene do obeh oz. do vseh nastopajo~ih paradigem nevtralne empiri~ne osnove. S Kuhnovega stali{~a je zato Popperjeva teorija racionalisti~ni dogmatizem (oz. kot pravi Kuhn): Popperjeva zahteva po “permanentni revoluciji” v znanosti je nerealisti~na (Kuhn, 1970). Za Popperja pa je Kuhnova teorija iracionalizem (Popper, 1970). Nadaljevanje razprave med obema mislecema ni prineslo spremembe v njunih prepri~anjih, tako da je razprava zastala. Vendar je Popper pod vplivom Kuhna svoj prvotni falzifika-cionizem delno revidiral, namre~ toliko, da je tudi sam za~el razlikovati med obi~ajno in izredno znanostjo. Prva je dogma-tizirana, neproduktivna znanost, ki le ponavlja fiksne vzorce re{itev, druga pa je kreativna in produktivna. Do pravih soo~anj teorij z izkustvom pride {ele v izredni znanosti in le tu imamo torej prave primere falzifikacij in potrditev (Popper, 1970). Po Popperju smo sicer v svojih poskusih in razmi{ljanjih vedno obremenjeni s kako teorijo in v tem smislu ni nevtralnega izkustva, vendar nismo obsojeni na bivanje v tem teorijskem okviru (“nismo ujetniki v pickvikovskem smislu”). Vedno ga lahko prese`emo. Res je, da se potem znajdemo v novem okviru, vendar je ta bolj{i in obse`nej{i, in tudi tega bi lahko po potrebi prekora~ili (Popper, 1970, 1976). Razli~ni paradig-matski okvirji se drug do drugega ne vedejo kot medsebojno neprevodljivi jeziki. Dejstvo je, da lahko celo povsem razli~ne jezike medsebojno prevajamo. Kuhnova teza o ujetosti znanstvenikov v neko paradigmo pomeni za Popperja podleganje “mitu okvirja”, ki vodi v popolni spoznavni relativizem. Toda Popper se holizmu okvirjev vendarle ni mogel povsem izogniti. Nasprotno, njegova teorija napredovanja znanosti z vedno ostrej{imi testi falzifikacij znanstvenih hipotez in teorij terja, da znanstveniki presojajo nasprotne domneve ali teorije v lu~i dolo~enih predpostavk, ki jih ne smejo problema-tizirati obenem s poskusi falzifikacije teorij. Tak{ne predpostavke so npr. bazi~ni stavki znanosti oz. natan~neje, na~ini tolma~enja teh stavkov. Po drugi strani pa znanstveniki predpostavljajo tudi dolo~ena merila, po katerih izbirajo relevantne hipoteze ali teorije, ki pridejo v po{tev za testiranje. Tudi ta merila ne morejo biti izpostavljena falzifikaciji obenem s hipotezami ali teorijami, ki jih sku{amo falzificirati. Celota predpostavk, ki sploh omogo~ajo falzifikacijo, predstavlja vsaj v danem obdobju razvoja znanosti podoben “nepresegljiv IN MEMORIAM – KARL RAIMUND POPPER 183 Andrej Ule okvir” kot Kuhnove znanstvene paradigme. Popper se je svojemu holizmu izognil le s tem, da teh predpostavk ni nikoli resno tematiziral. ^e bi jih, bi hitro ugotovil, da niso nikakr{ne nedol`ne metodolo{ke premise, ki jih lahko vedno podvr`emo kriti~ni presoji in po potrebi spreminjamo, temve~ so vedno vpete v dolo~ene teorijske celote, pa naj bodo znanstvene, filozofsko-spekulativne ali me{anica obojih. Teh celot pa ne moremo “po potrebi” spreminjati, temve~ moramo imeti na voljo alternativne teorijske celote, ki pa se lahko razvijejo {ele v dolo~enem zgodovinskem procesu razvoja znanosti, kjer vstopajo v igro {tevilni eksterni in interni dejavniki. Popperjeva teorija znanosti in s tem jedro njegove filozofije ostaja zato razpeto med empiristi~no metodologijo, ki potrebuje nenehno sklicevanje na bazi~ne stavke in teorijski holizem, kot ga npr. razvija Kuhn in tudi drugi teoretiki. Andrej Ule, doktor filozofije, redni profesor na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. LITERATURA BLACK, M. (1974): “Self-supporting inductive arguments”, v: R. Swinburne, Justification of induction, Oxford Univ. Press, Oxford. CARNAP, R. (1975): “Überwindung der Methaphysik durch logische Analyse der Sprache”, v: H. Schleichert, Logischer Empirismus der Wiener Kreis, W. Fink, München. KUHN, T. (1970): “Remarks to my critics”, v: I. Lakatos, A. Musgrave, Criticism and the Growth of Knowledge, Cambridge Univ. Press, London. MAUS, H., FÜRSTENBERG, F. (1969): Der Positivismusstreit in der deutschen Soziologie, H. Luchterhand, Neuwied, Berlin. POPPER, K. (1973): Logika nau~nog otkri}a, Nolit, Beograd. POPPER, K. (1962): The Open Society and its Enemies, Routledge and Kegan Paul, London. POPPER, K. (1963): Conjectures and Refutations: The Growth of Scientific Knowledge, Routledge and Kegan Paul, London. POPPER, K. (1964): The Poverty of Historicism. The Academy Library, New York. POPPER, K. (1976): “The Myth of the Framework”, v: E. Freeman (izd.), The Abdiction of Philosophy and the Public Good. Esays in Honor of Paul Schilpp, Open Court, La Salle. POPPER, K., ECCLES, J. C. (1977): The Self and its Brain: An Argument for Interactionism, Springer Int., Berlin, London. POPPER, K. (1979): Objective Knowledge, At the Clarendon Press, Oxford. POPPER, K. (1970): “The normal science and its danger”, v: I. Lakatos, A. Musgrave, Criticism and the Growth of Knowledge, Cambridge Univ. Press, London. SCHLICK, M. (1975): “Meaning and Verification”, v: H. Schleichert, Logischer Empirismus-der Wiener Kreis, W. Fink, München. 184 IN MEMORIAM – KARL RAIMUND POPPER Ilustracija: Maxfield Parish O O M Andrej Klemenc Izgubljena nedol`nost ekologije: te`ave z imenom kot znamenje ~asa. Uredni{ki razmislek na pot neki rubriki S {tevilko ^asopisa, ki jo imate v roki, v njem za~enjamo `e za~eto. Torej ne za~enjamo z za~etka. S to~ke, ko se zdi, da je vse mogo~e podrediti zami{ljenemu konceptu. Le premi{ljen, dodelan in natan~en da bi moral biti. Zasnovanje nove rubrike tako izrecno ne more biti le stvar uredni{ke tehnologije: natan~no izdelane strukture rubrike, dodelanega ^asovnega zaporedja tematik, uravnote`enja humanistike, dru`boslovja in naravoslovja, prevodov in avtorskih tekstov, kratkih udarnih zgodb in premi{ljenega uvajanja novih konceptualnih orodij. Oken in okenc nove rubrike, katere pokrovitelj je Ministrstvo za okolje in prostor RS, ne moremo programirati na na~in softvera{ev. Preden vam lahko ponudimo, da jih pomagate zapolniti z vsebino, moramo obuditi zgodovino pojavljanja “ekolo{kih tem”, ko te {e niso hotele in mogle biti po obliki tisto, kar ho~ejo biti danes – revijalna rubrika. In tudi ^asopis {e ni bil tisto, kar upamo, da je danes – intelektualno radovednemu in z razvr{~anjem v idejno teoretske tokove in {ole neobremenjenemu bralcu prijazna revija. Ekolo{ka tematika je ^asopis bolj ali manj zaznamovala od za~etka osemdesetih let. Ne da bi {teli strani, avtorje in naslove, lahko brez velikega tveganja re~emo, da ga na Slovenskem ni bilo ~asopisa, ki bi bil dru`boslovno-humanisti~na revija in bi preka{al ^asopis kar glede znanstvenih, strokovnih in ese-jisti~ne prispevke na “ekolo{ke” teme1. ^asopis je bil na nek 1 Prvi “ekološki” tekst v Časopisu z naslovom “Ekološka kriza kot nujnost kapitalističnega načina produkcije” je v letu 1981 (Časopis za kritiko znanosti 43-44) objavil Dušan Vukovič. Sledili so teksti Andreja Kima, Lea Šešerka, Dušana Pluta, Huberta Požarnika in avtorja tega prispevka. Poleg slednjega so od leta 1990 svoje tekste objavili še Fedor Černe, Janez Šuštaršič, Marko Gabri-jelčič, Boštjan Veronik, Andrej Horvat, Bojan Radej, Aleš Debeljak ter Alexander Juras, Hans Peter Lontzen in Marcus Geisecke. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 166-167, str. 187-192. 187 Andrej Klemenc 2 Ve~ o problematiki “konca Drugega” si lahko preberete na naslednjih straneh v tekstu A. P. Mola in G. Spaargarena “Apokalip-ti~na obzorja ekolo{ke reforme”. marginalen na~in del “ekolo{kega gibanja”, takrat enega izmed znamenj ~asa, ~eprav so bila ekolo{ka gibanja osemdesetih idejno in personalno vse prej kot omejena na rezonirajo~i publikum ~asopisnega in ^asopisovega bralstva. “Ekologija” je bila tudi pod “slovenskim nebom” znamenje ~asa, ker jo je zaznamovalo spoznanje so~asnosti planetarnega ogro`anja sobivanja, oz. konca Drugega, drugih, “ne na{ih” ljudi kot dru`beno relevantne kategorije2. Lebdenje tega ozna~evalca nad realpoliti~nimi perspektivami je omogo~alo dialo{ko, mehko in nedore~eno preobrazbo kolektivne politi~ne identitete iz graditeljev lastne poti v socializem v ekologizirane evrocentriste. Toda nobene ravne in enosmerne poti ni od kvazi novodru`benega ekolo{kega gibanja do samostojne slovenske parlamentarno ustavne dr`ave, ~etudi ima ta edina izmed vseh “postkomunisti~nih” integralno okoljevarstveno zakonodajo. In metaforike razvr{~anja v sredino srednjerazvite srednje Evrope se dr`i ekologija kve~jemu {e kot strah pred izgubo okoljuprijazno zahtevnih trgov. Vendar, ~e bi revizijo “ekolo{ke proizvodnje” ^asopisa res opravili kot se spodobi, se pravi celovito, nepristransko, kriti~no in z referenco na mednarodni prostor, razloga za veliko zadovoljstvo ne bi mogli najti. Toliko bolj, ~e gledamo s perspektive rasto~ih, `e v prizadevanja preraslih `elja po glasovih, ki ne bi odmevali ponavljajo~ se v labirintu triglavskih sten, ampak bi namesto lastnega eha prina{ali odmeve s sen~ne strani Alp, panonskih ravnic, Balti{kega morja in Mediterana. “Ekologija” je bila v ^asopisu za`eljen in dobrodo{el, vendar le ob~asen gost tudi potem, ko je v letu 1990 vajeti s {tevilko “Ekologija in demokracija” prevzelo jedro sedanjega uredni{kega odbora. Takrat sta bili ekologija in demokracija pod slovenskim nebom {e veliki in sozvo~ni besedi. Utopija njunega sozvo~ja sicer ni obljubljala rojevanja ne~esa “povsem drugega” (das ganz Andere), kar bi sicer bilo v skladu z radikalnolevi~arskim imid`em ^asopisove teoretske ma{inerije v osemdesetih. Obetala pa je nastanek parlamentarno demokrati~nega stroja, prilagojenega mo`nosti zelenega reformizma, dokler se le ta ni postrojil v ritmu revolucionarne nacionalnoosvobodilne kora~nice. V pos-pe{enem mar{u so~asja nastajanja parlamentarnodemokrati~ne samostojne RS z modificiranjem ustavne, pravne in socialne dedi{~ine SRS se je lepa dr`a zelenih du{ skriven~ila pod te`o vse prej kot makrobioti~nega jedilnika te`ko prebavljivih politi~nih dnevnih redov. V carstvo mno`i~nomedijskega simu-lakra se prebije samo {e po meri cesarjevih novih obla~il – kot razgaljajo~a se afera. V devetdesetih letih je “ekologija” izgubila svojo nedol`nost. In to ne le politi~no, ampak tudi kot znanost, ki je hotela 188 o i K o z Izgubljena nedol`nost ekologije: te`ave z imenom kot znamenje ~asa jemati mero resnice vsem drugim znanostim in s tem postala metafizika bilanc snovnih in energetskih pretokov. Nekak{na vesoljna ekonometrija narave, izra`ena v energetskih ekvivalentih. S tradicionalisti~ne perspektive scientisti~nega tradicionalizma razumljeni holizem – preve~ “bukov”, da bi lahko razumel nujnost manka kot pogoj mo`nosti celote. In danes je “ekologiji” kot znanosti potrebno izstaviti tudi ra~un njenih lastnih okoljskih bilanc. Zapoznele posledice njenega samoslepljenja, da ni kot vsaka druga znanost zazanamovana z voljo do mo~i, ampak le brani naravo samo, pobirajo danes svoj davek. Dekonstrukcija zelene mitologije obeta, da bomo v realno delujo~ih “ekolo{kih” gibanjih osemdesetih let odkrili ves regresivni NIMBY potencial devetdesetih, slovar slovenske razli~ice antibirokratske revolucije, komunitarizem dobromisle~ih istomisle~ih du{, parlamentarizacijo, parteizacijo in paternaliza-cijo politike3. Toda na drugi strani tudi zahteve po soudele`bi strokovne in lai~ne javnosti v neparlamentarnih politi~nih arenah, interdisciplinarno in dialo{ko zastavljeno znanstveno argumentacijo, pojav “lobista” kot nove oblike postlevi~arskega aktivizma itd. Poleg in hkrati onkraj tega pa tudi politike telesa, ki se ne pustijo reprezentirati ~rki in logosu, metapoliti~no odpoved politiki kot nadaljevanje politike z drugimi sredstvi; globoko potopljene mre`e druga~nih dru`benih kodov, ki jim mere ne morejo jemati instrumentalna merila uspeha, ker je uspeh `e to, da sploh so. Izgubljeni nedol`nosti je sledila izguba imena. V medijskem prostoru se kot poljubno zamenljive oznake pojavljajo okolje-varstvo, naravovarstvo in v zadnjem ~asu {e okoljskost, sona-ravnost in trajnostnost. Kako poimenovati rubriko v ~asu devalvacije ozna~evalca, ki ni ve~ medij komunikacije razli~nega, temve~ je degradiran v poljubne sinonime kateregakoli izmed pomenov, ne da bi v sebi {e nosil kak prese`ek? V ~asu ko “zeleno, ki te ljubim zeleno” krasi `e ve~ino izdelkov v kak{nem bolj{em supermarketu? Poimenovati rubriko “zeleni koti~ek”, potem ko so z odhodom zadnjih dostojno oboro`enih zelenih desperadosov s politi~ne scene odbile zadnje ure zelenim uram na nacionalni TV? Odlo~itev za enega od pomenov z jasno referenco: okolje-varstvo, naravovarstvo ne prinese ni~ razen jasne izgube enega ali drugega, da o strate{ki omejenosti brambovske taktike v obdobju obvezujo~e medijske popularnosti udarnega gesla trajnostnega (vzdr`ljivega, sonaravnega) razvoja (sustainable development) ne izgubljamo besed. Diktat mode, te obvezu-jo~e svobode, bi torej veleval poimenovanje v skladu z obratom od varovanja k razvojnemu vzdr`evanju biolo{kih, krajinskih, etnolo{kih, etni~nih in kulturnokrajinskih razlik. Toda metaforika avtocest kot ~arobne formule velikega razvoj- 3 O konceptu “parla-mentarizacije Zelenih” ve~ v istoimenskem tekstu Boda Zeunerja v: Andrej Klemenc(ur.): Ekolo{ko gibanje, politika, morala, [OU, Ljubljana: 1992. o i K o z 189 Andrej Klemenc 4 O značilnostih “tretjega vala” ekoloških gibanj več v že omenjenem prispevku Mola in Spaargarena. 5 V devetdesetih so izšli prevodi tekstov Paula Ekinsa: “Ekonomika in vzdržljivost: za ekonomijo ravnovesnega stanja”, Hermana E. Dalya: “Vzdržljivo potrošništvo. Teoretične osnove in praktična raba” (oba v Časopis za kritiko znanosti 142 -143); Stephana Brockmanna: “Po-nara-va: postmodernizem in Zeleni” (Časopis za kritiko znanosti 152-153), Heinza Ulricha Nenenna: “Naravoslovna znanost in ekologija”. “Kritika naravoslovne ekologije”, Michela Ser-resa: Naravna pogodba” (oba Časopis za kritiko znanosti 154 -155). To je seveda le “trdo jedro” avtorjev s področja “ekologije”. Kot znotrajrevialno alternativo temu ekološkemu hardcoru bi lahko šteli na eni strani zbornika Happy New Age in Mediteran v Sloveniji (Časopis za kritiko znanosti 168-159) na drugi strani pa prevoda tekstov političnega sociologa Clausa Offeja: “Modernost, utopija in racionalizacija. Utopija ničelne opcije modernosti in modernizacija kot normativno -politični kriterij” (Časopis za kritiko znanosti 127, Ljubljana: 1992) in “Spona in zavora. Moralni in institucionalni vidiki ’inteligentnega samoomejevanja'". nega skoka simbolizira nevarnost druge (torej farsi~ne) ponovitve poskusa substitucije kulturnih, eti~nih, estetskih in politi~nih institucij moderne s tehni~no-ekonomskim modernizmom kot razvojnocivilizacijsko bli`njico. Furije materialnih interesov, nesposobnih refleksije druge stopnje in vzajemnega samoomejevanja, ki kot simptom spremljajo slovenski “posel stoletja” (ali posel stoletja na slovenskih tleh?) obetajo {e trde boje za ohranitev tistega, kar bo le kot ohranjeno sposobno biti trajnostni sopotnik, ob katerem bomo {e sposobni izkusiti neko radikalno drugost. Za ohranitev obale med Koprom in Izolo, doline Kolpe, [kocjanskega zatoka, zadnjih poplavnih povr{in Mure itd. V teh razmerah in v razmerjih, ko lahko `e manj{i politi~ni pretres radikalno spremeni bodo~e finan~ne prihodke rubrike, bi si le ta le te`ko nadela breme trajnosti in razvoju zavezanega imena. Kot podjetje refleksije si seveda ne moremo privo{~iti smrtonosnih skokov okoljevarstvenih gibanj, ki kot refleks na odlo~itve oblasti v zvezi s trasami avtocest zahtevajo alternative, ki upo{tevajo ohranjanje kakovosti bivalnega okolja in najbolj{ih slovenskih obdelovalnih povr{in in so hkrati trdno prepri~ani o primatu svojega naravovarstvenega poslanstva. Tudi v zadnjem ~asu vedno bolj uveljavljajo~a se praksa slovenjenja angle{kega pridevnika environmetal v substantivno rabljeni pridevnik “okoljski” omenjene dvoumnosti ne re{uje. Prej obratno, udoma~itev anglosaksonske rabe v sebi `e nosi tudi konceptualno omejitev na paradigmo ekolo{ke modernizacije). Na tem mestu se ne moremo ukvarjati s terminolo{kim razpravljanjem o imenu ekologije in vrednostnih podmenah za vsakokratnim poimenovanjem. Dovolj je, ~e nam je uspelo nakazati nujnost reflektiranega, v sebi diferenciranega in brez z logiko iskanja skupnega imenovalca obremenjenega imena rubrike. Rubrika naj bi bila tudi arheolo{ki koti~ek zgodovine ekolo{kih gibanj na Slovenskem. Takoj pa moramo pristaviti, da niti usmerjenost na slovenstvo niti na zgodovino niti na dru`boslovno-humanisti~no perspektivo no~ejo biti njene izklju~ne koordinate. ^e jim pripada kak{na prednost, jim zaradi tega, ker ne reducirajo ekologije niti na to niti na ono znanost ali dru`beno gibanje zunaj prostora – ~asa, ampak omogo~ajo, da jo obravnavamo kot fenomen, ki dopu{~a in celo zahteva odpoved konceptualni enotnosti. Tako bo v okviru rubrike mogo~e pisati o varstvu narave, za{~iti ogro`enih `ivalskih in rastlinskih vrst, ohranjanju fizi~ne in estetske identitete krajine, varstvu okolja oz. okolij, instrumentih okoljskih politik, ekolo{ki etiki, zgodovini ekolo{kih gibanj na Slovenskem, okoljskem instrumentariju ekonomskih politik, “zeleni” estetiki itd., ne da bi bilo potrebno zaklinjanje na konceptualno enotnost znanstvenega polja. Zato pa so toliko 190 OIK o z Izgubljena nedol`nost ekologije: te`ave z imenom kot znamenje ~asa bolj za`eljene kratke razprave, ki bi interdisciplinarno osvetlile topiko, metaforiko in metonimiko skupnega ekolo{kega besednjaka v razli~nih disciplinah in teorijah. Rubrika nima prav nobenih ambicij oktroirati slovar neke nove, ~etudi holisti~ne znanosti o ~loveku in njegovem okolju ali neke sistemske znanosti o okolju kot takem. V tem je zavezana imenu revije, v kateri se pojavlja. Kjer evidentno ni mogo~ konsenz glede predmeta, metode in meril, a obenem tudi ni mogo~e, da bi se umaknili v kabinetni molk, tam je znanost mo`na le kot “kultura neprisilnega usogla{anja” (Rorty). In ~e je potrebno obnoviti kak{no utopi~no energijo osemdesetih, je to prav gotovo dialo{kost nesoizmerljivih znanstvenih diskurzov o nekem dru`benem problemu. Tudi ~e ni mogo~e ve~ gojiti iluzij o tem, da bi `e zgolj zaradi fenomena globalizacije potencialne prizadetosti lahko sklepali, da morajo ta vpra{anja nujno zanimati vsa z razumom obdarjena bitja. Mno`i~ni entuziazem glede ekologije, kot ga je vzpostavila mno`i~nomedijska konstrukcija realnosti v preteklosti, po lastni zakonitosti mno`i~nomedijske proizvodnje ni ve~ mogo~. In tudi ne za`eljen. Ekolo{ke arene ne bodo nikoli ve~ obenem tudi substitut za tabuizirano strankarskoparlamentarno politiko. Toda s parlamentarizacijo in parteizacijo politike so bili odpravljeni zametki neparlamentarnih aren, ne da bi bili nadome{~eni z ustreznimi neklientelisti~nimi in{titucijami. Ohranjati in razvijati kulturo javnega in javnosti umljivega dialoga med za razli~ne re{itve zavzemajo~imi se strokovnjaki z razli~nih podro~ij bo tako ena izmed glavnih nalog rubrike. Seveda si `elimo, da bi se ta dialog vzpostavil tudi o dveh strate{kih dokumentih: okoljskih perspektivah razvojne strategije Slovenije in nacionalnemu okoljskemu programu. Po “Ekologiji in demokraciji” je bila “ekologija” samo {e enkrat “velika zgodba” ^asopisa. Gledano skozi optiko na naslednjih straneh prevedenega avtorskega prispevka A. P. Mola in G. Spaargarena “Apokalipti~na obzorja ekolo{ke reforme” lahko re~emo za nazaj za tematski sklop “Oikos ekonomije in ekologije”, objavljen v {t. 142-143 (1991), da je tematsko `e sledil duhu tretjega vala ekolo{kega gibanja4. Potem so se ekolo{ke teme ob~asno pojavljale v prevodih5, ki so odpirali nove zorne kote in v manj{i meri kot aktualna premi{ljana o politiki okolja v Sloveniji6. V {t. 152/53 smo prvi~ uspeli objaviti avtorski tekst z “ekolo{ko” tematiko, pod katerega so bili podpisani tuji avtorji7. ^eprav bo poudarek na tekstih doma~ih avtorjev in `elimo tako vsebinsko kot tudi stilsko ustvariti kola` presekov “the best of” @ivljenja in tehnike, Znanja za razvoj, Proteusa, Teorije in prakse, Podjetnika in dosedanje produkcije ^asopisa, pa se vlogi degustatorja “belosvetske teorije” – predvsem na podro~ju socialne in politi~ne ekologije 6 S tem v zvezi velja zlasti omeniti tekst Bojana Radeja in Fedorja ^erneta “Dr`ava - generator ali umirjevalec okolje-varstvenh konfliktov” (Časopis za kritiko znanosti 148-149, Ljubljana 1992). 7 Gre za tekst “Sodelovanje med okolje-varstvenimi nevladnimi organizacijami in vlado v Zahodni Nem~iji” Alexandra Jurasa, Hansa Petra Lontzena in Marcusa Gieseckeja. OIKO Z 191 Andrej Klemenc in okoljske ekonomije – ne bomo odrekli. Dobra tretjina rubrike v nekaj naslednjih {tevilkah je tako `e rezervirana za predstavitev dveh osrednjih socialnoekolo{kih teorij: teorije ekolo{ke modernizacije in teorije dru`be tveganja. Ob tem si bomo seveda prizadevali pridobiti izvirne ~lanke avtorjev iz tujine. Ker nismo iskali, smo na{li. Rubrika se bo imenovala tako kot se nam je zapisalo {e brez na~rta, da bi bil to reden, `e navidez navzven razlikujo~ se in iz dodatnih virov financiran del ^asopisa. [e preden smo bili obremenjeni z iskanjem imena in z imperativom njenega rednega recikliranja smo jo poimenovali Oikos. Hi{a, dom, doma~ija, gospodarstvo/gospodinjstvo, premo`enje, domovina/o~etnjava {otor in skupni koren pojmov, ki si danes z veliko muke prizadevata ujeti korak: ekologija in ekonomija. ^e nam bo uspelo, da “ekolo{ke teme” ne bodo ve~ podvr`ene nihanjem v razponu od velikih zgodb do praznine, ampak se bodo ustalile v mavri~nem kola`u rubrike, bo to velik korak za ^asopis. In mogo~e celo majhen za “ekologijo”. Vsaj na Slovenskem. Vabljeni ste torej k sodelovanju. Ne le pri vpisovanju teksta v okenca rubrike, ampak tudi pri programiranju okenc samih. Mogo~e se ob tem domislite celo novega imena. Tudi poimen-vanje rubrike namre~ {e nekaj ~asa ostaja odprto. Andrej Klemenc, diplomirani politolog, brezposelen. 192 OIK o z Bojan Radej Onesna`enje naprodaj ali slovo od ekoradikalcev1 Ekologija je nastala kot poddisciplina biologije. Do danes je prerasla v eno izmed naj-kompleksnej{ih in najintenzivnej{ih podro~ij moderne teorije. Tod se, kot pravi Pavlovi}, sintetizirajo dejstva in spoznanja nad dvajset razli~nih disciplin – od ekonomije in statistike, prek termodinamike, biokemije, oceanografije, meteorologije, medicine, do genetike, jedrske fizike, agronomije, urbanizma, demografije, sociologije in politi~nih ved. Preobrazbo ekologije iz tipi~no prirodo-slovne discipline je spremljalo vklju~evanje ~loveka in dru`be v `ari{~e ekolo{kih prou~e-vanj. Ta trend se ka`e v koncepcijsko novih pristopih v ekologiji, ki se razkrivajo v porajanju in vzponu humane ekologije, socialne ekologije in politi~ne ekologije. Ko se je zaznavanje posledic okoljsko nenadzorovane gospodarske dejavnosti {irilo in postopoma zajemalo vse ve~ znanstvenih disciplin, se je tudi te`i{~e okoljsko relevantnih razmi{ljanj postopoma selilo v dru`boslovne vede. One-sna`evanje okolja se s~asoma zazna kot dru`-beni fenomen, kot splet prerazdelitve eksternih bremen (onesna`evanja) in koristi (izogibanje stro{kom varstva okolja). Politi~no poantiranje onesna`evanja in varstva okolja je bila ena od zadnjih faz vra{~anja ekolo{ke tematike v dru`bene tokove. KAKOVOST OKOLJA: OD ROBNEGA POGOJA K NOVI NI[I S tem, ko je bilo te`i{~e okoljevarstvenega zanimanja premaknjeno iz naravoslovno postavljenega razmerja med ~lovekom in naravo v razmerja med dru`benimi osebki samimi, je bil postavljen tudi temelj za institucionalizacijo varstva okolja. Pokazalo se je, da vzroki za onesna`evanje okolja segajo tako globoko v temelje in tako splo{no v (super)strukturo dru`be, da bi povzro~ilo dosledno, kaj {ele radikalno okoljevarstveno delovanje temeljite socialne, ekonomske in politi~ne spremembe v dru`bi. Odpravljanje vzrokov za onesna`evanje okolja bi povzro~ilo tektonske spremembe v strukturi lastnikov ekonomskih zmogljivosti, v trajni prerazdelitvi ekonomske in politi~ne mo~i v dru`bi itd., vse skupaj pa bi se utegnilo spo-tencirati v {e bolj radikalne zahteve. Podrto bi bilo kvaziravnote`je v dru`bi, ki bi v `e tako zgodovinsko in civilizacijsko dezorientiranem ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 166-167, str. 193-202. 193 Bojan Radej izteku dvajsetega stoletja lahko povzročilo izgubo edine, še kolikor toliko trdne stalnice rece-sivnih postindustrijskih družb, to je nazadnjaštva. Najkasneje v šestdesetih letih dvajsetega stoletja je izogibanje upoštevanju ekoloških razsežnosti ekocidnih razvojnih modelov sodobnih družb postalo nevzdržno. Zaradi ekonomsko vulgarne obsedenosti z rastjo, kot čistim kvantitativnim napihovanjem vse bolj nasičenih gospodarstev so začeli umirati ljudje. Stotine jih je umrlo na primer v japonskih mestih Minamata in Itai-Itai, drugod ni bilo nič bolje, čeprav posledice niso bile povsod tako absurdne, ali pa jih kot takšnih ne zaznavamo. Devide (1986) je navedel naslednji primer absurdnosti ekocidnega ekonomskega napredka: “Primitivni poljedelec kamene dobe za vsako v obdelovanje zemlje vloženo energetsko enoto dobi pridelek, ki vsebuje 12 energetskih enot, sodobni intenzivni pridelovalec hrane pa komaj šestino pri žitu, desetino pri žitnih proizvodih in petdesetino pri morskih ribah. Po energetski bilanci je torej sodobno pridelovanje hrane izrecno bankrotski podvig.” Ignoranca ekoloških razsežnosti gospodarjenja je politične elite najbolj stabilnih gospodarskih sistemov v svetu pripeljala na rob. Če bi se tedaj, ko se ekološkim presojam niso več mogli izogibati, lotili odpravljanja pravih, globalnih vzrokov onesnaževanja okolja, bi morali transformirati najprej oblast (sebe) kot protagonista ekocidnih zamisli rasti. S tem modelom rasti so tako rekoč že zanikali sami sebe, zato niso mogli upati, da bi jih še naprej priznavali tudi volivci. Kolarič in Svetilk na primer ugotavljata, da krizno stanje v ekonomskem sistemu slabi prevlado političnega sistema, ker mu jemlje legitimizacijo. V pogojih ekonomske krize bo zaradi omejenih dometov slabela tudi regulacijska moč državnoupravnih organov. PROZORNOST NAČELA “ONESNAŽEVALEC NAJ PLAČA” Zato je bilo v tistem času temeljno upravljavsko vprašanje oblastnikov dovolj zvijačno: kako omejiti posledice ekocidno naravnanega gospodarskega modela, ne da bi hkrati odpravili vzroke za vzhajajočo apokaliptično grožnjo? Kako dati ljudem več čistega okolja, podjetjem nove spodbude za ekonomsko rast in sebi ve~jo upravljavsko mo~? V kapitalsko postavljenih gospodarskih sistemih (kjer bolj kot koli~ina upravljanega kapitala {teje donos kapitalskega vlo`ka, zaradi ~esar so se te igre uspe{no udele`evali tudi v tistih ekonomskih sistemih, kjer je bil kapitalski vlo`ek last dr`ave) samo rast omogo~a stabilnost dru`bene pozicije. Je `e tako, da so podjetja v tr`nem boju v podobnem polo`aju kot kolesarji: ~e prenehajo pritiskati na pedala, se zvrnejo na tla – tekmo bo pa~ dobil kdo drug, igra ne bo propadla. Odgovor je danes splo{no poznan. Glasi se “onesna`evalec naj pla~a”. Podjetja so kriva za onesna`evanje okolja, zato naj zagotovijo tudi denar, s katerim se bodo navidez omejile posledice, dejansko pa prikrili pravi vzroki onesna`evanja okolja. Verjetno kar prevladujo~i del onesna`evanja iz {estdesetih let danes {e vedno obstaja, le da ne uhaja ve~ v okolje. Onesna`evanje se je za~elo nadzorovati, ne pa tudi splo{no zmanj{evati. Najbolj{i primer za to je in{talacija ~istilnih naprav, ki onesna`evanje le prestre`ejo. Pravi tehnolo{ki dejavniki one-sna`evanja, na primer uporaba neustreznih proizvodnih postopkov, surovin in ekocidna izbira proizvodnih programov, so bistveno manj obvladani, kot bi se to utegnilo zdeti pri pregledu statistik o koli~ini v okolje emitiranih snovi. Prav tako se ohranjajo tudi kulturolo{ki (potro{ni{tvo ali kot pravi Devide “potratni{ka” dru`ba: Rezman odkrije njegov moto – “kar je dobro za vse, ni dobro za nikogar”), lastninski (okolje je prosta dobrina: Plut govori o razprodaji omejenih ekolo{kih menic), institucionalni (parcialno namesto celovitega varstva okolja) in {e kak{ni temeljni pogoji za hudo onesna-`evanje okolja. Vse to strate{ko sprenevedanje o temeljnih vzrokih onesna`evanja okolja pa je zahtevalo najprej desocializacijo te`i{~a zaznav vzrokov onesna`evanja in nato premik te`i{~a v drugo sfero. Sedaj kot vzroki za onesna`evanje okolja niso ve~ izpostavljana (ideolo{ko spolzka) razmerja med ~lani dru`be. Namesto tega se utrdi “prepri~anje” o tem, da se razmerja med dru`benimi osebki izra`ajo preko tehnike (sic!) in da so zato za varstvo okolja potrebne predvsem spremembe na tehnolo{kem podro~ju. Treba je dolo~iti pravila onesna`evanja (normativna podstat varstva okolja) in sankcije za onesna`evanje, ki od teh pravil odstopa (ekonomska podstat varstva okolja). 194 OIKO Z Onesna`enje naprodaj ali slovo od ekoradikalcev Javnost v razvitih dr`avah je tak pristop na zunaj sprejela iz sorodnih, apologetskih razlogov. Paradoksalna razdvojenost dru`bene zavesti se ka`e tudi v raziskavi Slovensko javno mnenje, opravljeni koncem osemdesetih let, kjer je ugotovljeno, da skoraj 71 % anketiranih pri~akuje od tehnike bolj{e `ivljenje, hkrati pa jih 66 % meni, da tehnika ogro`a `ivljenje in zdravje ljudi. Milbrath trdi, da se ve~ina ljudi zavzema za ekolo{ko za{~ito v obliki ukrepov proti one-sna`evanju, to pa lahko izrazijo tudi tako, da volijo za tradicionalne stranke, ki so nominalno skoraj vse za za{~ito okolja, ~eprav se hkrati zavzemajo za ekonomsko rast. Koreniti obrati, ki bi jih zahtevala ekolo{ka preventiva/kurativa, torej dru`bene spremembe, pa nimajo podpore povpre~nega ~loveka. Novej{e sociolo{ke raziskave ka`ejo (na primer ^ulig, 1993), da volivci {e vedno dajejo prednost tehnicisti~ni finomehaniki pred dru`benim ali naturalisti~nim “radikalizmom” kvalitativnih sprememb. EKOLO[KO PRESTREZNI[TVO, KOSTUMOGRAFIJA IN SUBVERZIVNOST Odsev tega je tudi prevladujo~, defetisti~ni pristop k varstvu okolja, ki je sprejet povsod po svetu. To pa ni nujno njegova slabost toliko ~asa, dokler lahko do prevladujo~ih na~inov varstva okolja vzdr`ujemo “varnostno razdaljo”. Zaznava nuje po distanciranju pa pomeni kaj drugega kot zmrdovanje nad etabliranimi eko-upravljavskimi trendi. Pomeni njihovo polno priznavanje in najresnej{e upo{tevanje! [ele to je lahko izhodi{~e za razmislek o potrebnih prilagoditvah, na~inih postopne preobrazbe, druga~nih opredelitvah temeljnih pojmov, optimizacijskih pravil in ciljev varstva okolja. ^e ni~ drugega, nas to lahko obvaruje pred napakami, ki so jih `e storili drugi. Omenimo dve tak{ni stranpoti: s prvo so bili potro{niki odstavljeni na obrobje okolje-varstvenega prizadevanja. Z drugo pa se je posku{alo uravnavati onesna`evanje na pojavni ravni namesto na vzro~ni. Podjetje lahko namre~ pove~a raven varovanja okolja na tri osnovne na~ine: tako, da spremeni sestavo ali vrsto vhodnih sestavin proizvodnje, da spremeni ali zamenja sporne tehnolo{ke postopke ali da okolju {kodljivo snov prestre`e, preden uide v okolje. S slednjim sicer podjetje ne zmanj{a onesna`evanja, za~asno pa vendarle prepre~i, da bi se posledice njihove ekolo{ko neustrezne dejavnosti pokazale v okolju. Zaradi tega lahko o varstvu okolja v pravem pomenu te besede govorimo le, ~e se je podjetje lotilo onesna`evanja okolja pri vzroku, torej z ekolo{ko ustrezno spremembo vhodnih sestavin proizvodnje ali tehnolo{kih postopkov. Prestrezanje onesna`evanja, ki ga pogosto sre~amo tudi pod imenom “end of pipe” pristop, je {e najbolj podobno zgodbi o cesarjevih obla~ilih. Za okolje {kodljiva snov, ki jo prestre`ejo na primer ~istilni filtri, res ne bo u{la iz tehnolo{kega procesa, zato pa se bodo za~eli kopi~iti v kak{nem tovarni{kem kotu odslu`eni filtri s koncentrirano vsebnostjo {kodljive snovi. Zato so lahko okoljske posledice prestrezni{kega varovanja okolja celo {kodljive. Pogosto je namre~ za okolje manj {kodljivo razpr{eno in postopno onesna`evanje kot pa enkratno onesna`enje z visoko koncentracijo te iste snovi. Ekolo{ko prestrezni{tvo ima samo eno dobro lastnost, pa {e ta je zlorabljena. Pogosto se le na tak na~in lahko onesna`evanje nevtralizira v kratkem ~asu. Prva dva in v bistvu edina na~ina zmanj{anja onesna`evanja sta dol-goro~na, ker ponavadi pomenita spremembo proizvodne recepture, ta pa pomeni tr`no tveganje, za~asno izgubo dobi~ka ali kaj tretjega. Zato se danes ekonomisti kot varuhi okolja ukvarjajo(mo) predvsem s tem, kako ekonomsko u~inkovito zastaviti nadzor (prestrezni{tvo), ne pa zmanj{evanje onesna`evanja. In prav zato lahko govorimo o zlorabi tega upravljal-skega pristopa: usmerjen je k zmanj{evanju stro{kov na enoto okoljskega u~inka, s tem pa se oddaljujemo od sicer temeljnej{e optimizacije okoljevarstvenih uspehov na enoto stro{kov. Ali ~e bi ves ta trud pogledali z malo zlob-nej{ega zornega kota: kako zni`ati posledice onesna`evanja, ne da bi hkrati odpravili vzroke zanj. Po ocenah ameri{ke fondacije za varstvo okolja na celem svetu po ve~ kot dveh desetletjih skrbi za okoljske razse`nosti gospodarjenja ni ve~ kot 200 korporacij, ki bi si varstvo okolja postavilo za eno od svojih temeljnih prioritet. Za ve~ino podjetij je varovanje okolja {e vedno ali zunanja prisila ali pa nova mo`nost odevanja v potro{niku v{e~no podobo. Ekolo{ka kostumografija pa je kljub OIK o z 195 Bojan Radej vsemu napreden kompromis med pravim varstvom okolja in prisilo ekonomiziranja za vsako ekolo{ko ceno. Postopoma oblikuje globalnej{o okoljevarstveno zavest potro{nikov, davkopla~evalcev oziroma volivcev. Zato je ekolo{ka subverzivnost, ki je le druga plat dojemanja varstva okolja kot zunanje prisile, primitivnej{a ekolo{ka aktivnost kot ekolo{ka kostumografija. Primitivnej{a zato, ker spodbuja k primitivnej{im reakcijam podjetjem oziroma gospodarstvu nasproti stoje~ega pogajalskega partnerja, to je dr`ave. Ta bo ekolo{ko subverzivnost podjetij omejevala s podrobnej-{im dolo~evanjem pravil igre, z neposrednim administriranjem, namesto s kak{no napred-nej{o, na primer posredno metodo, to je s spodbujanjem. Zato bi lahko rekli, da imajo podjetja tak{no ekolo{ko politiko, kot si jo zaslu`ijo, torej de facto od zunaj vsiljeno. Kljub primitivnosti pristopa pa bo u~inek na koncu le dose`en. Stro{ki bodo verjetno vi{ji kot s kak{no galantnej{o metodo, okolje pa kljub upiranju in za~etni pasivnosti vendarle ~istej{e, pa tudi avtonomni, od dr`ave ne-vsiljeni ukrepi varstva okolja bodo pogostej{i kot na za~etku. Neposredne metode varstva okolja, v skrajnem primeru ukvarjanje dr`ave z vsakim onesna`evalcem posebej, pogosto iz ozadja podpira prav dr`ava z ekolo{kim fondom, torej razmeroma poceni krediti za tehno-lo{ko preobrazbo, dr`avnimi nalo`bami v infrastrukturo, ki podjetni{ko preobrazbo poceni, z regulacijo trga, ki omili posledice podiranja konkuren~nih razmerij itd. Podjetja imajo zato v~asih celo raje neposredne dogovore z dr`avo kot objektivnost tr`nega dogajanja, saj menijo, da bodo v pogajanjih la`e uveljavila svoje posebnosti. Dovolj prepri~ljiv primer uspe{ne politike dosledno neposrednega urejanja varstva okolja je Japonska, kjer bi lahko govorili celo o ekolo{kem centralnem planiranju. SPRENEVEDANJE KOT STANJE STVARI To pa pomeni, da okoljevarstveno razsip-ni{tvo, to je negospodarno varovanje okolja ni nujna posledica uravnavanja onesna`evanja na posledi~ni namesto na vzro~ni ravni. Neu~in-kovit nadzor onesna`evanja je posledica spregledovanja ali nepriznavanja zmogljivosti, ki jih ponuja klju~ni koordinativni mehanizem sodobnih gospodarstev, to je trg, uravnavan s posredno dr`avno regulacijo. Ne- ali celo protiekonomski pristop k varstvu okolja pa poleg neu~inkovitosti v eko-upravljalsko prakso vna{a {e eno hudo te`avo, to je konfliktno zaznavo in nekooperativno re{evanje okoljskih travm. Poudarimo, da to vodi v konfliktnost zaradi pristopa k varstvu okolja, ne zaradi zna~ilnosti razmerij med varstvom okolja in gospodarstvom, kaj {ele med ekocidnim in ekogenim gospodarjenjem. Na kratek rok so si cilji varstva okolja in gospodarske rasti praviloma v nasprotju. V takem, kratkoro~nem nasprotju z ekonomskimi cilji so tudi cilji kot na primer osamosvajanje slovenske dr`ave (zaradi izgube devetih desetin “doma~ega trga”), prestrukturiranje in preobrazba gospodarstva (zaradi tega, ker ta proces nujno vsebuje tudi dezinvesticije, ne le investicije) in lastninska pretvorba (ta pa zaradi recimo netransparentnega in grobega procesa prvotne akumulacije kapitala). Zato se lahko vpra{amo, ali ima gospodarstvo v preobrazbi sploh kak{no perspektivo, ki bi jo lahko imenovali kratek rok. Namenska prerazdelitev nalo`benih sredstev iz zadovoljevanja ekocidnih v ekogene potrebe je gotovo travmati~na toliko ~asa, dokler na varovanje okolja gledamo kot na negospodarno (negospodarsko) dejavnost, torej dokler je potreba po varovanju okolja gospodarstvu vsi-ljevana od zunaj ali dokler je vsiljevana na negospodarski (negospodarni) na~in. ^e pa varstvo okolja razumemo nekonfliktno (natan-~neje tako, da bo ostrina konflikta ~im manj{a), to je kot gospodarsko (relevantno) dejavnost, potem jo moramo postaviti ob bok drugim dejavnostim narodnogospodarskega sistema. V tr`no zasnovanem ekonomskem sistemu nobena gospodarska dejavnost ne more imeti privilegiranega polo`aja, tudi varstvo okolja ne. ^e tr`no gospodarstvo vzamemo zares, potem je treba zagotoviti, da bodo vse gospodarske dejavnosti imele ~im bolj izena~ene pogoje gospodarjenja. [ele na tem mestu in {ele s tak{nim razumevanjem vloge varstva okolja v narodnogospodarskih razvojnih procesih lahko postane stro{kovna optimizacija varstva okolja temeljna upravljalska presoja. Stro{kovna optimizacija namre~ pomeni pravila in postopek za tak{no porazdelitev finan~nih bremen varstva okolja, ki bo ekonomskim osebkom omogo~il 196 o i K o z Onesna`enje naprodaj ali slovo od ekoradikalcev upo{tevanje okoljevarstvenih meril razvoja na stro{kovno medsebojno primerljivi ravni. Z ekonomsko presojanim varstvom okolja bodo vsi ekonomski osebki v nadzor onesna`evanja vlagali toliko, da bo dose`en pravi cilj, in tako, da bo dose`en na ~im manj “bole~” na~in. S tak{nim pristopom k varstvu okolja postane raven kakovosti okolja nova mo`nost za privabljanje, ne ve~ za zaviranje razvoja. ONESNA@ENJE NAPRODAJ – (ALI NAZAJ PROTI BISTVU) Vse to pa pomeni, da je ekonomski pristop k varstvu okolja posledica zavestne odlo~itve, nikakor pa objektivno ali kako druga~e nujna spontana tendenca okoljevarstvene politike ali strategije. Zato se zdi potrebno razpravo o politiki varstva okolja raz{iriti tudi z ekonomskimi presojami. Med vsemi znanimi na~ini okoljevar-stvenega ekonomiziranja je najtemeljitej{i re`im podeljevanja onesna`evalnih licenc. Dr`ava z vsako licenco podjetjem dopu{~a onesna`eva-nje okolja v obsegu, ki je sorazmeren koli~ini dovoljenj. ^e podjetje, po tem, ko je `e pri{lo do onesna`evalne licence, uspe zmanj{ati onesna`evanje, licenca zanj nima ve~ nobenega drugega pomena, kot ga ima blago, ki ga to podjetje proizvaja: oboje je namenjeno prodaji. Podjetje s prese`nimi onesna`evalnimi licencami bo kupca dovoljenj na{lo v tistih podjetjih, ki jim nadzor onesna`evanja povzro~a najve~je preglavice. To niso nujno najve~ji onesna`evalci! Podjetja, ki razmeroma najla`je, torej z najni`jimi stro{ki nadzorujejo onesna`evanje, bodo to storila zato, da bodo oblikovala zalogo prese`-nih dovoljenj, ki jih bodo s~asoma prodala podjetjem, ki imajo s pove~anjem nadzora onesna`evanja najve~je stro{ke. To pa pomeni, da se bodo zaradi prenosljivosti licenc (prodaje in nakupov) licence med podjetja na koncu razporedila tako, da bodo podjetja nadzorovala onesna`evanje na tisti ravni, da bodo skupni stro{ki nadzora celotne koli~ine onesna`evanja najmanj{i. Dr`ava zgolj dolo~i dovoljeni obseg onesna`evanja (onesna`evalno kvoto), podjetja pa se sama prek razmeroma svobodne tr`ne igre “dogovorijo”, kako bodo ta cilj dosegla. Vir podjetni{kih prihrankov iz varstva okolja je v tem, da onesna`evalci sami presodijo, katere onesna`evalne vire bodo sanirali, da bodo zadostili od dr`ave vsiljeni skupni onesna`e-valni kvoti. Tak{en upravljalski re`im, kot ga v varstvo okolja uvajajo prenosne onesna`evalne licence, je na nekaterih podro~jih `e dobro poznan. Dr`ava pogosto uporabi mo`nost, da predpi{e proizvodne (na primer za freone) ali uvozne kvote (avtomobili ali kmetijski proizvodi), nekatere dr`ave z dolo~itvijo kvot ribolova ali transporta s te`kimi tovornjaki omejujejo ulov nekaterih vrst rib (kiti) oziroma tranzit blaga ~ez posebej ob~utljive regije (Avstrija). Dr`ava lahko tr`no vedenje gospodarskih osebkov izzove na razli~ne na~ine. Na primer: za vzpostavitev tr`nih razmerij med podjetji zadostuje dolo~itev proizvodnih kvot. Z njimi dr`ava dolo~i zgornjo raven proizvodnje, na primer freonov, in proizvajalcem freona dopusti, da s kvotami trgujejo: ko neko podjetje v svojem proizvodnem procesu nadomesti freon, lahko tako nastali prese`ek dovoljenj za proizvodnjo freona proda drugemu proizvajalcu freona. Opisani postopek je zanimiv zato, ker spodbuja proizvajalce freona, ki lahko z razmeroma najmanj{imi stro{ki nadomestijo uporabo freona in to tudi storijo, stro{ke nadomestitve s prodajo tako nastale, prese`ne kvote naprtijo drugim proizvajalcem freona. Ker trgovanje s proizvodnimi kvotami ne poteka nujno v razmerju 1:1, torej enota zmanj{anja proizvodnje freona za enoto pove~anja proizvodnje freona, se s trgovanjem dosegajo ne le stro{-kovna optimizacija politike varstva okolja, ampak tudi okoljevarstveni cilji. Sorodno deluje tudi trg, ki se ustvari s podelitvijo pravice do onesna`evanja v obliki prenosljivega onesna`e-valnega dovoljenja. Re`im prenosnih onesna`evalnih pravic je dobil svojo domovinsko pravico v ZDA, kjer se je pred slabima desetletjema pojavil v {e te`ko razpoznavnih oblikah in se {e danes razvija. Program trgovanja z emisijskimi dovoljenji v ZDA vklju~uje nadzor nad stacionarnimi viri onesna`evanja zraka s temile snovmi: `veplov dioksid, ogljikov monoksid in dioksid, du{ikovi oksidi, ozon, emisije, ki nastajajo pri proizvodni uporabi svinca, in drobni trdni ter teko~i delci v zraku (na katere se lahko ve`ejo te`ke kovine in kancerogene snovi). Poznan je tudi primer, ko so v ZDA trgovanje z onesna`evalnimi dovoljenji uporabili za upravljanje onesna`evanja vode. Program zajema tako uravnavanje one- OIK o z 197 Bojan Radej sna`evanja iz to~kovnih virov, na primer tovarn, in neto~kovnih virov, na primer onesna`evanje vode zaradi kmetijske dejavnosti. Pred nedavnim so za~eli uporabljati re`im prenosnih one-sna`evalnih dovoljenj tudi za zmanj{anje kislih padavin. Zelo uspe{no so prenosna onesna`e-valna dovoljenja uporabili tudi v Programu za zni`anja vsebnosti svinca v bencinu. Ekonomski in ekolo{ki uspehi uporabe onesna`evalnih licenc v ZDA so bili najbolj{a propaganda za tak pristop k varstvu okolja. Zato nas ne bo za~udilo, da ga uporabljajo {e nekatere druge dr`ave, ~eprav v precej skrom-nej{em obsegu kot ZDA. V Nem~iji se prenosna onesna`evalna dovoljenja uporabljajo le za zrak, in sicer v okviru programa za izgradnjo obratov v ~ezmerno onesna`enih obmo~jih. Na Nizozemskem in v skandinavskih de`elah uporabljajo prenosna onesna`evalna dovoljenja za nadzor onesna`enosti zraka in za zmanj{e-vanje substanc, ki povzro`ajo acidifikacijo. Kanada uradno ne uporablja prenosnih one-sna`evalnih dovoljenj za nadzor onesna`evanja okolja. Kljub temu ima njihov sistem varstva zraka pred emisijami freonov in varstva okolja pred kislimi padavinami zna~ilnosti re`ima prenosnih onesna`evalnih dovoljenj. Tudi v ^ilu in v Avstraliji so `e uporabili soroden pristop k varstvu okolja. Prenosna onesna`evalna dovoljenja se uporabljajo tudi na Poljskem. V Rusiji so tudi `e uporabili pristop k varstvu okolja, ki {e najbolj spominja na prenosna onesna`evalna dovoljenja. Singapur in Hong Kong tudi uporabljata prenosna dovoljenja, in sicer za urejanje prometa v mestnem sredi{~u. Mnoge dr`ave prou~ujejo domet uporabe prenosnih onesna`evalnih licenc. Tako na primer ve~ina dr`av skupnosti OECD vsaj prou~uje prednosti in slabosti uporabe one-sna`evalnih dovoljenj. Zylicy (1993) opisuje tak{no {tudijo za Poljsko, Kaderjak in Lehoszki (1993) za Mad`arsko, Svendsen (1993) za Dansko in [u{ter{i~ (1993, intervju) za [vico. Pototschnig (1993) opisuje angle{ke poskuse uvedbe simuliranega sistema prenosnih ones-na`evalnih dovoljenj za nadzor onesna`evanja s SO2 in NOx. Peszko (1993) opisuje {tudije za uvedbo re`ima prenosnih dovoljenj za urejanje prometa v Krakovu, Poljska. Vse pogostej{e so tudi {tudije posledic in razse`nosti uporabe prenosnih onesna`evalnih dovoljenj na mednarodni ravni, na primer {tudija o klimatskih 198 o i K o z spremembah in o mednarodnem nadzoru emisij CO2. Tudi slovenski zakon o okolju ima dve skromni dolo~ili, ki koketirata z re`imom prenosnih onesna`evalnih dovoljenj. Prvo dolo~a, da imajo stro{kovno u~inkovitej{i pristopi k varstvu okolja prednost pred vsemi drugimi okoljevarstvenimi re{itvami. Ker naj bi bile onesna`evalne licence po empiri~nih raziskavah in konkretnih izku{njah uporabe trenutno ekonomsko najatraktivnej{i pristop k upravljanju onesna`evanja okolja, je, kolikor bi bilo mogo~e ekonomsko u~inkovitost tega pristopa pokazati tudi za slovenske razmere, prednostni na~in varstva okolja tudi v Sloveniji. Drugo zanimivo dolo~ilo v slovenskem zakonu o okolju pravi, da ima samoiniciativna dejavnost podjetij za varstvo okolja prednost pred drugimi pristopi v primeru, da sta oba okoljevarstveno enako uspe{na. Slovenska podjetja se torej lahko dogovorijo, da bodo trgovala z onesna`evanjem, ~e bo to cenej{a pot za izpolnitev ekolo{kih standardov. Kaj ve~ bi o uporabnosti prenosnih onesna`evalnih licenc v Sloveniji lahko rekli {ele, ko bi opravili empi-ri~ne raziskave o stro{kovih prihrankih, ki bi jih omogo~il tak re`im nadzora onesna`evanja. Spoznanja tujih empiri~nih {tudij bi nas k takemu delu `e lahko spodbudila. Optimiranje stro{kovne u~inkovitosti nadzora onesna`evanja s prenosnimi licencami je potrjeno v vsaj devetih desetinah vseh {tudij, ~eprav je res, da se je v praksi ponavadi pokazalo, da njegove prednosti niso tolik{ne, kot so jih napovedovale empiri~ne preverbe. Pa vendarle: nadzor one-sna`evanja s pra{nimi delci v podro~ju mesta St. Louis bi bil pribli`no petkrat dra`ji, ~e onesna`evalci ne bi imeli mo`nosti trgovanja z onesna`evalnimi dovoljenji, v Chicagu 6-krat dra`ji (za NOX), v Los Angelesu (sulfati) 7 % dra`ji, v Baltimoru (pra{ni delci) 3-krat dra`ji, v dolini Lower Delaware (SO2 in pra{ni delci) za 78 % oziroma kar 21-krat (!) dra`ji itd. Uporaba onesna`evalnih licenc je po svetu precej bolj raz{irjena, kot bi si lahko mislili. Ekolo{ki standardi so namre~ tudi onesna`e-valna dovoljenja. Podjetju povedo, koliko lahko onesna`uje. Posebnost ekostandarda kot onesna`evalne pravice je, da licenca ni prenosna. Ali druga~e: trg za onesna`evalna dovoljenja je neskon~no majhen. [tudije zmogljivosti stro{kovnih prihrankov iz re`ima prenosnih Onesna`enje naprodaj ali slovo od ekoradikalcev onesna`evalnih dovoljenj pa ka`ejo, da je stro{kovni prihranek toliko ve~ji, kolikor ve~ji je trg za licence. Tietenberg (1988) omenja rezultate empi-ri~ne {tudije, s katero so ocenili vpliv {tevila nadzornih enot oziroma velikosti posameznega trga, znotraj katerega je dovoljena prenosljivost dovoljenj, na stro{ke varstva okolja, ki ga onesna`ujejo podjetja za proizvodnjo elektri~ne energije v ZDA. ^e bi dovolili zgolj interno trgovanje s prenosnimi onesna`evalnimi dovoljenji (torej le med {tevilnimi onesna`evalnimi viri istega podjetja), bi bili stro{ki varstva okolja za 30-60 % manj{i, kot ~e bi zahtevali enako zmanj{anje onesna`evanja na vseh virih tega podjetja. ^e bi bila poleg tega dopu{~ena tudi prenosljivost onesna`evalnih dovoljenj med podjetji v isti zvezni dr`avi, bi se stro{ki varstva okolja zmanj{ali za dodatnih 20 %. ^e pa bi bila dopu{~ena prenosljivost onesna`e-valnih dovoljenj povsod v ZDA, bi bili stro{ki varstva okolja manj{i {e za dodatnih 15 % glede na linearne ukrepe. Na stro{kovne prihranke mo~no vpliva tudi tr`na struktura. Na monopolnem ali monopson-skem trgu, kjer je eno podjetje izklju~ni prodajalec ali izklju~ni kupec dovoljenj, je stro{kovni prihranek trgovanja z onesna`evalnimi licencami precej manj{i kot takrat, ko imajo podjetja kot kupci in kot prodajalci pribli`no enak tr`ni dele`. Maloney in Yandle ugotavljata, da je zaradi kartelizacije imetnikov onesna`evalnih dovoljenj stro{kovna u~inkovitost nadzora onesna`evanja za okoli 40 % manj{a (pa kljub temu {e vedno 66 % ve~ja od neposredno regulativnega nadzora onesna`evanja). ^im te`je bo trgovanje z onesna`evalnimi dovoljenji, tem manj{i bodo izhajajo~i stro{-kovni prihranki. Dr`ava na primer lahko dolo-~i pogoje ali postopek trgovanja, ki utegne transakcije dovoljenj podra`iti ali ote`iti (na primer izklju~itev nekaterih podjetij iz trgovanja v poljubnem obsegu ali prepre~itev prodaj dovoljenj v posebej hudo onesna`ena podro~ja itd.). Tako sta Maloney in Brady (1988) empi-ri~no pokazala, da se z ve~anjem reguliranja trga onesna`evalnih dovoljenj stopnja obnove kapitala zmanj{uje, s tem pa dalj{a povpre~na doba zaposlitve kapitala. V desetih ameri{kih zveznih dr`avah z najve~jo stopnjo regulira-nosti zadev varstva zraka je povpre~na doba zaposlitve kapitala 16,6 leta, v drugih dr`avah pa le 11,5 leta oziroma za ve~ kot 20 % manj. V {tudiranih desetih dr`avah so emisije prou~e-vanih onesna`eval zaradi starej{e tehnologije za 27 % ve~je od emisij v drugih zveznih dr`avah. Maloney in Brady (1988) sta ugotovila, da podvojitev dr`avne regulacije na trgu one-sna`evalnih dovoljenj v ZDA podalj{a dobo zaposlitve kapitala za 8 %. Vsak odstotek porasta podalj{anja dobe zaposlitve kapitala pa pove~a onesna`evanje za en odstotek, saj se posodobitev (onesna`evalno intenzivnej{e) tehnologije zavira z obse`nej{o regulacijo. Kot primer do danes najuspe{nej{e izpeljave re`ima prenosnih onesna`evalnih dovoljenj se praviloma omenja ameri{ki Program zni`anja vsebnosti svinca v bencinu. Svinec se v rafinerijah, to je pri predelavi nafte, dodaja bencinu zato, da se pove~a njegova oktanska vrednost. Pove~evanje oktanske vrednosti bencina je namenjeno izbolj{anju dela motorjev z notranjim izgorevanjem. ^im ve~je je oktansko {tevilo, tem manj{a je mo`nost samov`iga in “klenkanja” motorja. Oktanska vrednost bencina je pribli`no enaka (okoli 99) takrat, ko je bencin obogaten z 2,5 ali 3,0 grama svinca na galono bencina. Zni`anje vsebnosti svinca z 2,5 na 0,1 grama na galono bencina zmanj{a oktansko vrednost bencina na 91. Bencin pa se lahko oktansko plemeniti na okoljsko pri-mernej{i na~in, in sicer z metilnim alkoholom (CH3OH) namesto s svincem. Oktanska vrednost bencina od 90 do 92 se lahko pove~a na 98 do 100 z me{anjem bencina in metanola v razmerju 5:1. Svinec je zelo strupena snov; ve~ino svin-~evih emisij povzro~a izgorevanje bencina, obilno obogatenega s svincem. Pri izgorevanju bencina se svinec izlo~a v zrak in {kodljivo vpliva na zdravje ljudi. Poleg tega uni~evalno vpliva na kataliti~ne konverterje, ki se uporabljajo za zmanj{evanje emisij ogljikovega monoksida (CO), du{ikovih oksidov (NOx) in ogljikovodikov (HxCy). Zmanj{evanje vsebnosti svinca v bencinu bi tako hkrati {ele omogo~ilo u~inkovito nadzorovanje onesna`evanja s CO, NO in HxCy. Konec sedemdesetih in v za~etku osemdesetih let sta se raz{irili proizvodnja in uporaba neosvin~enega bencina. Ko se je za~el uresni-~evati vseameri{ki program postopnega zni`a-nja vsebnosti svinca v bencinu, so rafinerije izdelovale obe vrsti bencina. Starej{e rafinerije, o i K o z 199 Bojan Radej ki so bile ve~inoma z vzhoda dr`ave, so izdelovale v povpre~ju bolj s svincem obogaten bencin kot rafinerije na zahodu ZDA. Poleg tega so v splo{nem velike rafinerije proizvajale ~istej{i bencin kot majhne. Zato se je predvidevalo, da bodo imele z uvajanjem stro`jih meril varovanja okolja pri proizvodnji bencina najve~je stro{ke majhne rafinerije in rafinerije na vzhodu ZDA. Iz stro{kovnih razlik nadzora onesna`evanja na isti ravni za vse tri vrste rafinerij je bilo jasno, da bi uvedba enotnih standardov za vse rafinerije povzro~ila propad majhnih rafinerij in nekaterih velikih rafinerij na vzhodu ZDA. EPA je odgovor na groze~i konflikt med cilji varstva okolja in ekonomskimi motivi na{la v izvirnem na~inu varstva okolja, ki ga je omogo~al program trgovanja z onesna`evalnimi dovoljenji. Ko je bil program kon~an, je bilo predvidevanje v celoti potrjeno. ^eprav so majhne rafinerije proizvajale neznaten dele` bencina, pa je bila njihova udele`ba pri nakupih ali prodaji onesna`evalnih dovoljenj v nekaterih letih tudi do 30-odstotna. V vsem obdobju trajanja programa postopnega zni`anja vsebnosti svinca v bencinu je bilo mogo~e prese`no vsebnost svinca v bencinu v enem delu ~asovnega obdobja odkupiti z ni`jo vsebnostjo svinca v drugem delu obdobja. Kot obdobje preverjanja spo{tovanja predpisov o dovoljeni najve~ji vsebnosti svinca v bencinu je bilo dolo~eno ~etrtletje. S tem so rafinerije postale prilagodljivej{e pri zadovoljevanju predpisov za varstvo okolja. Standard so zadovoljevale v povpre~ju celega ~etrtletja, namesto v vsakem posameznem trenutku. Druga oblika povpre~enja vsebnosti svinca v enoti bencina je bila blago. V za~etnih fazah izvajanja programa so rafinerije morale izpolnjevati standard vsebnosti bencina v povpre~ni enoti svoje proizvodnje, torej v osvin~enem in neosvin~enem bencinu skupaj. ^e se niso mogle v kratkem ~asu, to je v prvih ~etrtletjih prilagoditi zahtevani ni`ji vsebnosti svinca v bencinu, so se lahko odkupile z ve~jo proizvodnjo neosvin~enega bencina. ^e rafinerije niso mogle izdelovati neosvin-~enega bencina, so lahko od drugih rafinerij, ki so izdelovale bencin s povpre~no vsebnostjo svinca, ni`jo od predpisane v standardih, odkupile njihove prese`ne kvote vsebnosti svinca v bencinu. To pomeni, da se je stan- dard izpolnil v ZDA kot celoti, ne pa v vsaki posamezni rafineriji. Povpre~enje je bilo torej izpeljano tudi v prostoru. Rafinerije so lahko odkupovale prese`na onesna`evalna dovoljenja tudi sama od sebe. ^e so v nekem obdobju onesna`evalni standard presegla, v drugem obdobju, ko se je standard zaostril, pa ga niso zadovoljevala, so razliko lahko pokrila s prej ustvarjenimi, takrat prese`nimi onesna`evalnimi dovoljenji. Konec leta 1987 so vsa dovoljenja zapadla. Kdor do takrat ne bi izpolnjeval standardov, bi moral prenehati obratovati. Rafinerije, ki bi bila zaradi neizpolnjevanja standardov prisiljena v to, pa ni bilo. Program je uspel! V devetih letih je bila vsebnost svinca v bencinu zmanj{ana za 95 %, prihranek rafinerij je zaradi uporabe prenosnih onesna`evalnih dovoljenj namesto vsiljevanja enotnih standardov vsebnosti svinca v vsaki galoni bencina ocenjen na 265 milijonov dolarjev. Znatno pove~anje prilagodljivosti politike varstva okolja zaradi uporabe prenosnih one-sna`evalnih dovoljenj je omogo~ilo, da so bile prilagodljivej{e rafinerije spodbujene v kratkem ~asu zni`ati vsebnost svinca v bencinu, s tem ustvariti prese`na onesna`evalna dovoljenja in jih za dobi~ek prodati, kar je omogo~ilo manj prilagodljivim rafinerijam kupovanje ~asa, v katerem so morale zadovoljiti zaostrene one-sna`evalne standarde. Kljub temu da precej{en del rafinerij ob uvedbi stro`jih standardov le-teh ni bil sposoben dose~i, so bili na ravni vse industrije predelave nafte (v bencin) standardi vendarle dose`eni. To pomeni, da je z uvedbo prenosnih onesna`evalnih dovoljenj lahko tudi agencija za varstvo okolja trgovala s ~asom: kljub temu da ni bilo mogo~e zadovoljiti onesna`e-valnega standarda na vsakem posameznem onesna`evalnem viru, kot ga je zahtevala javnost, je bil standard na ravni cele industrije vendarle dose`en tri leta prej, kot bi sicer lahko bil brez povpre~enja. Okoljska uspe{nost in ekonomska, to je stro{kovna u~inkovitost programa postopnega zni`anja vsebnosti svinca v bencinu pa sta le dva najpomembnej{a dose`ka. Vzporedno z zaostrovanjem onesna`evalnih standardov sta za`iveli dve novi, do takrat prakti~no zanemarljivi dejavnosti. Mo~no se je pove~ala dejavnost industrije me{anja bencina z alkoho- 200 OIK o z Onesna`enje naprodaj ali slovo od ekoradikalcev lom. Obseg te dejavnosti se je med izvajanjem programa pove~al za 800 %! [e pomembnej{i je bil pojav me{etarjev (brokerjev), ki so za~eli posredovati pri transakcijah med prodajalci in kupci onesna`evalnih dovoljenj. Njihova dejavnost je za`ivela, ko je bilo uvedeno shranjevanje prese`nih onesna`evalnih dovoljenj pri banki. Me{etarji so pomagali izpeljati transakcije predvsem za ({tevilne) majhne tr`ne osebke, katerih ve{~ina v trgovanju z dovoljenji kot novim in specifi~nim blagom je bila okornej{a. Zaradi minimiziranja prisotnosti dr`ave v transakcijah z onesna`evalnimi dovoljenji je bil uveden samonadzor rafinerij. Rafinerije so morale ob koncu vsakega poro~evalskega obdobja obvestiti agencijo o koli~ini proizvodnje bencina, bogatitvi bencina s svincem, obsegu trgovanja z onesna`evalnimi dovoljenji, kupcih oziroma prodajalcih dovoljenj, z otvoritveno in kon~no bilanco onesna`evalnih dovoljenj na za~etku oziroma na koncu poro~evalskega obdobja. Ker so bile od rafinerij zahtevane informacije zlahka dostopne, jim to posebno velikih dodatnih stro{kov ni povzro~alo. Razvil pa se je pomemben, vzor~ni zgled ra~unovod-stva, ki bo v prihodnosti vse pomembnej{e. Okoljsko ra~unovodstvo obeta vzpostavitev neodvisnega nadzora nad transakcijami z one-sna`evalnimi dovoljenji in celo {ir{e, nad izpolnjevanjem onesna`evalnih standardov. Stro{kovno (ekonomsko) optimiranje varstva okolja je torej stranpot, ki se z zadovoljstvom tolerira zato, ker ponuja za~asen odlog sprememb s paradigmatskimi razse`nostmi (kupovanje ~asa), ki jih zahteva sedanje stanje v okolju in predvidevanja o pomenu kakovostnega okolja v prihodnosti. Brez ekonomske optimizacije je varstvo okolja notranje protislovno, saj izhaja iz spregledovanja temeljnih vzrokov za pojav in {irjenje onesna`evanja okolja. Seveda tudi ekonomska optimizacija varstva okolja ne izpostavlja potrebe po spremembi nekaterih temeljnih aksiomov (post)in-dustrijskih dru`b. Le zato, ker je – ekonom{~ina – danes univerzalni jezik, ekonomska optimizacija (na primer varstva okolja) lahko deluje povezovalno, globalno povsod po svetu. Brez skupnega imenovalca je vsak pojav onesna`e-vanja povsem avtarki~en unikum. S tem pa se zabri{e tudi – pravzrok – globalnega onesna-`evanja okolja. To pa pomeni, da je stro{kovno optimalno varstvo okolja vendarle zanesljiva (evolucijska) pot do korenin ekocidnih razvojnih modelov. Bojan Radej, magister ekonomije, zaposlen na Zavodu za makroekonomske analize in razvoj RS. Kot makroekonomist se ukvarja se z okoljskimi dimenzijami slovenske razvojne strategije. OPOMBE 1 Besedilo temelji na predgovoru in zaklju~ku knjige istega avtorja, Onesna`enje naprodaj (Ljubljana, 1994), kjer podrobno preu~uje alternative za stro{kovno optimizacijo in okoljsko uspe{nost ukrepov varstva okolja. LITERATURA ATKINSON, S. E. (1983): “Marketable Pollution Permits and Acid Rain Externalities.” Canadian Journal of Economics, 16, str. 704-722. BECKER, N., SHECHTER, M. (1993): Decentralized Economic Incentives Under Technological Indivisibilities: A Cooperative Game Approach. International Conference “Economic Instruments for Air Pollution Control”, Laxenburg: IIASA, 18.-20. oktober 1993, str. 1-26. CIFRI], I. (1990): Ekolo{ka adaptacija i socialna pobuna. Zagreb: Radni~ke novine. DEVIDE, Z. (1986): “Fiziologija rastlin in okolje sodobnega ~loveka”. Teorija in praksa, Ljubljana, 23, 9-10, str. 944-946. EBERHARDT, A. (1990): “A Comparison of New Economic Methods in USSR Environmental Policy with Western Approaches”. Environmental Management, 14, 2, str. 151-160. Economic Instruments for Environmental Protection. Pariz: OECD, 1989. HAHN, R. W., STAVINS, R. N. (1992): “Economic Incentives for Environmental Protection: Integrating Theory and Practice.” The American Economic Review, 82, 2, str. 464-468. HAHN, R. W., STAVINS, R. N. (1991): “Incentive – Based Environmental Regulation: A New Era from an Old Idea”. Ecology Law Quarterly, 18, 1, str. 1-42. HAYEK, F. A. (1992): Usodna domi{ljavost. Ljubljana: Knji`nica revolucionarne teorije. OIKO Z 201 Bojan Radej International Environment Reporter. Washington: The Bureau of National Affairs, avg. 1987, str. 376, nov. 1987, str. 609., dec. 1987, str. 663 in 667, jan. 1988, str. 62-96, feb. 1989, str. 71, jun. 1990, str. 224-5 in 258, apr. 1990, str. 175, jun. 1990, str. 224-5. Kako deluje?: ^lovekovo okolje. Ljubljana: Tehni{ka zalo`ba Slovenije, 1987. KALDERJAK, P., LEHOCZKI, Z. (1993): “SO2 Emission Control by Tradable Emission Permits in Hungary: Some Empirical Evidences for the Power Sector”. International Conference “Economic Instruments for Air Pollution Control”, Laxenburg: IIASA, 18.-20. oktober 1993, str. 1-20. KOLARI^, Z., SVETLIK, I. (1987): “Jugoslovanski sistem blaginje v pogojih ekonomske krize.” IB, Ljubljana, 21, 8-9, str. 23-31. KOVA^, B. (1990): “Ekosocializem – nov dru`benorazvojni koncept, Teorija in praksa, Ljubljana, 27, 8-9, str. 1002-1008. LEDYARD, J. O., SHOLTZ, A. M. (1993): “Designing Tradable Instruments to Regulate Pollution with Uncertainty”. International Conference “Economic Instruments for Air Pollution Control”, Laxenburg: IIASA, 18.-20. oktober 1993, str. 1-22. LIBECAP, G. D. (1989): Contracting for Property Rights. New York: Cambridge University Press. MALONEY, M. T., BRADEY, G. L. (1988): “Capital Turnonver and Marketable Pollution Rights”. Journal of Law and Economics, 31, 2, str. 203-226. MEIDINGER, E. (1985): “On Explaning the Development of ’Emission Trading’ in U.S. Air Pollution Regulation”. Law and Policy, 7, 4, str. 447-479. MILBRATH, L. W. (1989): “Svetovno ekolo{ko gibanje v nastajanju”. Ljubljana: Teorija in praksa, 26, 11-12, str. 1442. NUSSBAUM, B. D. (1992): “Phasing Down Lead in Gasoline in the U.S.: Mandates, Incentives, Trading, and Banking”, iz Climate Change: Designing a Tradable Permit System. Pariz: OECD, 1992. 282 str. OPSCHOOR, J. B. (1993): “Trends in Use of Economic Instruments in OECD Member Countries”. International Conference “Economic Instruments for Air Pollution Control”, Laxenburg: IIASA, 18.-20. oktober 1993, str. 1-9. PAVLOVI], V. (1988): “Ekologija in politi~ni sistem”. Ljubljana: Teorija in praksa, 25, 1-2, str. 165-169. PEARSE, P. H. (1992): “Developing Property Rights As Instruments of Natural Resources Policy: The Case of Fisheries”, iz Climate Change: Designing a Tradable Permit System. Pariz: OECD, 1992. PESZKO, G. (1993): “Economic Instruments to Control Social Costs of Urban Trafic: Transferable Area Licences vs. Road Pricing”. International Conference “Economic Instruments for Air Pollution Control”, Laxenburg: IIASA, 18.-20. oktober 1993, str. 1-34. PLUT, D. (1990): “Kako naprej – zeleni (entropijsko-humanoekolo{ki) pogled”. Teorija in praksa, Ljubljana, 27, 8-9, str 1023-1030. PLUT, D. (1986): “Prostorsko ekolo{ka protislovja dru`benega razvoja Slovenije”. Teorija in praksa, Ljubljana, 23, 9-10, str. 912-920. POTOTSCHNIG, A. (1993): “Economic Instruments for the Control of Acid Rain in Britain”. International Conference “Economic Instruments for Air Pollution Control”, Laxenburg: IIASA, 18.-20. oktober 1993, str. 1-54. REZMAN, V. (1990): “Ekolo{ke perspektive – med umom in razumom”. Teorija in praksa, Ljubljana, 23, 9-10, str. 909-911. SVENDSEN, T. G. (1993): “The Danish CO2 Tax and Emissions Trading”. International Conference “Economic Instruments for Air Pollution Control”, Laxenburg: IIASA, 18.-20. oktober 1993, str. 1-25. TIETENBERG, T. H. (1988): Environmental and Natural Resource Economics. Glenview: Scott, Foresman and Co. TIETENBERG, T. H. (1980): “Transferable Discharge Permits and the Control of Stationary Source Air Pollution: A Survey and Synthesis”. Land Economics, 56, 4, str. 391-415. ZYLICH, T. (1993): “Cost-Effectiveness of Air Pollution Abatement in Poland”. International Conference “Economic Instruments for Air Pollution Control”, Laxenburg: IIASA, 18-20. oktober 1993, str. 1-23. 202 OIKO Z Arthur P. J. Mol in Gert Spaargaren Apokalipti~na obzorja ekolo{ke reforme UVOD: OD KOD POJAV DRU@BE TVEGANJA Zadnje ~ase si je ekoalarmizem spet pridobil zelo pomembno mesto v ekolo{kih razpravah. Globalno ogrevanje in tanj{anje ozonskega za{~itnega sloja sta spro`ila znanstvene in javne razprave, v katerih odmeva intelektualna in kulturna klima, ki je pred dvajsetimi leti spremljala objavo poro~ila Rimskega kluba. ^e se ~love{tvo ne bo odlo~ilo za usklajeno akcijo proti nevarnostim, s katerimi smo soo~eni, in je ne bo izpeljalo, v dogledni prihodnosti prerokujejo uni~enje zemeljskega biolo{kega sistema. Kako naj razumemo ta navidez nov val ekoalarmizma? Ali smo pri~e samo ponovnemu o`ivetju starih vpra{anj? Ali ta val zaskrbljenosti za okolje ne prina{a ni~esar drugega kot novo podlago, na kateri se bohotno razra{~ajo stari konflikti? Spopadi glede globokega vpliva rasti prebivalstva, nebrzdane gospodarske ekspanzije in tehnolo{kega razvoja so postavili meje med Severom in Jugom na svetovni konferenci o okolju in razvoju v Riu ter tudi `e pred dvema desetletjema na konferenci v Stock-holmu. Ali so se morda nabrali novi znanstveni dokazi, ki utemeljujejo ponovne apokalipti~ne analize? Sklicujo~ se na bolj prefinjene ra~unalni{ke modele, vsaj nekateri trdijo, da smo stopili v novo fazo v objektivnem procesu degradacije okolja, ki dokazuje, da so napovedi Rimskega kluba vendarle pravilne. ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 166-167, str. 203-216. 203 Arthur P. J. Mol in Gert Spaargaren 1 To razpravo so glede razlike med prvim in drugim valom skrbi za okolje prav tako ob{irno obdelali Buttel in kolegi v ve~ publikacijah (npr. Buttel et al., 1990; But-tel in Taylor, 1992). 2 Ekolo{ko ideologijo, ki je prevladovala v zgodnjih sedemdesetih letih, mnogi avtorji ozna~ujejo kot ideologijo de-modernizacije (med drugimi Tellegen, 1983; Pepper, 1984). V nasprotju z modelom sodobne dru`be je ekolo{ko gibanje postavilo v ospredje model male dru`be, pri ~emer je bil kot nasprotje tehnocentrizma – ideologije napredka, ukoreninjene v dobi prosve-tljenstva – postavljen ekocentrizem, ukoreninjen v romantizmu. Lahko bi trdili, in midva bova v nadaljevanju to tudi storila, da sedanji ekoalarmizem ne more biti ocenjen na pravi na~in z uporabo teoreti~nih shem in modelov, ki so na za~etku sedemdesetih let povzro~ili porast zaskrbljenosti za okolje in bili hkrati njegova posledica. Ti modeli se izka`ejo za neprimerne ne samo zaradi mo~nih kritik v zadnjih dvajsetih letih (npr. Enzensberger, 1974; Feenberg, 1979; Pepper, 1984), temve~ predvsem zaradi dejstva, da se svet devetdesetih let v nekaterih klju~nih vidikih razlikuje od sveta zgodnjih sedemdesetih let (npr. Buttel et al., 1990; Spaargaren in Mol, 1992). Apokalipti~na dimenzija sedanjega (ekolo{kega) stanja, kakr{na se pojavlja v razpravi o okolju in kakr{no prikazujejo nekateri komentatorji v razpravi o t.i. “dru`bi tveganja”, je druga~na od ekoalarmizma v prej{njih, poenostavljenih neomaltuzijanskih modelih. EKOLO[KA MODERNIZACIJA IN INSTITUCIONALNA REFORMA Eden od ugovorov proti ekoalarmizmu zgodnjih sedemdesetih let je bil usmerjen na negativno perspektivo akcije, ki naj bi jo izpeljali in ki je bila sestavina politike “odvra~anja apokalipse”. V poznih osemdesetih letih se je ekolo{ka zavest raz{irila po vsem svetu, deloma kot sad ugodnih mo`nosti za akcijo, ki sta jo odprla Brundtlandino poro~ilo in klju~ni koncept, ki je postal sredi{~e ekolo{ke debate, spro`ene s tem poro~ilom – sonaravni (sustainable) razvoj. Toda bilo bi narobe, ~e bi razlike med prvim in drugim velikim valom ekolo{ke prebujenosti skr~ili na razliko med pesimizmom in optimizmom ali na razliko med negativnim in pozitivnim poljem delovanja. ^e bi bil izhodi{~e ta vidik, bi to pomenilo neupo{tevanje institucionalnih sprememb v preteklih desetletjih, ki so ekolo{kemu vpra{anju dale nov status. Ker so te spremembe dru`benega konteksta zelo pomembne za razpravo o dru`bi tveganja, jih bova na kratko orisala in pokazala, kako se ekolo{ki interesi postopoma premikajo z obrobnega mesta k jedru institucionalne (re)organizacije sodobne dru`be.1 Dominantna ekolo{ka ideologija v zgodnjih sedemdesetih letih je bila po naravi v veliki meri “kontraideologija”2. Zna~ilno-sti ekolo{ke razprave v istem obdobju ne morejo biti izlo~ene iz dru`benega konteksta, iz dru`benih razmerij v istem obdobju. Dru`beni kontekst v zgodnjih sedemdesetih letih je bil tak, da so interesi okolja v tej dru`bi imeli obrobno vlogo, ~e so sploh imeli kak{no. Ekolo{ko gibanje je bilo bolj ali manj odrinjeno v polo`aj kontragibanja deloma tudi zato, ker so z vidika dru`be-ne reprodukcije na okolje gledali kot na nekaj “zunanjega”. 204 OIKO Z Apokalipti~na obzorja Tak{no stali{~e do okolja, kot ne~esa zunaj ali na robu establi{-menta, so imeli, ~eprav je to paradoksalno, tudi “etablirani” ~lani Rimskega kluba, ki so svoja alarmantna sporo~ila stresli tudi v svetovno skupnost kot predavanje ex cathedra. Po prvem velikem valu ekolo{kega prebujenja so v sedemdesetih letih vsaj v zahodnem, industrializiranem delu sveta ekolo{ka vpra{anja dobila relativno visok in trden polo`aj na politi~nem in dru`beno-kulturnem dnevnem redu. Ta proces institucionalizacije ekolo{kih interesov so dru`boslovci precej ob{irno obrazlo`ili, predvsem na temelju teorij, razvitih v poli-ti~nih znanostih (Dowes, Barach in Baranz, Hirschemueller). Toda bilo je `e precej v osemdesetih letih, ko so okolje tudi v poslovnih krogih priznali za poseben in pomemben dejavnik. Temeljna razlika med prvim in drugim ekolo{kim valom je v tem, da je drugi porast zaskrbljenosti za okolje presegel koncept okolja kot zunanjega dejavnika glede na institucionalizirano organizacijo proizvodnje in potro{nje. Tako so ekolo{ki interesi postali institucionalizirani znotraj ekonomske sfere in ta proces je postal glavni predmet prou~evanja teorije ekolo{ke modernizacije, ki jo je najprej razvil Joseph Huber (1982, 1985 in 1991) in ki so jo raz{irili drugi (Janicke, 1988; Simonis, 1989; Spaar-garen in Mol, 1992; Weale, 1993). Ekolo{ka modernizacija se uporablja kot teoreti~ni koncept za analizo transformacije osrednjih institucij sodobne dru`be znotraj okvirov sodobnosti z namenom, da bi se ekolo{ka kriza razre{ila. Huberjev predlog glede ekolo{kega preobrata in prehoda industrijske dru`be v ekolo{ko racionalno organizacijo proizvodnje in porabe je zasnovan na teoriji spreminjajo~ega se odnosa med gospodarstvom in ekologijo. Ekonomizacija ekologije, med drugim tudi z uporabo ekonomskih mehanizmov kot so ekolo{ki davki, ocena naravnih dobrin, ter ekonomske stimulacije za ekolo{ko proizvodnjo in potro{njo, vodi k ekologizaciji ekonomije, kar ima dalekose`ne u~inke na organizacijo proizvodnje in potro{nje, posledi~no pa tudi na institucionalno organizacijo sodobne dru`be. Ta prehod in ekolo{ki preobrat sta po Huber-jevem mnenju zelo odvisna od sodobne tehnologije, le-ta pa ju obenem tudi olaj{uje. Sodobna tehnologija omogo~a prihajanje ekolo{kega preobrata, ker ozna~uje konec obdobja nespecifi~ne ekonomske rasti in razultat tega bo ni~ manj kot ekolo{ka rekonstrukcija institucionalne organizacije sodobne dru`be. Huber poudarja, da ta proces rekonstrukcije nima ni~ opraviti z destrukcijo ali razgrajevanjem institucij sodobne dru`be. Nasprotno, to je proces progresivne modernizacije sodobne dru`be in njenih struktur: “Vse poti, ki nas vodijo iz ekolo{ke krize, so poti, ki nas vodijo naprej v moderno dru`bo” (Huber, 1982). Na nekem drugem mestu sva predstavila interpretacijo tega procesa, v katerem so ekolo{ki interesi postali neodvisni od OIKO Z 205 Arthur P. J. Mol in Gert Spaargaren 3 Razviti so drugi koncepti, ki vsebujejo temeljno razumevanje istih procesov osamosvajanja ekolo{ke sfere. Koncept ekolo{ke rabe prostora, ki ga je najprej razvil nizozemski ekonomist Opschoor (1987; 1992), prav tako analizira sodobne in potrebne institucionalne spremembe z ekolo{kega stali{~a. Koncept opozarja na omejene koli~ine naravnih razpolo`ljivih dobrin – v danem ~asu in prostoru, kar usmerja procese dru`bene proizvodnje in reprodukcije. politi~nih in ideolo{kih interesov na eni strani (prvi ekolo{ki val) in od ekonomskih interesov na drugi strani (drugi ekolo{ki val). Po najini interpretaciji se ta proces razvija v avtonomno ekolo{ko sfero, ki ima svoje lastno, specifi~no podro~je in racionalnost v primerjavi s politi~no, kulturno in ekonomsko sfero (Spaargaren in Mol, 1991). Ta proces vse ve~je neodvisnosti ekolo{ke sfere je ponazorjen na 1. sliki. Sfere, nazna~ene na 1. sliki, naj se ne razlagajo kot podro~ja v dru`bi, ki bi se dala dolo~iti empiri~no, temve~ prej kot anali-ti~na opredelitev. Razlikovanja v sferah pomenijo potrebo in mo`nost, da se na sodobne institucije in dru`beno prakso gleda s specifi~nega, ekolo{kega zornega kota. Trditev, da je okolje postalo osrednji dejavnik v dru`beni reprodukciji, pomeni tudi spodbudo za prou~evanje, koliko je ekolo{ko racionalna akcija institucionalizirana v osrednjih sodobnih dru`benih institucijah. Glavni cilj je analizirati, koliko so speci-fi~na pravila in dobrine artikulirane za ekolo{ko racionalno proizvodnjo in reprodukcijo3. Pri ekonomskih interesih in ciljih na okolje ni ve~ mogo~e gledati kot na stvar parcialnega interesa ali kot na zunanji pogoj tudi zato ne, ker je doseglo svoj lasten zagon. Ta prehod k neodvisni ekolo{ki sferi mnogi avtorji opisujejo kot obrat plime, kot prehod v fazo ekolo{ke modernizacije sodobne dru`be. Z ustvarjanjem konceptualnega prostora za (relativno) avtonomno ekolo{ko sfero je okolje postavljeno v sredi{~e sociolo{ke teorije in misliva, da bo sociologija okolja od te konceptualne obogatitve imela korist. Posledice so daljnose`ne in o njih v tem EKONOMSKA SFERA. / / i \ \ ', ,\ / ' POLITIČNA SFERA <=> / »gj*4 \ <=> "SSf* Rasto~a neodvisnost ekolo{ke sfere 206 o i k o z Apokalipti~na obzorja prispevku ni mogo~e razpravljati ob{irno. Toda da bi se izognili nesporazumu, naj nama bo dovoljena pripomba. S postavitvijo ekolo{ke sfere v enakovreden polo`aj z ekonomsko, politi~no in kulturno sfero postaja ekolo{ka racionalnost med drugim enaka ekonomski racionalnosti. Toda to ne pomeni, da se ekolo{ka racionalnost obravnava kot del kon~ne in dominantne racionalnosti, kot na to gledajo Dryzek (1987) in drugi. Kon~ava lahko z ugotovitvijo, da prehod od negativnega polja aktivnosti pri uresni~evanju “politike pre`ivetja” do pozitivne perspektive “sonaravnega razvoja” ni bil nekak{na izolirana, avtonomna sprememba kulture, temve~ je to bil pojav, podprt tudi z institucionalnimi spremembami, katerih posledica je, da je interes okolja postal osrednji dejavnik v dru`beni reprodukciji. ULRICH BECK O EKOLO[KIH TVEGANJIH IN REFLEKSIVNI SODOBNOSTI 4 “In der Bundesrepublik stehen wir – das ist meine These – spätestens seit den siebziger Jahren am Beginn dieses Übergangs. (...) Wir leben noch nicht in einer Risikogesellschaft, aber auch nicht mehr nur in Verteilungskonflikten der Mangelgesellschaften.” – “V Zvezni republiki smo – to je moja teza – vsaj od sedemdesetih let na za~etku tega prehoda. (...) Ne `ivimo {e v dru`bi tveganja, pa tudi ne ve~ samo v delitvenih spopadih dru`b pomanjkanja.” Z objavo knjige Risikogeselschaft (1986) se je nem{ki sociolog Ulrich Beck radikalno umaknil od ideje preobrata, ki je re{itev ekolo{kih problemov postavljala v okvire sodobnosti. Za formalnimi podobnostmi, ki jih lahko poka`emo med Huberjevimi in Beckovimi analizami, ni velike razlike v njunih ocenah sedanjih procesov dru`benih sprememb. Poglejmo najprej na formalne podobnosti. Beck je, enako kot Huber, usmerjen na glavne transformacije institucionalnega tkiva sodobnosti. Enako kot Huber tudi on kavzalno povezuje institucionalno transformacijo z nara{~ajo~im pomenom ekolo{kih vpra{anj v sodobni dru`bi. Kon~no ostaja vtis, da se oba avtorja strinjata o ~asovnem okviru prehoda. Konec obdobja gospodarske rasti (Huber), v katerem je vladala logika distribucije materialnega bogastva (Beck), lahko pojmujemo kot konec sedemdesetih let. Ali kot pi{e Beck: “V Zvezni republiki (Nem~iji) smo na za~etku te transformacije – to je moja teza – prav gotovo `e od sedemdesetih let. (...) Ne `ivimo {e v dru`bi tveganja, toda ne `ivimo ve~ v distribucijskih konfliktih dru`b pomanjkanja.”4 (Beck, 1986: 27) Toda od tod naprej je vseh podobnosti konec. V skoraj vsakem drugem pogledu je analiza Ulricha Becka o prehodu od “enostavne sodobnosti” v “refleksivno sodobnost” ali od industrijske dru`be v dru`bo tveganja v popolnem nasprotju s teorijo ekolo{ke modernizacije. Medtem ko ekolo{ka modernizacija poudarja pomemben prispevek sodobne tehnologije k ekolo{-kemu preobratu, je Beckovo stali{~e do mo`nega prispevka znanosti in tehnologije pri obvladovanju ekolo{kih problemov zelo skepti~no in celo negativno. Beck orisuje dru`bo tveganja OIKO Z 207 Arthur P. J. Mol in Gert Spaargaren 5 Odnos med tema dvema pomembnima razvojnima tokovoma v dana{nji zahodni dru`bi Beck poudarja le v omejenem obsegu. Ob~utki bojazni in ogro`enosti se lahko pove~ajo verjetneje zaradi medsebojnega vpliva mehanizmov individua-lizacije ob razpadu tradicionalnih institucij dru`bene integracije, kot sta dru`ina in razred, in zaradi vse ve~je rasto~e odvisnosti posameznikov od sodobnih institucij, kot sta znanost in tehnologija. 6 ^eprav so razlike med dru`beno-ekonomskimi skupinami (ali razredi) v zahodnih dru`bah ostale v glavnem nedotaknjene, je delitev bogastva izgubila svoj pomen kot glavni predmet razprave v dru`benem boju in organizaciji zaradi tako imenovanega “Fahrstuhl Effekt” (“U~inek vozilne-ga stola”): splo{nega pove~anja blaginje v zahodnih dru`bah. celo kot apokalipti~no prihodnost, kot dru`bo z negativnim procesom distribucije ekolo{kega tveganja. Kar zadeva omenjene vidike, Beckova diagnoza in ocena nedavnih dru`benih sprememb v sodobni dru`bi, ki so jih povzro~ili ekolo{ki problemi, popolnoma nasprotuje teoriji ekolo{ke modernizacije. To pa seveda spro`a vpra{anje, kako sta ti dve razli~ni perspektivi nastali in ali bosta kar naprej medsebojno sprti. SODOBNOST IN PREHOD V DRU@BO TVEGANJA Beck svoje delo ozna~uje kot “empiri~no usmerjeno projektivno dru`beno teorijo” (Beck, 1986: 13), katere namen je pojasniti pomen konceptov postmoderne oz. pozne moderne. Po njegovem mnenju je koncept “refleksivne moderne” primernej{i za dojemanje pomena procesov dru`bene spremembe, na katere se nana{a. V analiziranju in pojasnjevanju spremembe od preproste modernizacije se Beck osredoto~a na dva procesa spremembe, ki sta po njegovem mnenju najpomembnej{a: proces individualizacije in prevlada dru`be tveganja. Obe temi sta obdelani v posebnih poglavjih njegovega dela in med njima je bolj malo povezav. Koncept individu-alizacije je obdelan pred ozadjem transformacije glavnih institucij sodobne dru`be in o njem je razprava v zvezi s spreminjanjem razredne strukture, dru`inske strukture, {olanja itd.5 Poglavja o dru`bi tveganja so za ekolo{ke sociologe vsekakor najpomembnej{a in zaradi tega razloga se bova osredoto~ila na ta del Beckovega razmi{ljanja. Klju~nega pomena v Beckovi analizi dru`be tveganja je ideja, da je po katastrofi v ^ernobilu pri{lo do “antropolo{kega {oka”, po katerem je ve~ina prebivalstva zahodnih industrializiranih dru`b spremenila svoje dojemanje tehnolo{kega razvoja (Beck, 1987). Medtem ko so materialne potrebe ve~ine ljudi v zahodnih dru`bah zadovoljene, sta se tveganje in nevarnost samouni~enja ~love{tva silno pove~ala. Tradicionalni distribucijski konflikti in problemi so postali manj pomembni6, pomem-bnej{i so postali problemi proizvodnje, definiranja in distribucije tveganja. V industrijskih dru`bah je bilo osrednje vpra{anje legitimna (neenakopravna) razdelitev dru`beno proizvedenega bogastva. V kontekstu nastajajo~e dru`be tveganja pa postajajo glavna `ari{~a zaskrbljenosti in prizadevanja problemati~ne posledice tehnolo{ko-ekonomskega razvoja. “Pozitivno” logiko delitve bogastva postopoma prera{~a “negativna” logika delitve tveganja. Med distribucijo bogastva in distribucijo tveganja seveda obstaja dolo~eno prekrivanje, ker imajo bogati ve~ prilo`nosti zmanj{evati svojo izpostavljenost tveganjem (z 208 OIK o z Apokalipti~na obzorja zasebnimi tehnolo{kimi ukrepi, s selitvami na varnej{a obmo~ja in z nakupovanjem dra`je zdrave hrane) in ker so jim dostop-nej{e informacije o tveganju, kar je mo`no z druga~no vzgojo.7 V mednarodnem merilu {e posebej obstaja strukturna povezanost med skrajno bedo in skrajnimi tveganji: “Posebno v mednarodnem merilu velja, da nastopata skupaj gmotno pomanjkanje in slepost za tveganje” (Beck, 1986: 55).8 ^eprav Beck torej priznava, da obstojajo podro~ja prekrivanja, predvsem trdi, da se s pove~evanjem in globaliziranjem tveganj zmanj{ujejo, z nastajanjem dru`be tveganja pa celo izginjajo mo`nosti za kompenzacijo tveganja ali pobeg pred njim. Tveganja, ki so sad procesa modernizacije, podirajo obstoje~e meje v dru`beni ureditvi in odpravljajo razmejitve med posamezniki, skupinami in de`elami. V tem smislu lahko re~emo: “Lakota je hierarhi~na, dim je demokrati~en” (Beck, 1986: 48).9 Nih~e ne more ube`ati rizi~nosti moderne dru`be: “Konec koncev preselitev pomaga prav tako malo kot prehranjevanje z muesliji” (Beck, 1986: 97).10 Dru`ba tveganja pomeni konec “drugega” (the other) kot dru`bene kategorije. 7 Seveda so tudi drugi opozarjali na odnos med delitvijo bogastva in delitvijo tveganj, npr. Schnailberg et al. (1985). 8 “Im internationalen Masstab gilt besonders nachdrücklich: Materielles Elend und Risikoblindheid fallen zusammen”. 9 “Not ist hieratchisch, Smog ist democratisch”. 10 “Wegreissen hilft let-zlich ebensowenig wie Müsli essen”. VLOGA ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJE Institucije, ki tvorijo temelje moderne, postanejo predmet razprav na prehodu od enostavne k refleksivni modernizaciji. V obravnavi dru`be tveganja sta znanost in tehnologijo prikazani kot dva najpomembnej{a in najbolj problemati~na temelja. V fazi “enostavne modernizacije” sta znanost in tehnologija pomenili klju~, ki je odpiral vrata materialne blaginje, iz zadovoljevanja materialnih potreb pa je izvirala njuna dru`bena legitimnost. Na to legitimnost ob koncu obdobja enostavne modernizacije pritisnejo prvi~ zato, ker so najhuj{e materialne potrebe zadovoljene (tako imenovani “Fahrstuhl efekt”), in drugi~ zato, ker znanost in tehnologija sami pomembno prispevata k ustvarjanju tveganj, ki nastajajo z modernizacijo. Znanost in tehnologija sta na prehodu k refleksivni moderni polovi~no moderni ustanovi, ki se kon~no demistificirata. To izziva nove razprave. V povezavi z dru`bo tveganja sta znanost in tehnologija polovi~no moderni ustanovi zato, ker pri iskanju odgovorov na nova vpra{anja uporabljata stare ideje, ki niso ve~ uporabne. Stalna uporaba starih idej in neprestana usmerjenost k materialni proizvodnji pripelje do tega, da znanost in tehnologija sami postajata pomemben del problema. Za ilustracijo negativne vloge znanosti jemlje Beck analize tveganja, ki so sprejete v ekolo{ki politiki. Znanost je napredovala od razbijalca tabujev v varuha in ustvarjalca tabujev, ker k dru`beno OIK o z 209 Arthur P. J. Mol in Gert Spaargaren 11 Tehni~no kritiko standardov lahko povzamemo v {tirih klju~nih to~kah: 1. nepopoln obseg metode (nikoli ne bodo mogle biti vse snovi pokrite s standardi, ker je preve~ vrst snovi); 2. tako imenovani kumulativni in interaktivni u~inki so izpu{~eni; 3. ko se rezultati poskusov na `ivalih prena{ajo na ljudi, se uporabljajo vpra{ljive predpostavke; 4. dru`beni dejavniki, ki vplivajo na ob~utljivost ljudi (u~inki `ivljenjskega sloga) so izpu{~eni. 12 Glej na primer rasto~o koli~ino {tudij o dru`beni zgradbi znanosti in tehnologije, npr. Latour (1987), Bijker, Hughes in Pinch (1987) in Callon, Law in Rip (1986). 13 “Die Entzauberung greift auf den Entzauberer über und verändert damit die Bedingungen der Entzauberung”. politi~nim problemom in konfliktom dru`be tveganja pristopa z logiko uvajanja (imisijskih in kvalitativnih) standardov, z analizami tveganja, ki so sicer znanstveno utemeljene, toda ne dajejo odgovorov na nova vpra{anja. [e slab{e je, saj z zapiranjem v okvire logike uvajanja standardov znanost dejansko deluje kot nekak{en pralni stroj, kot simboli~ni razku`evalec, kot pomirjevalo, ki umirja najhuj{e strahove. Ta dru`bena vloga se ohranja celo, kadar se doka`e, da je racionalnost uvajanja standardov neprimerna za to nalogo. V tem kontekstu se Beck sklicuje na tehni~no-znanstvene pomanjkljivosti metodologije za ekolo{ke standarde11 in na neizogibne normativne elemente, ki jih vsebujejo tehni~ne oziroma znanstvene analize. Ni problem obstoj obeh dejavnikov, temve~ dejstvo, da sta ozna~ena za znotrajznanstveni zadevi. Beck poudarja, da znanost s svojimi prizadevanji, da bi ohranila metode ~iste, v resnici prispeva k zelo obse`nemu onesna`evanju. Na prehodu v fazo refleksivne modernizacije je dru`bena vloga znanosti izpostavljena tako pritiskom tako notranjih kot tudi zunanjih dejavnikov. Notranjo kritiko, ki jo razvijajo sociologi in filozofi znanosti glede problemati~ne vloge “pozitivis-ti~ne” (naravoslovne) znanosti12, dopolnjuje zunanja, dru`bena kritika znanosti glede tega, kako se (ne) ukvarja s tveganji. Znanost, ustanova, ki je od~arala tradicionalni sistem verovanja, je na koncu sama od~arana: “Od~aranje vpliva na kategorijo, ki je izvajalec od~aranja in na ta na~in spreminja pogoje od~aranja” (Beck, 1986: 256).13 V kontekstu refleksivne moderne mora znanost poiskati druga~en odnos do politike, do javnosti in/ali do svojega ugleda. Ne zado{~a model nerazkritega dvoma, povezanega z odnosom do dru`be, ki ga karakterizira samopotrjujo~a se avtoriteta. Nekoliko sva raz~lenila Beckovo gledanje na znanost in tehnologijo, ker je po najinem mnenju njegovo kriti~no vrednotenje dru`bene vloge znanosti in tehnologije ena klju~nih to~k, ~e ne celo jedro njegove celotne analize dru`be tveganja. O~itno je tudi, da to, kar v dolo~eni meri velja za njegovo celotno delo, velja toliko bolj za njegovo analizo znanosti in tehnologije: odnos med negativno diagnozo in ponudenimi alternativami je siroma{en in v~asih napet. Ta del bova kon~ala s kratkim komentarjem o negativni diagnozi in pomanjkanju alternativ. Beckova neposredna povezava med dru`beno vlogo znanosti v fazi enostavne modernizacije na eni strani in med interno organizacijo in zna~ajem znanosti in tehnologije na drugi strani, povzro~a, da si je druga~no vlogo znanosti zelo te`ko predstavljati. Beckova kritika znanosti je zelo podobna tako imenovanim kontraproduktivnim teorijam, ki i{~ejo vzrok za vse (ekolo{ke) probleme v naravi znanosti in tehnologije namesto na primer v dru`benih odnosih, v katerih so se razvili. ^e je 210 OIKO Z Apokalipti~na obzorja dru`bena vloga (naravoslovnih) znanosti14 opisana s prispodobo z velikim pralnim strojem, se preve~ lahko pozabi, da je seme dru`benega odpora proti tveganjem in ekolo{kemu onesna`evanju bilo posejano v tej isti znanosti, da “sodobno” ekolo{ko gibanje dobiva najve~jo mo~ iz znanstvene argumentacije in/ali iz nasprotne ekspertize ter da znanost in tehnologija igrata klju~no vlogo v prehodu k ~istej{i proizvodnji in porabi. ^e ima znanost v povezavi s politi~nim kontekstom, v katerem je znanje razvito in uporabljano, to dru`beno vlogo, iz tega izhaja, da je kot alternativo potrebno raziskovati druge poti. Kjer Beckovi predlogi vodijo v smeri druga~ne notranje organizacije in metode znanosti (interdisciplinarna, druga~en odnos do znanstvene in dru`bene racionalnosti in podobno), smo {e zmeraj soo~eni z odprtim vpra{anjem, do kod so te notranje spremembe potrebne, da bi znanost in tehnologija pozitivno prispevali k obvladovanju problemov okolja. Enostranski poudarek, ki ga Beck daje dru`beni vlogi znanosti in tehnologije v urejanju tveganj, pomeni, da obstaja nevarnost, da se pri razlagi njegovega dela zgre{ijo vzpodbudni in osve`ujo~i vpogledi v spremenjeno vlogo znanosti in tehnologije. Beck dokazuje, da imata znanost in tehnologija klju~no vlogo v dru`beni organizaciji dojemanja tveganj tudi v fazi refleksivne sodobnosti. Z znanostjo, ki sama postaja bolj kriti~no razmi{ljajo~a, in s spremembami v odnosih med znanostjo in dru`bo, nastajajo {tevilni problemi, ki jih ni ve~ mogo~e re{evati z uporabo modelov iz obdobja enostavne modernizacije. Eden od problemov, ki jim Beck upravi~eno posve~a precej pozornosti, je odnos med znanostjo in dojemanjem tveganja pri nestrokovnjakih. To je problem, ki res zaslu`i posebno raz~lenitev. 14 V svoji analizi prob-lemati~ne vloge znanosti in tehnologije v pogojih dru`be tveganja Beck razpravlja skoraj izklju~no o naravoslovnih znanostih. Z dru`benimi znanostmi opravi na kratko, medtem ko jim je v Giddensovem delu dodeljena osrednja vloga. DOJEMANJE TVEGANJA IN ANKSIOZNOSTI Antropolo{ki {ok, ki ga je povzro~ila katastrofa v ^ernobilu, ni zgolj posledica dejstva, da se kljub vsemu dogajajo nesre~e, ki jih strokovnjaki uvr{~ajo v kategorijo “malo verjetnih” in imajo o~itno “velike posledice”. Do {oka je pri{lo tudi zaradi nenadne in intenzivne izku{nje obse`ne skupine prebivalcev, ki so spoznali, da so glede ocene polo`aja popolnoma odvisni od strokovnjakov. Sevanja ni mo~ videti. Ne srbi in ne smrdi. Nestrokovnjaki niso mogli uporabiti svojih ~util, ki so sicer najpomembnej{i instrument v organizaciji dojemanja nevarnosti. Odpadki obi~ajno smrdijo in dim dra`i o~i in plju~a, toda sevanja, dioksina v materinem mleku in tanj{anja ozonskega pla{~a ali u~inka tople grede nestrokovnjak ne more odkriti. Torej obstaja pomembna kategorija tveganj in problemov oko- OIKO Z 211 Arthur P. J. Mol in Gert Spaargaren lja, za katere navadni dr`avljani nimajo ~utilnega opozorilnega sistema. Po Beckovem mnenju je do antropolo{kega {oka pri{lo predvsem zaradi nara{~ajo~e zavesti, da “nih~e od nas ni tako slep za nevarnosti kot tisti, ki {e naprej verjamejo svojim o~em” (Beck, 1986). Ta diskvalifikacija ~util je povzro~ila, da so prebivalci postali odvisni od strokovnjakov v znanstvenih in politi~nih krogih, ki pa so dobili klju~no vlogo kot posredniki v dru`benem procesu zaznavanja, do`ivljanja in ocenjevanja nevarnosti. Celo zavest o vsakdanjih tveganjih je po Beckovem mnenju postala znanstvena zavest. Toda v obdobju refleksivne moderne se izka`e, da znanost ni ve~ sposobna zagotoviti varnosti, ki jo ljudje potrebujejo, za zmanj{anje svojih bojazni in strahov. Znanost ni ve~ razsodni-ca, ki prepri~ljivo razlikuje med racionalnimi in iracionalnimi strahovi. Prehod v refleksivno moderno in demistifikacija znanosti pomenita tudi institucionalizacijo dvoma. V dru`bi, v kateri, po Becku, “zavest opredeljuje bit”, institucionalizacija dvoma pomeni, da so nestrokovnjaki obremenjeni s stalnim strahom in ogro`enostjo. In kon~no, pri ljudeh je nastala nova dimenzija dojemanja tveganj, in sicer tam, kjer se jim po splo{nem prepri~anju ne da izogniti. V dru`bi, v kateri nove (mega)nevarnosti ni ve~ mogo~e obdr`ati v mejah razreda ali regije, postane skoraj povsem neustrezen dru`benopsiholo{ki pristop, ki se osredo-to~a na vpra{anje, ali ljudje poznajo tveganja in ali imajo svoje izbire o tem, kako se jim izogniti. Tveganja so vedno tu; ne da se jim izogniti in vsakdo je zaradi njih v skrbeh, saj so del “rizi~nega zna~aja moderne”. Vsakdo mora jesti, piti in dihati; torej je vsakdo izpostavljen tveganjem. Beckov sociolo{ki prispevek k razpravi o spreminjajo~em se dojemanju in zavesti o tveganjih v obdobju refleksivne sodobnosti je spodbuden in prepri~ljiv. Elementi, o katerih razpravlja Beck, so tudi v Giddensovi analizi refleksivne (= pozne) moderne, kot bomo videli v 5. poglavju. Specifi~en element v Beckovi analizi pa je njegovo izena~evanje “refleksivne moderne” z apokalipti~no dru`bo tveganja. Njegova projektivna teorija dru`be nudi sliko o dru`bi, v kateri ima vodilno vlogo strah, ki jo na vseh ravneh tudi vodi. Ko logika porazdelitve tveganja postane prevladujo~a logika, tedaj sta nemir in bojazen stalna, neznosna in sta vsepovsod, ne samo na ravni posameznikov, temve~ prav tako tudi na ravni dru`benih gibanj in politike. Na kratko bova opisala vsako od teh treh ravni Beckove slike dru`be tveganja kot dru`be bojazni in nemira. Tveganja pre`emajo vsak vidik vsakdanjega `ivljenja. Izra`ena so kot nevidni, slepi potniki v na{i dnevni porabi in so postala nelo~ljiva pri zadovoljevanju temeljnih potreb sodobnega ~loveka. Tveganja so v tako rutinskih navadah, kot 212 OIKO Z Apokalipti~na obzorja so pitje ~aja ali kave, notranja dekoracija, kuhanje hrane, pitje vode in podobno. Najnovej{a znanstvena odkritja vedno znova dokazujejo, da se fantom tveganja lahko pojavi kjerkoli: va{a nova kuhinja vsebuje formaldehid, (materino) mleko je one-sna`eno, vodi za pitje ne morete zaupati, seznam se lahko nadaljuje brez konca. Ko so tveganja vsepovsod in ko se jim ni mogo~e izogniti, se je z njimi skoraj nemogo~e spopasti aktivno, kriti~no pristopom. V tej zvezi Beck govori o vpra{anju srednjeve{kega razmi{ljanja o usojenosti dogodkov in `ivljenja. Toda ko se ljudje re{ijo fatalizma, lahko npr. postanejo privr`enci gibanja za ohranitev okolja. Hitro {irjenje ekogibanja v Nem~iji v sedemdesetih letih Beck ozna~uje kot “nem{ki angst-wunder”(analogija z gospodarskim ~ude`em – “Wirtschaftswunder; ur. op.): to je zunanja projekcija notranjih strahov in bojazni srednjega razreda, ki je {iroko izobra`en in se zato zaveda tveganj.15 Beck meni, da so precej skromne mo`nosti, da bi to dru`beno gibanje zaustavilo dru`bo tveganja. Prihod dru`be tveganja opisuje kot nepovratni proces degeneracije, ki bo pripeljal do politi~nih razmer, primerljivih z izrednim stanjem. Centralna vlada si bo prilastila oblast nad vse ve~jim delom vsakdanjega `ivljenja. “Dru`ba tveganja se nagiba k legitimnemu totalitarizmu, utemeljenemu z obrambo proti nevarnostim” (Beck, 1986: 106).16 Beck se spra{uje, ali bo v dru`bi tveganja, v dru`bi strahu sploh {e kaj prostora za politiko. Kako more biti dru`beno gibanje hkrati zgodovinski subjekt in sredstvo za spremembo, ~e je njegov osnovni namen, kako se izogniti strahu in bojaznim, ali vsaj, kako jih zmanj{ati? Ali strah in bojazen ne bosta vodila v ekstremizem, fatalizem in iracionalnost namesto v koordinirano, racionalno politi~no gibanje, usmerjeno k spremembi dru`be? Po najinem mnenju je jasno, da bo te`ko – tako dobesedno kot v prenesenem pomenu – `iveti s tem delom Beckove analize, z njegovimi empiri~nimi projekcijami dru`be tveganja. Glavni razlog za to je, da so v Beckovem delu napa~no enako obravnavane v eni sami apokalipti~ni perspektivi vse vrste tveganj modernizacije in vse pojavne oblike problemov okolja. 15 Ena redkih prilo`nosti, ko je vzpostavljena zveza med Beckovim delom o indi-vidualizaciji in delom o dru`bi tveganja, je tedaj, ko posku{a pojasniti ta “angst-wunder”. Srednji razredi so najbolj individualizirani, so “institucionalni brezdomci” in najve~ vedo o tveganjih. O tem medsebojnem odnosu med ogro`enostjo, ki jo ~utijo srednji razredi kot rezultatom hitrih dru`-benih sprememb na eni strani in {irjenjem ekolo{kega gibanja na drugi je zelo zgodaj, `e leta 1972, izrecno razpravljal E. W. Hofstee (Hofstee, 1972). 16 “Die Risikogesellschaft enthalt eine Tendenz zu einen legitimen Totatali-tarismus der Gefahrenabwehr”. Prevedla Melita Rogelj Arthur P. J. Mol (1960) in Gert Spaargaren (1954) sta {tudi-rala okoljske znanosti na Univerzi za poljedelstvo v Wagenin-genu (Nizozemska), kjer sta tudi opravila magisterija in od leta 1987 v okviru Oddelka za sociologijo intenzivno sodelujeta na razvoju teorije ekolo{ke modernizacije, ki je tudi predmet njunih doktorskih nalog. Rezultat tega sodelovanja so tudi {tevilni OIK o z 213 Arthur P. J. Mol in Gert Spaargaren ~lanki okolju in tehnologiji, nacionalni in mednarodni ekolo{ki politiki, nizozemski sociologiji okolja in teoreti~ni sociologiji, ki sta jih objavila bodisi kot posameznika bodisi skupaj. Sta pridru`ena urednika revije Society and Natural Resources. V zadnjem ~asu se Spaargaren ukvarja predvsem s teorijami akterjev in `ivljenskih stilov v sociologiji okolja, Mol pa je leta 1993 kot sourednik objavil knjigo European Integration and Environmental Policy. LITERATURA RADHAM, R.J. (1986), Theories of Industrial Society, London: Croom Helm. BECK, U. (1986), Risikgesellschaft. Auf dem Weg in eine andere Moderne, Frankfurt: Suhrkamp (Risk-society. On the way towards an other modernity). BECK, U. (1987), “The Anthropological Shock: Chernobyl and the Contours of the Risk Soceity” Berkely Journal of Sociology 32. BECK, U. (1988), Gegengifte. Die organisierte Unverantwortlichkeit, Frankfurt: Suhrkamp (Antidote. The organized unresponsability). BECK, U. (1992(1989)), “From Industrial Society to the Risk Society: Questions of Survival, Social Structure and Ecological Enlightenment”, Theory, Culture & Society 9, str. 97-123. BECK, U. (1992), “How Modern is Modern Society?”, Theory, Culture and Society 9, str. 163-169. BRADBURY, J.A. (1989), “The Policy Implications of Differing Concepts of Risk”, Science, Technology and Human Values, 14, str. 380-199. BRESSERS, H.Th.A. (1988), “Effluent charges can work: the case of the Dutch water quality policy”. V F.J. Dietz and W.J.M. Heijman (ur.), Environmental policy in a market economy, Wageningen: Pudoc. BROWN, J. (ur.) (1989), Environmental Threat: Perception, Analysis and Management, London/New York: Belhaven. BUTTEL, F.H., A.P. HAWKINS and A.G. POWER (1990), “From liomits to growth to global change. Constraints and contradictions in the evolution of environmental science and ideology”, Global environmental change, december 1990, str. 57-66. BUTTEL, F.H. and P.J. TAYLOR (1992), “Environmental Sociology and Global environmental Change: A Critical Assessment”, Paper presented at the ISA conference Current Developments in Environmental Sociology, Woudschoten, the Netherlands, June 1992. BIJKER, W., T.P. HUGHES and T. PINCH (ur.) (1987), The social Construction of Technological Systems. New Directions in the Sociology and History of Technology. Cambridge (Mass): MIT Press. CALLON, M., J. LAW and A. RIP (ur.) (1986), Mapping the Dynamic of Science and Technology, London: Macmillan. Department for the Environment (1989), National Enivronmental Policy Plan, Den Haag: SDU. DIELEMAN, H. et al. (1991), Kiezen voor preventie is winnen. Naar een preventief beleid van bedrijf en overheid, Den Haag: NOTA (Choosing for prevention is gaining. Towards an preventive policy of enterprize and administration). DIETZ, T., R.S. FREY and G. ROSA (1992), “Risk, technology and society”. V R.E. Dunlap an W. Michelson (ur.), Handbook of environmental sociology, Westport, CT: Greenwood Press. 214 OIKO Z Apokalipti~na obzorja DOUGLAS, M. (1986), Risk Acceptability According to the Social Sciences, London: Routledge & Kegan Paul. DOUGLAS, M. and A. WILDAVSKY (1982), Risk and Culture. The Selection of Technological and Environmental Dangers, Berkeley (CA): University of California Press. DRYZEK, J.S. (1987), Rational Ecology. Environment and Political Economy, Oxford/New York: Basil Blackwell. ENZESBERGERr, H.M. (1974 (1973)), “A critique of political ecology”, New Left Review, 84, str. 3-32. FEENBERG, A. (1979), “Beyond the politics of survival”, Theory and Society 7, str. 319-360. FISCHHOFF, B., S. LICHTENSTEIN, P. SLOVIC, S.L. DERBY and R.L. KEENEY (1981), Acceptable Risk, New York: Cambridge University Press. GIDDENS, A. (1973) Class Structure of Advanced Society, London: Hutchinson. GIDDENS, A. (1984), The Constitution of Society. Outline of as Theory of Structuration, Cambridge: Polity Press. GIDDENS, A. (1990), The Consequences of Modernity, Cambridge: Polity Press. GIDDENS, A. (1991), Modernity and Self-Identity. Self and Society in the Late Modern Age, Cambridge: Polity Press. HOFSTEE, E.W. (1972), Milieubederf en milieubeheer als maatschappelijke verschijnselen, Amsterdam: Noord-Hollandse Uitgevers Maatschappij (Environmental deterioration and environmental management as social phenomena). HOGENBOOM, J. (1992), “Risico-ervaring moet het onderspit delven. Gekwantificeerd risico geeft onvolledig beeld”, Wetenschap en Samenleving, 44, 2, str. 6-11 (Risk perception tate defeat. Quatified risks provide incomplete information). HUBER, J. (1982), Die verlorene Unschuld der Ökologie. Neue Technologien und superindustrielle Entwicklung, Frankfurt am Main: Fisher (The lost innocence of ecology. New technologies and superindustrialized development). HUBER, J. (1985), Die Regenbogengesellschaft. Ökologie und Sozialpolitik, Frankfurt am Main: Fisher (The Rainbow Society. Ecology and social politics). HUBER, J. (1991), Umwelt Unternehmen. Weichenstellungen für eine ökologische Marktwirtschaft, Frankfurt am Main: Fisher (Enterprizing the environment. Propositions on an ecological market economy). JÄNICKE, M. (1988), “Ökologische Modernisierung. Optionen und Restriktionen präventiver Umweltpolitik” (Ecological modernisation. Options and restricitons of preventive environmental policy). V U.E. Simonis (ur.), Präventive umweltpolitik (Preventive environmental policy), Frankfurt am Main: Campus. JOAS, H. (1988), “Das Risiko der Gegenwartsdiagnose”, Soziologische Revue 11, str. 1-6 (The risk of future diagnosis). LATOUR, B. (1987), Science in Action: How to Follow Scientists and Engineers through Society, Milton Keynes: Open University Press. McKIBBEN, B. (1989), The End of Nature, New York: Random House. MISA, T.J. and S. WASTAWY ELBAZ (1991), “Technological Risk and Society: the interdisciplinary literature”. V F. Ferré (ur.), Technology and Politics, Volume 11 of Research in Philosophy and Technology, JAI Press, str. 301-386. MOL, A.P.J., G. SPAARGAREN adn A. KLAPWIJK (ur.) (1991), Technology en Milieubeheur. Tussen sanering en ecologische modernisering, Den Haag: SDU (Technology and environmental management. Between end-of-pipe and ecological modernization). OIKO Z 215 Arthur P. J. Mol in Gert Spaargaren MOUTERS, Q.J. et al. (1987), Anthony Giddens, een kennismaking met de structuratietheorie, Wageningen: Department of Sociology Wageningen Agricultural University (Anthony Giddens, as introduction to the theory of structuration). OPSCHOOR, J.B. (1987), Duurzaamheid en verandering: over ecologgische inpasbaarheid van economische ontwikkelingen, Inaufural Lecture, Free University of Amsterdam (Sustainability and change: on ecological limits of economic developments). OPSCHOOR, J.B. (1992), “Sustainable Development, the Economic Process and Economic Analysis”. V J.B. Opschoor (ur.), Environment, economy and sustainable development, Amsterdam: Wolterns-Noordhoff, str. 25-52. PAPPER, D. (1984) The Roots of Modern Environmentalism, London: Croom Helm. PERROW, C. (1984), Normal Accidents, Living with High Risk Technologies, New York: Basic Books. RIP, A. (1986), “Chemisatie en gevarencultuur”, Wetenschap en Samenleving, 38 (Chemistaion and the culture of dangers). SAYER, A. (1984), Method in Social Science. A realist approach, London etc.: Hutchinson. SCHNAIBERG, A., N. WATTS and K. ZIMMERMANN (ur.) (1986), Distributional Conflicts in Environmental Resources Policy, Hants (GB): Gowur. SCHWARZ, M. and M. THOMPSON (1990), Divided We Stand. Redefining Politics, technology and Social Choice, New York etc.: Harvester Wheatsheaf. SIMONIS, U.E. (1989), “Ecological modernisation of industrial society: three strategic elements, International Social Science Journal, 121, str. 347-361. SLOVIC, P. (1987), “Perception of Risk”, Science, 236, str. 280-285. SPAARGAREN, G. (1987), “Environment and Society: Environmental sociology in the Netherlands”, The Netherlands’ Journal of Sociology, 23, no. 1, str. 54-72. SPAARGAREN, G. en A.P.J. MOL (1991), “Ecologie, technologie en sociale Verandering. Naar een ecologisch meer rationele vorm van produktie en consumptie”. V A.P.J. Mol, G. Spaargaren en A. Klapwijk (ur.), op cit., str. 185-208 (Ecology, technology and social change. Towards a more ecologically rational form of production and consumption). SPAARGAREN, G. and A.P.J. MOL (1992), “Sociology, environment and modernity. Towards a theory of ecological modernization”, Society and Natural Resources, vol. 5, no. 4, str. 323-344. SWAAN, A. de, (1989), In care of the state. Health Care, Education and Welfare in Europe and the USA in the Modern Era, Cambridge: Polity Press. TELLEGEN, E. (1983), De milieubeweging, Utreecht/Antwerpen: Het Spectrum (The environmental movement). WEALE, A. (1993), “Ecological Modernisation and the Integration of European Environmental Policy”. V J.D. Liefferink, P. Lowe and A.P.J. Mol (ur.), European Integration and Environmental Policy, London: Belhaven. VELEMA, W., F. BOER and T. VERHEUL (1989), “Is ons drinkwater nog te vertrouwen? Aardappelen koken in Spa blauw”, Intermediar 25, no. 8, str. 21-25 (Is our drinking water still safe? Cooking potatoes in mineral water from bottles). WILDAWSKY, A. and K. DAKE (1990), “Theories of Risk Perception: Who Fears What and Why?”, Daedalus, 119, str. 41-60. WYNNE, B. (1987), Risk Management and Hazardous Waste. Implementation and the Dialectics of Credibility, Berlin etc.: Springer Verlag. 216 OIK o z Arthur P. J. Mol in Gert Spaargaren Zdrava pitna voda iz vodovodne pipe? Nizozemska je de`ela, v kateri je boj z vodo `e dolga tradicija. @e od srednjega veka se morajo ljudje truditi, da bi se obvarovali pred nara{~ajo~imi poplavljanji rek in morja. Poleg nevarnosti poplav je, posebno po nastanku velikih mest, druga glavna skrb na Nizozemskem zagotovitev kakovostne pitne vode. V prej{njih ~asih so transport zdrave pitne vode v mesta in odpadne vode iz mest organizirali s pogostim prihajanjem in odhajanjem tovornih vozil in ~olnov. V osemnajstem in devetnajstem stoletju so nizozemska mesta za~ela razvijati in graditi sistem vodovodnih in kanalizacijskih cevi, “venoznoarterijski sistem”. Ta sistem se je za~el v Amsterdamu. Njegova izgradnja in raz{irjanje sta urbanim obmo~jem zagotovila zdravo pitno vodo in u~inkovito odstranjevanje odpadnih voda. Velika ve~ina naselij je `e nekaj desetletij povezana v ta sistem in njegova uporaba je postala rutinska. Visoko-kakovostna voda, ki jo daje ta sistem, se je vedno uporabljala ne samo za pitje, temve~ tudi za dejavnosti, ki v na~elu ne potrebujejo tako kvalitetne vode, npr. za kopanje, za splakovanje strani{~, pranje perila, za zalivanje vrtov itd. Danes lahko gledamo na nizozemski privatni in javni sistem za preskrbo s pitno vodo kot na ekspertni sistem, ki na zelo neposreden in podroben na~in prodira v vsakdanje `ivljenje skoraj vsakega nizozemskega dr`avljana. Dr`avljani se bolj ali manj zavedajo dejstva, da so za pipo, skozi katero jim priteka pitna voda, znanstvena raziskovanja in nadzor, usmerjen v zagotavljanje standardov kakovosti vode, da stalno prihaja do inovacij v tehnologiji ~i{~enja vode, da je tam visokokvalificirano osebje, ki upravlja in vzdr`uje v glavnem avtomatizirane pre~i{~evalne sisteme, ter da je tam tudi podrobno izdelani zakonodajni in kontroli sistem. Ekspertni sistem je vedno jam~il za stalno dobavo zdrave, visoko kakovostne (pitne) vode in ni ({e) bilo zdravstvenih nesre~, ki bi ogrozile zaupanje porabnikov v ta ekspertni sistem, vsakokrat ko odprejo pipo. Ta ekspertni sistem je v zadnjem ~asu pred novimi izzivi. Izpostavljen je pritiskom, ker se je na eni strani pove~ala zahteva po visokokako-vostni pitni vodi, na drugi strani pa industrija in kmetijstvo vedno bolj onesna`ujeta tako povr{in-sko vodo kot tudi podzemne izvire pitne vode. Ti izzivi so pospe{ili in okrepili program ekolo{-ke politike na podro~ju pitne vode. Odgovorni predstavniki izvr{ne in zakonodajne oblasti so okrepili svoja prizadevanja, pogosto tudi v tesnem sodelovanju s predstavniki ekspertnega sistema, ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo, let. XXII, 1994, {t. 166-167, str. 217-218. 217 Arthur P. J. Mol in Gert Spaargaren da bi zmanj{ali obremenitve onesna`enosti in z uvedbo razli~nih ukrepov in instrumentov tudi zmanj{ali porabo vode. Porabnike so seznanili z obse`enim programom var~evanja s pitno vodo. Da bi zmanj{ali onesna`enost vode, promovirajo in izvajajo administrativne in preventivne tehni-~ne ukrepe v industriji in kmetijstvu. Prav tako so zelo uspe{no uporabili ekonomske instrumente za obremenitev odpadnih vod, s ~imer so zmanj-{ali industrijsko onesna`enje vode. Razglasili so tudi ukrepe za zmanj{anje obsega `ivinoreje, da bi s tem pritisnili na nizozemske `ivinorejce, ki so najhuj{i posamezni onesna`evalci podzemeljskih vodnih zalog (Uprava za okolje, 1989). Ustanove za preskrbo s pitno vodo so postale pomembna interesna skupina za uveljavaljanje predpisov o varstvu okolja in za uvajanje viso-kokakovostnih standardov. Ta pristop lahko ozna~imo kot bolj ali manj “normalen” vzorec obna{anja s strani uradnih dr`avnih organizacij, kadar so soo~ene s problemi okolja in naravnih bogastev. Omenjena strategija zmanj{evanja onesna`evanja povr{inskih vod v industriji in gospodinjstvih je doslej v glavnem bila uspe{na. Toda ustanove, zadol`ene za vodno politiko, priznavajo potrebo po {e ostrej{ih ukrepih proti industrijskim in kmetijskim onesna`evalcem, da bi dolgoro~no zagotovili zajam~eno preskrbo z zdravo pitno vodo. ^e se slab{anje zalog pitne vode ne bo zaustavilo, bo ~i{~enje vode v pre~i{~evalnih napravah kmalu postalo predrago. Povedano na kratko, pritiski na ekspertni vodni sistem zahtevajo ekolo{ko reformo s pospe{eva-njem dru`benih sprememb v smeri ekolo{ke modernizacije. Toda med tem postajajo posamezne skupine dr`avljanov vse bolj zaskrbljene za kakovost vode, ki jo dobavljajo uradne preskrbovalne organizacije, med porabniki pa se oblikuje ve~ strategij za preseganje spoznane nevarnosti. Raste poraba “naravne vode”, ki se kupuje v plastenkah ali v tetrapak embala`i v supermar-ketih, kar nadome{~a vodo, ki jo za pitje in kuhanje dobavljajo uradne ustanove. Po podatkih iz leta 1992 se pribli`no odstotek gospodinjstev `e oskrbuje s pitno vodo izklju~no na ta na~in. Trgovine z naravno hrano `e prodajajo za pitje vodo iz norve{kih fjordov, in prav sedaj nekatera trgovska podjetja raziskujejo mo`nosti za {iroko zasnovano uvedbo sistema decentralizirane pre~i{~evalne opreme, ki s pomo~jo osmoze procesira normalno pitno vodo. V neka- terih trgovinah z naravno hrano so ti sistemi `e name{~eni. Tu je prav tako vse ve~ji trg za biolo{ko aktivne filtre iz oglja, ki jih pritrdimo na vodovodne pipe porabnikov. Neka raziskava Nizozemske zveze korporacij za pitno vodo (VEWIN), izvedena leta 1988, je pokazala, da se je `e ve~ kot 150.000 ljudi odlo~ilo prenehati piti normalno vodo iz vodovodne pipe in so se preusmerili na alternative. Vse te iniciative seveda spodbuja tr`ni pritisk: privatizacija ~i{~enja pitne vode je (potencialno) velik posel. Te iniciative, ~eprav so za zdaj gospodarsko {e razmeroma majhne, povzro~ajo zaskrbljenost pri uradnih ustanovah za preskrbo z vodo. Te se namre~ bojijo, da vklju~evanje privatiziranih pre~i{~evalnih sistemov prina{a ve~ zdrastvenih tveganj, kot bi jih bilo brez njih, ker so bili dosedaj decentralizirani sistemi oskrbe s pitno vodo precej slab{e upravljani. ^eprav preskrbo-valne ustanove sicer nimajo “racionalnega” temelja za izra`eni strah, se preskrbovalne ustanove bojijo, da bi spreminjajo~e se zaznavanje tveganja te specifi~ne skupine porabnikov glede javnodistribuirane in kontrolirane pitne vode lahko spro`ilo nara{~anje strahu v javnosti ter s tem sedanji ekspertni sistem izpostavilo izjemnemu pritisku. Zaupanje, ki so ga porabniki imeli vse do zdaj, bi se utegnilo tako zmanj-{ati, da bi bilo ogro`eno funkcioniranje sistema. Kako bo v prihodnje usmerjen nizozemski sistem za preskrbo z vodo, ki so ga gradili postopoma ve~ kot sto let? Ali pove~ujemo tveganje delnega sesutja sistema, za katerega strokovnjaki verjamejo, da je zelo trdna, u~inko-vita in zaupanja vredna organizacija? Ali bo sistem popustil pod skupnim vplivom nara{~ajo~ega strahu med porabniki in javno izra`enimi dvomi iz vrst strokovnjakov glede zagotovljene zdrave pitne vode ter pod vplivom kapitalisti~nih podjetij, ki bi iz strahu prebivalcev rada kovala denar? Ali pa bo mogo~e sistem vzdr`al te pritiske in si zagotovil zaupanje dr`avljanov v svoje dobro delovanje oz. si to zaupanje po potrebi celo ponovno pridobil? Ni potrebno posebej poudarjati, da bi k uspehu boja za pre`ivetje tega ekspertnega sistema pomembno prispevala tudi u~inkovita strategija prepre~eva-nja onesna`evanja v okviru ekolo{ke modernizacije kmetijske in industrijske proizvodnje. Prevedla Melita Rogelj 218 OIK o z v ¦*S8S Françoise Héritier LES DEUX SOEURS ET LEUR MERE Pariz, Éditions Odile Jacob, 1994 376 str., cena: 140 FF Incest je v zadnjih letih modna antropolo{ka tema, {e posebej v francoski antropologiji, ki se pona{a z nekaj temeljnimi teorijami o njem. Najbolj znana in vplivna je bila nedvomno Lévi-Straus-sova, objavljena `e daljnega 1949. leta v njegovi sloviti knjigi o sorodstvu Les structures élémentaires de la parenté. Lévi-Strauss je teorijo incesta utemeljil z univerzalnim dejstvom menjave daril, ki ga je povzel po Maussu, med darili pa so bile najdragocenej{a menjalna dobrina `enske. Z menjavo `ensk so mo{ki pridobili tako imenovane pri`enjene sorodnike, torej brate, o~eta in druge sorodnike svojih `ena. Ta teorija, v nasprotju z nekaterimi drugimi, demnimo Goody-jevo in sociobiolo{ko, pojasnjuje tudi prepovedi onkraj krvnega sorodstva, toda nekaterih specifi~nih spolnih in poro~nih prepovedi, denimo kr{~anske prepovedi duhovnih sorodnikov (gre za krstne ali birmanske botre in njihove varovance), islamske prepovedi sorodnikov po mleku (gre za vse tiste, ki jih je dojila ista dojilja) in zlasti tako imenovane prepovedi dveh sester ali bratov oziroma, splo{neje re~eno, prepovedi spolnih odnosov z dvema istospolni-ma sorodnikoma, ni uspela pojasniti. Da bi lahko pojasnila te spolne in poro~ne prepovedi, je Fran-çoise Héritier, poleg obi~ajnega razumevanja incesta, uvedla {e en tip incesta, ki ustreza netipi~nim prepovedim spolne in poro~ne prakse v mnogih dru`bah. V {ir-{em smislu incest obi~ajno razumemo kot spolni odnos med osebama razli~nih spolov (na~eloma pa tudi istega spola), ki sta si v bli`njem ali daljnem, vsekakor pa prepoznatnem krvnem ali pogosto tudi pri`enjenem sorodstvu. Za incest drugega tipa pa gre, kadar si dva istospolna sorodnika, torej dva brata, o~e in sin, dve sestri ali mati in h~i isto~asno ali zapored delita istega spolnega partnerja. V razli~nih dru`bah se na pojavljanje incesta razli~no odzivajo. Termin incest lahko ozna-~uje denimo za odnos, ki bi ga v sodobni Evropi imenovali pre-{u{tvo ali celo ne~istovanje, vendar Héritierjeva pravi, da incest in pre{u{tvo nista ozna~ena z istim teminom, ker bi {lo obakrat za spolni prekr{ek, temve~ ker gre vedno `e za incest. Gre kajpada za drugi tip incesta, ki se vzpostavi s kro`enjem telesnih teko~in iz enega telesa v drugo, pri ~emer se kot kriterij incestnih odnosov uvede stik identi~nih telesnih sokov. ^e je bila doslej pri incestu upo{tevana bolj ali manj le hete-roseksualna plat, se sedaj vzpostavi predvsem istospolni incest, ki pa se ne zgodi z dejanskim homoseksualnim spolnim odnosom. V primeru spolnih odnosov mo{kega z dvema sorodnicama ali `enske z dvema sorodnikoma se skozi tretjega (tretjo) zdru`ita obe `enski sorodnici oziroma oba mo{ka sorodnika. Na neki na~in se s tem kot bistvena zna~ilnost, ki vzpostavlja ~lovekovo telesno in subjektivno identiteto, vzpostavi identiteta spolov (gender identity). Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem na podlagi zgodovinskih virov in modernih primerov avtorica dokazuje obstoj tako imenovanega drugega tipa incesta, ki ga je poznala `e hetitska zakonodaja. Pri Hetitih je veljal zlasti za `enske in bil omejen s smrtjo, kar pomeni, da se je `enska po smrti svojega soproga smela poro~iti z njegovim bratom. Zanimivo pa je, da je pri{lo do incesta le, kadar sta se gre{nika zavedala svojega greha; ~e iz objektivnih razlogov sorodstva nista mogla prepoznati, greha ni bilo. Bistveno pa je, da se je sorodstvena vez vzpostavila `e s spolnimi odnosi in ne {ele s poroko, kar ka`e na pomen izmenjave telesnih sokov pri nastanku sorodstva. Pri Asircih, opozarja avtorica, je pojmovanje sorodstva impliciralo njegov prenos po spolih. Tako se je sorodstvo prena-{alo z o~eta na sina in z matere na h~er. ^e je imel mo{ki torej sina z eno in h~er z drugo `eno, med obema otrokoma incest sploh ni bil mo`en, saj med seboj nista bila sorodnika. V Stari Gr~iji niso poznali besede za incest, prepoved incesta pa je izhajala iz nenapisanega zakona, ki je bil tako globoko vsajen v duha, da ni potreboval reference. Zna~ilno za gr{ko prepoved incesta je, da so mitski primeri incesta, najsibo bo`ji bodisi literarni, predstavljali inverzno stanje. Kar je bilo dovoljeno bogovom in mitskim junakom, ni bilo dovoljeno obi~ajnim smrtnikom. V svetem pismu se je incest pojavil v izrazu golota, ki pomeni intimnost odkritega telesa oziroma dotik lastnega telesa. S spolnostjo z materjo ali o~etovo `eno je gre{nik spoznal meso lastnega o~eta, ki je hkrati tudi njegovo meso. S tem se pojasni tudi zelo RECENZIJE 221 rigiden in strog odnos do mas-turbacije v kr{~anski tradiciji. Mas-turbacija je stik z lastno substanco par excellence. V koranu so se stvari bolj neposredno usmerile h koitusu in transferju telesnih sokov iz enega telesa v drugega. S tem se je tudi zakonska zveza pomaknila proti spolnosti, saj je bil zakon v islamski tradiciji konzumiran {ele s spolnostjo. Rimsko pravo je uvedlo na~e-lo enega mesa, ki ni pomenilo le identitete zakoncev, pa~ pa tudi vseh njunih krvnih sorodnikov istega spola. Na~elo enega mesa je impliciralo substancialno identiteto krvnih sorodnikov istega spola, s poroko pa so se prepovedi raz{i-rile {e na pri`enjene sorodnike. V Rimu so poroke med sorodniki prepovedane do {este stopnje po rimskem {tetju, `e v Bizancu pa so se prepovedi raz{irile na sedem stopenj po kanonskem {tetju, ki je rimsko {tetje podvojil. S tem se je kajpak drasti~no skr~ila mo`-nost izbire poro~nih partnerjev, zato so v 13. stoletju prepovedi omejili na {tiri kanonske stopnje. Kljub temu obstaja dejstvo, meni Héritierjeva, da se je progresivna {iritev poro~nih prepovedi uveljavljala z roko v roki s {irjenjem kr{~anstva. V drugem delu Héritierjeva s primeri afri{kih ljudstev dokazuje, da med “zgodovinskimi in ekso-ti~nimi” dru`bami ni razcepa, vzrok za to pa ne vidi v difuzionizmu. Raz{irjenost prepovedi, ki delujejo na enak na~in, pri~a o tem, da je ~love{tvo za isti problem povsod izna{lo podobne re{itve. Zadnji in najpomembnej{i del knjige je namenjen analizi logike prepovedi incesta drugega tipa, ki temelji na substancialni identiteti posameznika in njegovega rodu. Prva in najbolj ireduktibil-na danost telesa je razcep dveh spolov. Na podlagi razcepa med spoloma ~love{ke dru`be uvedejo kategoriji identitete in diference. Identiteta se prena{a s telesnimi sokovi, kopi~enje identitet pa ima slabe posledice, in sicer v enem od treh registrov, meteorolo{kem, biolo{kem ali socialnem. Zanimivo je, da pri plemenu Samo identiteta ni vsebovana v telesnih sokovih, temve~ v njihovi temperaturi. @enske so tople do prve menstruacije in po menopavzi, ko menstruirajo pa so hladne, ker s krvjo, ki je topla, izgubljajo temperaturo. Spolni odnosi so jim dovoljeni le, ko so “hladne”, sicer bi pri{lo do kopi~enja toplote, kar bi povzro~ilo neravnovesje. Prav ustvarjanje neravnovesja v enem od treh registrov povzro~i, da bo prekr{ek, storjen v enem od njih, kaznovan v kateremkoli od treh, v vsakem primeru bosta kazen in/ali ritual ponovno privedla do ravnote`ja. Ta tip incesta se ne nana{a le na spolnost, temve~ se dotika temeljnih ~love{kih kategorij, razporejenih v binarnih opozicijah. Stik identi~nih substanc oziroma substanc z enakimi vrednostmi se zgodi torej kro`enje telesnih sokov. Struktura, ki obvladuje kro`enjem telesnih sokov in socialne odnose med posamezniki in strukturiranimi skupinami posameznikov, temelji na petih klju~-nih predpostavkah, ki jih Héri-tierjeva povzame kot homologijo narave, ki se izra`a s kontinuiteto telesa od socializiranih funkcij do naravnega in socialnega okolja. Ta homologija je v simbolnem univerzumu posameznih dru`b podvr`ena zakonu ravnovesja sveta, ki se s kro`enjem teko~in (telesnih in druga~nih sokov/tokov) podira in spet vzpostavlja. Vsako neravnovesje v enem od registrov se mora odsevati tudi v drugem in obratno. Mehanika kro`enja teko~in temelji na nasprotjih, med katerimi veljajo odnosi reda in hierarhije. Na podlagi teh pravil se razvijejo ritualizacije, predpisi in prepovedi. Z uvedbo incesta drugega tipa Héritierjeva ne `eli ustvarjati hierarhije prepovedi spolnih odnosov, kjer bi na prvo mesto postavili incest prvega in {ele nato drugega tipa, za njima pa bi razvrstili druge spolne prekr{ke, obi~ajno uvr{~ene v kategorijo pre{u{tva in ne~istovanja. Z uvedbo incesta drugega tipa je omo-go~ena koherentna razlaga vrste spolnih prepovedi, za katere ni bilo jasno, v katero kategorijo spadajo. Skratka, vpra{anje knjige ni, zakaj sta povezana prepoved incesta in eksogamija, kar je dolgo ~asa vznemirjalo antropologe, temve~, zakaj prepoved incesta sega tudi onkraj krvnega sorodstva. Héritierjeva je svojo tezo o incestu drugega tipa podkrepila z mnogo empiri~nega gradiva, od zgodovinskih do eksoti~nih dru`b, in literature. Poleg razprave o incestu pa v knjigi beremo {e razpravo o sorodstvu, aliansni teoriji in zlasti o polkompleksnih sistemih sorodstva. Dorijan Ker`an Anto Kne`evi} AN ANALYSIS OF SERBIAN PROPAGANDA (The misrepresentation of the writings of the historian Franjo Tu|man in light of the Serbian-Croatian war) Domovina tt; Zagreb; 1992 str.: 250; Z BESEDO NAD BESEDO Lahkota, s katero operira ideologija v razlaganju prihodnjega, sedanjega in preteklega, seveda ni tisto, kar bi morali pri njeni analizi najprej odpraviti. Znanstveniki namre~ preradi takoj, `e od dale~ – kot bi se bali oku`be – preprosto zavra~ajo tak{na besedila in sporo~ila kot “izkrivljena”, “la`na”, “skonstruirana”, “nami{lje-na” ipd. Spravijo jih z mize, {e 222 RECENZIJE preden se zavejo njihove namembnosti, uporabnosti, pragmati~ne mo~i v vsakdanjem `ivljenju njihovih naslovnikov. V ~em je paradoks takega po~etja: da s tem, ko pometejo z njimi, vzamejo ideo-lo{kemu diskurzu najpomemb-nej{o plat – tisto dra`ilno, atraktivno, sugestibilno. Znanost se do njega obna{a kot do ne~esa, kar je na istem kontinuumu kot ona sama, le da je potreben objektivnega razsvetljenja. Gre pa za kakovostno in ne za kvantitativno druga~nost. Na tej osnovi se je treba ideologije lotiti druga~e: hudo resno vzeti vse, kaj je `e skoraj sme{no zlagano in izmi{ljeno, bele`iti do onemoglosti pritirana pretiravanja in benigne ekstrapolacije, strogo jemati po~ezne mak-simalizacije ali posplo{evanja. Edino na ta na~in lahko pridemo do vsaj grobe slike o imaginariju, sa-mopredstavi dolo~ene dru`be, in njegovih nosilcih. Bistvo ideologije je predvsem mobilizacija vseh sil v dru`bi. Vzemimo za primera dve mitizi-rani grozljivki iz druge svetovne vojne, ki pri Srbih in Hrvatih `e peto desetletje tvorita plodno podlago za raznovrstne ideolo{ke kali. To sta zgodbi o Jasenovcu in Blei-burgu, “mori{~ih” prvega oz. drugega “naroda”. Kup~kanje z deset, celo stotiso~i nedol`nih `rtev ka`e na to, kako izklju~ujo~a sta si ide-olo{ki in znanstveni nivo percep-cije ene in iste histori~ne epizode. V tabori{~u ob izlivu Une v Savo naj bi pokon~ali okoli 40.000 ljudi (F. Tu|man), pa do 200.000, 480.000-800.000, pa do milijona (le) Srbov (v Pravoslavju, glasilu Srbske pravoslavne cerkve) ali celo 1.200.000. Glede koro{kega Pli-berka so {tevilke pribli`no enako zmedene: 35.000-40.000 pa do 300.000, celo do milijona Hrvatov. Ideolo{ki zavesti zgodovinska resnica seveda ni pomembna: verjame svoji verziji, katere prva ne more ogroziti. Navedene {tevilke zgolj zrcalijo, kako dale~ vsaksebi sta si ta nacionalna imaginarija. Vsebina pri~ujo~e knjige je omejena na dve nalogi: na obrambo knjige Franje Tu|mana iz konca osemdesetih let Bespu}a (Wilderness of Historical Reality), ki je tudi v tujini naletela na naspro-tujo~e si odmeve, in na dokazovanje neupravi~enosti negativne slike o Hrvatih in Hrva{ki, ki naj bi prevladovala v svetovni javnosti. Prva med njima je problema-ti~na: vsaka knjiga namre~ govori zase in ne potrebuje drugih zagovornikov. Tu|manu so namre~ tuji mediji, tudi na podlagi te knjige, o~itali marsikaj, antisemitizem, fa{istoidnost, da je inkarniran “goebbelsovski duh” itn. Na morebitne o~itke ali nejasnosti pa lahko odgovarja le avtor sam, ~e mu seveda to ni pod ~astjo ali ~e se okrog njega ne drenja kopica nadobudnih apologetov, pri- oz. pod-vr`enih razlagalcev. Druga zadana naloga je povezana s prvo: Hrvatom je bila zaradi znane politike Paveli}evega re`ima po vojni pripisana kolektivna krivda geno-cidnega naroda. Usta{ki zlo~ini so v nekaterih okoljih o~rnili celoten narod. Tako negativno sliko naj bi ustvarjale in reproducirale proti-hrva{ko nastrojene institucije biv{e zvezne dr`ave, katerih trobila naj bi bila {e danes u~inkovita. Ob teh srbskih pa avtor odkriva {e doma~e nasprotnike, posebej tiste iz filozofskega kroga revije Praxis iz 70-ih let (Gaja Petrovi}a, @arka Puhovskega in Silvo Me`nari}), ki jih pri{teva med “hrva{ke vire srbske propagande” oz. “med naj-mo~nej{e centre protihrva{ke propagande v svetu”. Avtor sicer pravilno opozarja na sedanje ideolo{ke pretenzije srbske oblasti, ki vulgarizira izro~i-lo (starodavnih) mitolo{kih zgodb, in na njeno paranoi~no in obenem samopomilovalno predstavo o “mednarodni zaroti”, “trpljenju nebe{kega naroda v preteklosti” ali o “zgodovinskih sovra`nikih” okoli njega. Spregleda pa, da njegovo utemeljevanje uporablja prav take “argumente”, bolj ali manj prikrite propagandne trike, ki jih sicer stalno upravi~eno obsoja: naturalizacijo, poenostavljeni zgodovinski determinizem, iztrgane citate, “globinske” psihologizme (“nezavedno strukturirano proti-zahodnja{ko razpolo`enje srbske du{e”). Tako odkrije dru`beni izvor srbskega “nacionalnega zna~aja”: njihov zadrti duh palanke, tipa naselja nekje med vasjo in mestom. Iz njega naj bi vrele same negativne lastnosti: rodovni kolektivizem, egalitarizem, oholi pro-vincializem, vrednote premetenosti in la`i, ob~utek stalne ogro`eno-sti, povzdigovanje in plemenite-nje nasilja in ma{~evanja, samo-`rtvovanje, animalizem, brutalnost, barbarizem, depersonalizacija in nacionalni radikalizem. Vse te zna~ilnosti, ki jih je povzel iz {tu-dije Radomira Konstantinovi}a Filozofija palanke iz leta 1981, avtor opazi skozi celo novej{o zgodovino srbskega naroda, od Vuka Stefanovi}a Karad`i}a, Ilije Gara{anina, Nikole Stojanovi}a s preloma stoletja, Vase ^ubrilovi}a, ~etni{kega ideologa Stevana Mol-jevi}a 1941. do Memoranduma Srbske akademije znanosti in umetnosti izpred osmih let. Knjiga, ki naj bi v hipu in do obisti razkrinkala propagando nasprotne strani, seveda ne more biti napisana druga~e kot propaganda, kot direktni vektor ene resnice, indoktriniranja, neposrednega vplivanja. V takem pamfletu zoper pamflet se skupaj znajdejo namerno obremenjujo~e besedne zveze in vsebinske posplo{itve; “dejstvo”, dve sta dovolj, da avtor pride do splo{noveljavnega, trdnega, “znanstvenega” sklepa. Prepoznavna zna~ilnost ideolo{kega diskurza je njegova neposrednost, igranje “na prvo” v {portnem `ar-gonu. Gotovo je zgodovinska veda {e dale~ od tega, da bi povedala zadnjo besedo o polpreteklih dogajanjih na Balkanu ali o njihovih sedanjih reprizah. Naivno pa je pri~akovati, da bi njena dognanja bistveno in takoj prispevala RECENZIJE 223 k od~aranju sedanjih predstav. Njihov glavni konstituens ostaja v sferi ideolo{kega; tu pa je edini kriterij glasnost, preglasitev kakr-{nihkoli nasprotnih tolma~enj. Propagandi kot tehniki ideo-lo{kega aparata je dovoljeno vse: polresnice in polla`i, nizki udarci, zanikanje ali napihovanje dejstev, izena~evanje krvnikov z `rtvami, impresioniranje s horror pictures, senzacionalizmi, pretiravanja, zamenjevanje imen narodov s kompromitiranimi organizacijami (Srbi = ~etnici ali Hrvati = usta{e, obem pa se ponavadi doda {e kak{en zvene~ pridevnik), zava-jajo~a selektivnost, histori~na amnezija ali racionaliziranje ste-reotipov. Zmrdovanje znanstvenikov nad takim po~etjem je pri tem nepomembno; gre za dva povsem razli~na diskurza, za povsem drugo, ~e si sposodim izraz Rudolfa Otta, za druga~no logiko razmi-{ljanja in delovanja. Za bitko za pridobivanje naklonjenosti doma-~e in svetovne javnosti, za ~imde-belej{e ~asopisne naslove ali za kako minutko ve~ v televizijskih dnevnikih. Angle{ko govore~im bralcem namenjena knjiga je dokaz za to, da se prava bitka bije za medije; kala{nikovi pridejo na vrsto {ele kasneje, za milostni strel. In prav to je tragedija napisanega, katere se propagandisti vseh de`el ({e) ne zavedajo: ne morejo namre~ dojeti usodnosti svojega blebetanja, {~uvanja, hujskanja, ki ga nekateri naslovniki vzamejo smrtno – bolje re~eno – morilsko zares. Sedanje balkansko klanje ka`e na to, kam lahko privede tak{no na~rtno grdenje, mobilizatorsko indoktriniranje. Tovrstno neodgovorno po~etje pa je enako zlo~inom na boji{~u, ~e ni {e huj{e od njih. ^rka na papirju namre~ ostane. Mitja Velikonja 224 RECENZIJE Peter Burke REVOLUCIJA V FRANCOSKEM ZGODOVINOPISJU – ANALI 1929-89 (The French Historical Revolution – The Annales School 1929-89) prevedla Breda Luthar; spremna beseda Oto Luthar Studia humanitatis, [KUC, Filozofska fakulteta; Ljubljana; 1993 167 str.; cena: 1.995 SIT STO OBRAZOV ZGODOVINE Pojem francoske nouvelle his-toire, tega – po besedah britanskega zgodovinarja Petra Burka – “najbolj inovativnega, najbolj nepozabnega in najpomembnej{ega histori~nega pisanja 20. stoletja”, je povezan z revijo Annales. Njeno ve~ kot {estdesetletno izhajanje, tudi pod razli~nimi polnimi imeni, je v ve~ ozirih zaznamovalo sodobno zgodovinopisje. Kljub temu, da se analovsko gibanje deli na razli~ne faze, generacije, celo nas-protujo~e si usmeritve, ga povezu- je nekaj osnovnih vodil. Najprej seveda problemsko orientirana analiti~na zgodovina (namesto tradicionalne naracije dogodkov); ukvarjanje s tistimi drobnimi, vsakdanjimi, “nepomembnimi” pomembnostmi v ~love{kem bivanju, za katere ni bilo mesta v pre-vladujo~i politi~ni zgodovini oz. ki jih je ta zanemarjala. To pa je mogo~e le z “ru{enjem predal~-kov” (Febvre) ozkih empiristov in specialistov, z interdisciplinarnim sodelovanjem med zgodovino in drugimi znanstvenimi strokami. Zgodovino Analov je avtor, katerega spremno predavanje ob predstavitvi knjige smo imeli pri-lo`nost sli{ati v Ljubljani sredi leto{njega marca, razdelil na tri obdobja. Ta nosijo pe~ate protagonistov, zaporednih mojstrov histori~nega pisanja, njihovih pa-radigmatskih druga~nosti. Prva generacija, predvsem Lucien Feb-vre in Marc Bloch kot vodji t.i. francoske histori~ne revolucije, je predstavljala odpor, gverilo zoper zo`eno zgodovino “bobna in trobente”, “velikih dejanj velikih mo`”, zoper njeno tradicionalno naravnanost. Nasprotno sta poudarjala potrebo po sodelovanju razli~nih dru`benih ved in po pre-u~evanju zgodovine mentalitet. Po drugi vojni je za tri desetletja za krmilo stopil Fernand Brau-del. To fazo zaznamujejo zavzemanje za “totalno”, “globalno” zgodovino, torej `elja videti celoto, totalnost dru`benega; perspektiva “dolgega trajanja”, torej “serialna” zgodovina, problemsko osredoto~enje na dolo~en pojav skozi dalj{e ~asovno obdobje; lokalne oz. regionalne zgodovinske {tudije, monografsko omejene samo na dogajanja na nekem izbranem urbanem ali ruralnem okolju; ter vzpon kvantitativne zgodovine, integracija npr. histo-ri~ne demografije v socialno zgodovino regij. Posebno te`o in analiti~no uporabnost ima Braudelova teza, da se “~as giblje z razli~nimi hit- rostmi”: od hitro potekajo~ega sosledja politi~nih dogodkov – najbolj povr{ne vrste zgodovine – preko postopno spreminjajo~e se zgodovine gospodarskih in dru`beno-politi~nih struktur do obstojne, “skoraj brez~asne” zgodovine interakcije ~loveka z okoljem. Med spremembami na dogodkov-ni, strukturalni in mentalitetni oz. kulturno-civilizacijski ravni torej obstaja pomemben zamik, katerega gre upo{tevati ob preu~evanju zgodovinskih in sodobnih dru`-benih tokov. To namre~ rado zabrede po eni strani v redukcio-nisti~ne absolutizacije usodnosti posameznega dogodka, radikalnih rezov, ki naj bi ~ez no~ spremenili podobo sveta; ali pa v fatalis-ti~no prepri~anje, da se razli~nim pretresom navkljub v zgodovini nikoli ne zgodi ni~ presenetljivo novega, da vse odrejajo prastare, zacementirane strukture. Druga~e re~eno, v enostavno zniveliziranje, “izravnavo” treh prej navedenih ravni. Tako teoreti~nih, kot predvsem bole~ih prakti~nih, politi~nih dokazov za to ne manjka. Intelektualni portret tretje generacija Analovcev je precej bolj fragmentiran, policentri~en kot prva dva. ^etudi v njegovo jedro postavimo medievalista Georgesa Duby-ja in Jacquesa Le Goffa ali preu-~evalca zgodnjega novega veka Emmanuela Le Roy Laudria, ne moremo mimo raziskovalcev na njegovem robu ali blizu njega: Philippa Ariesa, Jean-Louisa Flan-drina, Jeana Delumeauja, Mono in Jacquesa Ozoufa, Michele Perrot, Francoisa Fureta, Michela Vo-vella, Michela Foucaulta in drugih. Intelektualno te`i{~e se je premaknilo “iz kleti na podstre{je” (torej v ponovno odkritje zgodovine mentalitet in imaginacije, histori~-no antropologijo), pa tudi nazaj k politi~ni zgodovini; ohranila se je kvantitativna komponenta raziskovanja. Anali so se karseda ogibali pasti, ki jih prina{a togo intelektualno ogrodje. Njihova paradigma oz. njih mno{tvo se razteza od t.i. “zgodovine od spodaj” do celostnega pogleda nanjo; od mikrozgo-dovine do makro pristopa; materialne in duhovne kulture; od sub-verzije starih kategorij ter ponujanja novih do reafirmacije nivoja “odlo~ilnih”, “kreativnih” dogodkov; od “voluntarizma” do “deter-minizma”. Peter Burke ponuja navdu{enja poln, a tudi kriti~en pogled na gibanje kot raznorodno celoto; “duh Analov” ni bil nikoli enoten. (Prav tako tudi ne njihov jezik: zato nekatere temeljne koncepte in originalne izraze {e dodatno pojasni v kratkem geselniku.) Nova zgodovina veliko dolguje tistim, ki so vplivali na njen razvoj; po drugi strani pa mnogi drugi veliko dolgujejo prav plodnemu sodelovanju z njo. Odmevi nanjo se niso kon~ali za durmi zgodovinske stroke. Pri{lo je do (ne)posrednega dinami~ne-ga dialoga s sosednjimi raziskovalnimi polji, do povezave z nekaterimi glavnimi teoretskimi tokovi v dru`boslovju zadnjih sto let. V delih Analovcev najdemo – kot vzornike in/ali kot kooperativne sodobnike – tako antropologe (od J. Frazerja, M. Maussa in L. Levy-Bruhla do C. Levi-Straus-sa, E. Evans-Pricharda in P. Bour-dieuja) in filozofe (Marxa in Berg-sona), kot tudi psihoanalitike, stare (J. Micheleta, J. Burckhardta) in novej{e zgodovinarje (J.-P. Ver-nanta, P. Veyna) ter sociologe (Durkheima ali C. Castoriadisa). Gibanje okoli revije Annales, “ta enkratni pojav v zgodovini dru`-benih ved” (Burke), se zaradi svoje interdisciplinarnosti ume{~a v samo osr~je sodobnega dru`bo-slovja. V dolo~enem smislu pi{e njegove anale. P. Burke se ima, po njegovih lastnih besedah, za “sopotnika” revije, saj je v zadnjih 30. letih precej zbliza, tudi zaradi osebnega znanstva z njenimi najvidnej{imi predstavniki, spremljal njene do-se`ke. (Njegova predpredzadnja knjiga History and Social Theory (1992) je sicer do`ivela instruk-tivno predstavitev izpod peresa Mirjam Milhar~i~-Hladnik tudi v recenzentskem koti~ku tega ~aso-pisa (158-159/1993).) V pri~ujo~i knjigi so torej zgo{~eno opisani, pregledno analizirani in ovrednoteni raziskovalni vrhunci tega vplivnega historiografskega gibanja. Pri nas je la nouvelle histoire {ele v zadnjih desetih letih do`ivela svoje prve prevode in knji`ne izdaje. Zato jo lahko razumemo tudi kot nekak{no skupno spremno besedo k {tudijam nekaterih najvid-nej{ih ~lanov skupine, ki so izhajale predvsem pri tej isti zalo`bi. Mitja Velikonja Anthony Giddens MODERNITY AND SELF IDENTITY Stanford University Press, Stanford, 1991 Knjiga je za tiste, ki se s Christopherjem Laschem strinjajo, pa tudi za tiste, ki se ne. Spomnimo se, Lasch nam ka`e apoka-lipti~no vizijo modernega, odtujenega in fragmentarnega sveta, ljudi z infantilnimi, patolo{ko-narcisti~nimi zna~aji, ki so posledica permisivne dru`be in zatona o~etovske avtoritete, dru`bene institucije pa so posameznikom in skupinam odvzele sposobnost skrbeti sami zase. Sposobnosti in kompetenc oropani posamezniki postajajo vse bolj odvisni od ekspertov in na~inov, kako ti zadovoljujejo njihove potrebe. Eksperti pa se vtikajo v prav vsako pod-ro~je ~lovekovega `ivljenja, pa naj gre za popravljanje avtomobilov ali pa seks. V tem svetu, kjer so ljudje le objekti, izginjata vsakr{na moralna in dru`bena odgovornost (taka podoba sveta je zlasti trav-mati~na za `enske: ~e so kdaj le RECENZIJE 225 sli{ale za “feminizem” in “enakopravnost med spoloma” in kljub temu ohranile kan~ek dostojnosti, jih mora biti groza, da bodo zato, ker bodo ru{ile o~etovsko avtoriteto, sokrive propada civilizacije). Anthony Giddens, profesor sociologije na King’s Colledge v Cambridgeu, ena osrednjih osebnosti sodobne britanske sociologije se z Laschem do neke to~ke strinja: res je, modernost je kultura tveganja. Dru`beno `ivljenje sicer ni inherentno bolj tvegano, kot je bilo v~asih, temve~ je le koncept tveganja postal bistven za na~in, kako akterji in tehni~ni eksperti organizirajo socialni svet: razmi{ljanje v okvirih tveganja je bistveno, da bi lahko predvideli, do kam in v kaj se utegnejo razviti prvotno za~rtani projekti. Modernost celo zmanj{uje tveganje na mnogih podro~jih ~lovekovega `ivljenja, vendar pa hkrati uvaja tveganja, ki jih prej{nje dobe niso poznale – visokoposledi~na tveganja, tveganja, ki imajo resne posledice za zelo veliko {tevilo ljudi zaradi globalizacijskega zna~aja modernosti. V “visoki, pozni” modernosti, ki jo Giddens definira kot “trenutno fazo razvoja modernih institucij, ki jo ozna~uje globa-lizacija in radikalizacija osnovnih postavk modernosti”, nam grozijo mno`i~no voja{ko uni~enje, globalna ekolo{ka katastrofa, kolaps globalnih ekonomskih mehanizmov in vzpon totalitarnih superdr`av. Res je, da vse ka`e na izginjanje vsakr{ne morale in dru`bene odgovornosti v moderni dru`bi, se strinja Giddens. Ker so posamezniki `e tako preve~ zaskrbljeni zaradi “visokoposledi~nih tveganj”, morajo moderne institucije iz `iv-ljenja ljudi “izlo~iti” tiste izku{nje, s katerimi se ~lovek v `ivljenju nujno sre~a, ki pa so vir vznemirjenj in motijo pri delovni rutini. Gre za vpra{anja eksistence, kon-~nosti, individualnega in dru`be-nega `ivljenja ter samoidentitete, ki se na ravni vsakdanjega `iv-ljenja ka`ejo kot vpra{anja bolezni, smrti (rojstva), kriminala, seksualnosti ter vpra{anje naravnega sveta, ki je neodvisen od ~love-kove dru`bene dejavnosti. Bolne smo strpali v bolni{nice, dale~ od o~i javnosti, kriminalce v zapore, kjer so skriti na{im o~em, seksualnost je postala nekaj povsem privatiziranega in intimnega, medtem ko je bila v~asih sredstvo komuniciranja med spoloma, rojstvu in zlasti smrti (ki nenazadnje ni ni~ drugega kot stanje, ki ga ne moremo nadzorovati), pa smo odvzeli vsakr{no dostojanstvo in se dogajata dale~ pro~ od bli`njih. Tudi narava, kot jo poznamo danes, ni narava, ki bi bila neodvisna od ~lovekovih posegov. Res je, da vse ka`e na narcisi-zem modernega ~loveka, {e dodaja Anthony Giddens. ^lovekova samoidentiteta je osvobojena zunanjih referencialnih okvirjev in se zdi “izpraznjena”. Giddens s terminom “zunanji referencialni okvir” misli predvsem na druga~en koncept pojma “generacija” (meje med starostnimi skupinami niso ve~ tako stroge in so skorajda nevidne), spremenjen je tudi pomen prostora (`ivljenja ponavadi ne pre-`ivimo na istem kraju, kjer smo se tudi rodili, posamezniki se lahko svobodno selijo znotraj, pa tudi zunaj teritorialnih meja), spremenjena je vloga drugih v na{em `iv-ljenju (dru`ina, soseska in drugi nasploh imajo bistveno manj{i vpliv na to, kako bomo `iveli, s kom se bomo poro~ili, s kom bomo prijateljevali...), posamezniku pa tudi ni treba spo{tovati najrazli~nej{ih ritualov. Identiteta naj bi bila “prazna”, “oropana” zunanjih vezi in obrnjena sama nase in vase. Vendar pa je to le en vidik modernosti, pravi Giddens in opozori, da modernost ne le frag-mentira, temve~ tudi unificira (~e ne drugega, nas zdru`uje skrb za prihodnost zaradi visokoposle-di~nih tveganj), sistem ekspertov pa ne le “oropa” posameznike prej{njih sposobnosti in kompe-tenc, temve~ moderni abstraktni sistemi ponujajo tudi obilo mo`-nosti za spreminjanje sveta in pogojev `ivljenja posameznika, in to tako na individualni kot na kolektivni ravni. Morda je ob~utek negotovosti resda ve~ji, vendar se ve~a tudi sposobnost prevzeti nadzor nad lastnim `ivljenjem. Ni res, da izginjata vsakr{na etika in morala, zatrdi Giddens. V visoki modernosti, ko `ivimo v senci visokoposledi~nih tveganj, nas zdru`uje in ozave{~a slutnja samouni~enja, ki je na `alost vse preve~ realna, zato se v `ivljenje posameznika vra~ajo moralna vpra{anja, ki jih je modernost “potla~ila”; ne le vpra{anje ~love-kovega odnosa do narave, vpra-{anje meja napredka in tehnike, temve~ tudi druga eksistencialna vpra{anja, npr. vpra{anje ~love-kove kon~nosti. Javnost ne razpravlja le o tem, kaj bi morali narediti, da bi ~lovek pre`ivel v naravi, temve~ tudi o tem, kako naj bi “ujeli” `ivljenje in ga polno `iveli. Potla~ena vpra{anja se torej vra~ajo na plano: razpravljamo o tem, da zapornikov, bolnikov ali umirajo~ih ne bi smeli osamiti za zidovi jetni{nic in bolni{nic, tem-ve~ bi jih morali ponovno vklju~iti v okolico; bolezni in umiranju bi morali v krogu dru`ine in prijateljev vrniti dostojanstvo; seksualnost naj bi znova postala na~in komuniciranja med partnerjema in vez med generacijami; razpravljamo pa tudi o omejenosti na{ih posegov v svet narave. Ni res, da je posameznikova identiteta v visoki modernosti izpraznjena, ker ni ve~ zunanje refe-rencialnosti, na koncu {e dodaja Giddens, ki trdi, da se samoiden-titeta organizira po notranjih kriterijih, vendar vedno v povezavi z zunanjim kontekstom. Ker ni ve~ zunanjih referencialnih okvirjev, ki bi posamezniku ukazovali, kako naj `ivi, mora posameznikova samoidentiteta postati “interno referencialna”. Zato je potrebna nenehna samorefleksija, ki jo povr{ni opazovalci utegnejo za- 226 RECENZIJE menjati za patolo{ki narcisizem, refleksivnost, ki se raz{iri tudi na vpra{anje telesnosti in telo, pa za hedonizem. Samoidentiteta nam-re~ ni pasiven objekt, opozarja Giddens, temve~ refleksiven projekt, ki ima vse pogoje za emancipacijo. Barbara Potrata H. L. A. Hart KONCEPT PRAVA Prevodi, Ljubljana 1994 268 str., cena: 2.100 SIT Hartovo delo Koncept prava spada nedvomno med pomemb-nej{e sodobne prispevke na podro~ju analiti~ne pravne teorije. Njegov namen je poglobiti in raz{iriti razumevanje prava kot pojava sui generis. Pisec se `e kar uvodoma odre~e iskanju odgovora na vpra{anje, kaj je pravo oziroma kaj je narava (ali bistvo) prava. Pozornost nameni trem pona-vljajo~im se pravno-filozofskim problemom: V ~em se pravna (beri: zakonska) obveznost razlikuje od ukaza, ki se opira na prisilo ali gro`njo z uporabo prisile? Kak{no je razmerje med pravom in moralo? Kak{na je narava pravil? Hart izhaja iz podmene, da niti prava niti katerekoli druge oblike dru`bene strukture ni mogo~e razumeti, ~e ne upo{tevamo razlike med “notranjimi” in “zunanjimi” sodbami: subjekt ima zunanji odnos do norme v primeru, ko ga le-ta na notranji (psihi~ni) ravni ne zavezuje; notranji odnos do pravila pa ima v primeru, ko pravilo sprejema kot vodilo in opra-vi~ilo (vrednostno-normativno utemeljitev) za svoje vedenje. Pravni sistem opredeli kot kompleksno zvezo primarnih in sekundarnih pravil. Primarna pravila dolo~ajo dol`nosti pravnih subjektov. Sekundarna pravila po eni strani opredeljujejo – v skladu z idealom vladavine prava (rule of the law) – pristojnosti dr`avnih organov, ki ustvarjajo, spreminjajo in uporabljajo primarna pravila, po drugi strani pa omogo~ajo – v skladu z idealom avtonomnega dr`avljana – ~lanom pravnega ob~estva, da z oporokami, pogodbami in drugimi pravnimi posli svobodno oblikujejo nove pravice in obveznosti v normativnem okviru veljavnega pravnega reda. Za razliko od Austinove imperativne koncepcije prava, ki realisti~no opredeli pravo kot instrument suvere-nove politi~ne mo~i (oblasti), Har-tova teorija pravo opi{e kot samo-nana{evalni red, ki sam dolo~a: (a) katero pravilo ka`e {teti za veljavno; (b) kako (po)ustvarjati in spreminjati veljavna vedenjska pravila; (c) kako razsojati o konkretnih kr{itvah veljavnih pravil. Sociolo{ka trditev, da pravni sistem obstaja (beri: velja), je potemtakem sodba z dvojnim obrazom. Po eni strani govori o tem, da prav-no-politi~ni subjekti (“navadni dr`a-vljani”) v splo{nem ubogajo primarna pravila, in sicer ne glede na to, ali jih tudi dejansko sprejemajo kot ob~e in abstraktne vedenjske norme, in hkrati priznavajo, da je njihova dol`nost ravnati v skladu z njimi. Po drugi strani pa ka`e na dejstvo, da dr`avni organi (“uradniki sistema”), namre~ zakonodajalci, sodniki in drugi ~lani vlade, razumljene v najbolj splo{-nem pomenu, dejansko priznavajo sekundarne norme – pravila za pripoznavo, spreminjanje in razsojanje – kot ob~e in javne vedenjske norme. Hart dokazuje, da je pravilo veljavno, ~e ustreza merilom, ki jih dolo~a pravilo za pripoznavo. Glede na to, da pravilo za pripo-znavo postavlja kriterije veljavnosti, se ni mogo~e vpra{ati, ali je tudi ono samo veljavno. Pravilo za pri-poznavo v bistvu ne more biti niti veljavno niti neveljavno, saj je lahko edinole sprejeto kot pravilo, ki ustreza tovrstni rabi. Po Har-tovem mnenju pravilo za pripo-znavo “obstaja” samo v obliki usklajene prakse sodi{~, dr`avnih uradnikov in navadnih dr`avlja-nov, ki se pri iskanju odgovora na vpra{anje, kaj je pravno oziroma, natan~neje re~eno, kaj je veljavno, sklicujejo na dolo~ena merila, katerih obstoj je – dejstvo. Vidimo torej, da so Hartova razmi{ljanja zna~ilno pozitivisti~na, pa tudi empiristi~na. Zato so v najbolj{em primeru koristna le za pojasnitev pojma “veljavnost”: veljavno je tisto pravilo, ki ga dr`avni uradniki (~lani vlade) priznavajo za tako. Toda to {e ne pomeni, da je veljavno pravilo tudi pravno, zakaj jasno je, da lahko vlada sprejema in uporablja tudi poli-ti~na, moralna (moralisti~na) ali psevdoreligiozna pravila. Zakonodajalec seveda lahko misli, da ravna kot pravo-dajalec, vendar se lahko pri tem tudi moti. Zdi se, da je naloga pravne teorije ravno v tem, da ponudi avtonomna merila za presojo pravnosti veljavnih norm, pa tudi delovanja oseb, ki jih uporabljajo in ustvarjajo. Nedvomno je to naloga, ki si jo postavlja konceptualisti~na pravna jurisprudenca, ne pa em-piri~na pravna teorija, katere predstavnik je – podobno kot ve~ina drugih angloameri{kih pravnih RECENZIJE 227 filozofov – tudi Hart. Nenavadno je torej, da nam delo Koncept prava ne daje ravno tistega, kar v naslovu obljublja, namre~ koncepta prava, kolikor seveda besedo “koncept” razumemo kot “Idejo” (Platon), “Idealtypus” (Weber), “Fenomen” (Husserl) ali “bistvo” (Kojeve). V tem je pravzaprav njegova klju~na pomanjkljivost. Hart povsem utemeljeno poudari, da je sistem primarnih in sekundarnih pravil pomensko “odprta struktura”. Pravni{ki “raj konceptov”, ki ga je poveli~evalo zlasti “mehani~no” pravoznanstvo, je torej mit, kolikor temelji na domnevi, da je mogo~e splo{nemu izrazu dodeliti vselej isti pomen, in to ne le pri sleherni posamezni aplikaciji dolo~enega pravila, ampak vsaki~, ko se pojavi v kateremkoli pravilu veljavnega normativnega reda. V resnici je vsako veljavno – splo{no in abstraktno – pravilo bistveno nedolo~eno oziroma, natan~neje re~eno, hipote-ti~no. Zakonodajalec namre~ ne more vnaprej predvideti vseh mo`-nih – subjektivnih in objektivnih – okoli{~in, v katerih bi se utegnilo zastaviti vpra{anje, ali je pravilo, ki ga postavlja, kr{eno. Zdi se, da Hart ne razume povsem dobro, v ~em je bistvo neodpravljive nedolo~enosti pravila. To dejstvo pripisuje ~love{ki nezmo`-nosti, da bi napovedoval prihodnost, {e posebej pa zakonoda-jal~evemu nepoznavanju prihodnjih dejstev in njegovi relativni neodlo~enosti glede ciljev, ki naj jim sledi dru`ba oziroma njeni ~lani. Vendar pa tak{na razlaga ni popolna. Pravilo je nedolo~eno, ker je polje njegove veljavnosti dolo~eno znotraj sistema vseh veljavnih norm, med katerimi so kajpada nujno tudi dopustitvene norme, ki jih iz strukturnih (logi~-no-semanti~nih in vrednostnih) razlogov ni mogo~e artikulirati na na~in, ki je denimo zna~ilen za prepovedne norme. Slabost Hartove analize pravnega fenomena je tudi razlaga razmerja med pravi~nostjo in pravom. V tej zvezi je dovolj pomenljivo `e dejstvo, da pisec obravnava ta problemski sklop v okviru poglavja, ki ima naslov Pravi~nost in morala. Avtor v tej zvezi sicer povsem upravi~eno kritizira to-misti~no tradicijo naravnega prava, ki izhaja iz dveh predpostavk: (1) obstajajo nekatera na~ela pristne morale ali pravi~nosti, ki so dostopna ~love{kemu razumu brez razodetja, in to navzlic svojemu bo`jemu izvoru; (2) ~love{ki zakoni, ki nasprotujejo tem na~e-lom, niso del veljavnega prava, pa~ v skladu z maksimo, da lex iniusta non est lex. Hart sprejme tradicionalno koncepcijo pravi~-nosti, ki jo raz~leni v dve bistveni vodili: (a) podobne primere je treba obravnavati podobno; (b) razli~ne primere je treba obravnavati razli~no. Jasno je, da sta obe na~eli abstraktni oziroma formalni, saj ne dolo~ata, katere podobnosti in razlike so pomembne. Zato bi pri~akovali, da bo pisec ravno temu vpra{anju namenil najve~ pozornosti, saj se ravno v tem problemskem vozli{~u kri`ajo in razhajajo razli~na razumevanja zamisli o pravici, vendar tega ne stori v zadostni meri, br`-kone zato, ker je kot pozitivist prepri~an, da mora vztrajati pri dozdevno nevtralni teoreti~ni poziciji, {e zlasti, ko gre za presojanje vrednostnih izhodi{~, ki praviloma niso le razli~na, ampak tudi neuskladljiva oziroma protislovna. Hart se zadovolji edinole z apologetsko opazko, da je ena izmed najpomembnej{ih prednosti demokracije v tem, da dopu{~a eksperimentiranje in izbiro med razli~nimi mo`nostmi, ki jo je vselej mogo~e predruga~iti. Vendar pa se zdi tak{no stali{~e precej problemati~no, {e posebej ~e pomislimo, da je nemara ve~ina “eksperimentov” in “alternativ” v dru`-bah realne demokracije v bistvu namenjena temu, da se ohranja zastarela in iracionalna organizacija gospodarstva ter izrazito neenaka porazdelitev ekonomske, politi~ne in ideolo{ke mo~i. Hart meni, da je mogo~e do-lo~iti “minimalno vsebino naravnega prava”, ki je nujna vsebina slehernega pravnega ali moralnega sistema. Brez te vsebine nam-re~ konvencionalna morala in pravo ne bi mogla prispevati k ohranjevanju dru`bene organizacije. Minimalno vsebino naravnega prava izpelje iz naslednjih truizmov o ~lovekovi naravi: (a) ~love{ka ranljivost (ki je razlog prepovedi ubijanja in povzro~anja telesnih po{kodb); (b) pribli`na enakost posameznikov glede na njihovo mo~; (c) omejena sebi~-nost ljudi, ki niso niti angeli niti demoni (prvi ne poznajo sku{nja-ve {kodovati drugemu, tako da so pravila o odrekanju zanje povsem nepotrebna; drugi pa so pripravljeni uni~evati za vsako ceno, tako da jih ni mogo~e obrzdati z normativno ureditvijo); (d) omejeni viri; (e) omejenost razumevanja in mo~i volje, zaradi katere lahko v dolo~enih okoli-{~inah vsakdo podle`e sku{njavi in se dokoplje do svoje neposredne koristi s kr{itvijo pravila (kljub temu pa so prednosti vzajemnega odrekanja otipljive do te mere, da sta {tevilo in mo~ tistih, ki so pripravljeni prostovoljno sodelovati znotraj danega sistema prisile, obi~ajno pomembnej{a od povezav med prestopniki). Hart ob tem poudarja, da pravi~en sistem skrbi za `ivljenjske interese vseh tistih, od katerih zahteva poslu{-nost. Le v tem primeru lahko pridobi in ohrani odobravanje ve~ine in s tem tudi lastno trdnost. @al pa ob tem pozabi povedati, ali tak pravni sistem sploh kje obstaja. V razredni kapitalisti~ni dru`bi, utemeljeni na eksploataciji, uni~e-vanju narave, skrajno neekono-mi~ni izrabi najdragocenej{ih ~lo-ve{kih “virov”, kakr{ni so denimo ~lovek, ~as, zdravje in energija, in krivi~ni porazdelitvi bogastva in dohodkov, pravni red v bistvu varuje predvsem interese vladajo~e 228 RECENZIJE manj{ine, vendar je videti kljub temu precej trden. Zakaj je tako? Hartova knjiga Koncept prava ne daje prav nobenega odgovora na to – vsekakor izredno pomembno – vpra{anje, in to navzlic dejstvu, da jo ka`e po avtorjevih izrecnih navodilih brati tudi kot razpravo iz opisne sociologije. Hart meni, da je zveza med pravom in pravico kontingentna in ne logi~no nujna. Tak{no – `e skorajda bizarno – stali{~e je br`ko-ne logi~no nujni nasledek dejstva, da se pisec ne ukvarja s konceptom prava, marve~ bolj z razlago veljavnosti normativnega sistema. Prav ta problemska usmeritev pa mu omogo~i, da se dokoplje do pravilne ugotovitve, da krivi~no pravilo ni neveljavno pravilo. Kri-vi~nost pravila pa je lahko razlog, da ga pravni subjekt ne uboga, sodnik pa kr{itve ne sankcionira. Seveda pa je treba vedeti, da so lahko mnenja o tem, ali je pravilo (ne)pravi~no, zelo raznolika, lahko pa se tudi povsem razhajajo. Do tega prihaja zato, ker posamezniki (ali skupine, ki jim pripadajo) izhajajo iz razli~nih koncepcij pravice ali pa iz razli~nih aplikacij istega ideala pravice na dane dru`bene razmere. Kakorkoli `e, Hart ima gotovo prav, ko trdi, da je treba neveljavnost pravila lo~iti od njegove krivi~nosti oziroma – ~e uporabimo avtorjeve (precej neustrezne) besede – od njegove nemoralnosti. Pravo se dejansko razlikuje od morale, vendar razlike ni tam, kjer jo i{~e angle{ki pravni filozof. Bistven razlo~ek med omenjenima pojavoma je namre~ v tem, da se pravo nana{a na sporna (konfliktna) dru`bena razmerja, morala pa na posameznika kot takega (ki je s pravnega zornega kota povsem nezanimiv oziroma je zanimiv zgolj, kolikor je pomemben za presojo protipravnosti njegovega ravnanja). Nesporna odlika Hartove analize je njegova pojasnitev mednarodnega prava. V zvezi z le-tem se namre~ pogosto zastavlja vpra-{anje, ali je sploh pravo, {e zlasti glede na odsotnost mednarodne zakonodaje, sodi{~ z obvezno (prisilno) jurisdikcijo in centralizirano organiziranih sankcij oziroma mednarodne policijske sile. O~itno je torej, da se je mednarodno pravo – predvsem zaradi povsem druga~nega dejanskega ozadja – razvilo v obliki, ki se bistveno razlikuje od oblike do-ma~ega prava. V tej zvezi je pomemben zlasti pojem “suverenost”. Kako naj bo suverena dr`a-va zavezana ali normativno podrejena dolo~enemu pravilu oziroma sistemu pravil? Hart upravi-~eno postavi pod vpra{aj zamisel o suverenosti, utemeljeni na arha-i~nem pojmovanju, ki Suverena ena~i z nekak{nim Nad~lovekom, se pravi Bitjem, ki ni podrejeno nobenemu zakonu, hkrati pa je sam absoluten zakonodajalec, ~igar zakoni zavezujejo njegove podlo`nike. Jasno je namre~, da vlada v dana{njem ~asu ni suverena (v omenjenem smislu) niti normativno niti fakti~no. Na normativni ravni jo zavezuje mednarodno pravo, v prvi vrsti mednarodne dolo~be o ~lovekovih pravicah, med katerimi ka`e opozoriti predvsem na Splo{no deklaracijo ~lovekovih pravic, ki jo je leta 1948 sprejela Generalna skup{~ina Zdru`enih narodov. Na dejstveni ravni pa je suverenost vlade omejena z raznovrstnim delovanjem “de facto svetovne vlade” (Chomsky), se pravi institucij, kakr{ne so denimo Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka, G7, GATT in druge podobne, formalne ali neformalne (vsekakor pa nedemokrati~ne) strukture, ki v novi imperialni dobi slu`ijo interesom nadnacionalnih gospodarskih dru`b (njihov kapital nemalokrat presega kapital, s katerim razpolaga velik del svetovnih vlad), bank in investicijskih firm. Zanimivo je, da vlade svojih mednarodnopravnih obveznosti, predvsem tistih, ki zadevajo ~lovekove politi~ne, ekonomske, socialne in kulturne pravice, praviloma ne upo{tevajo, vsaj v celoti ne. Po drugi strani pa jim fakti~na nesuverenost precej u~inkovito onemogo~a, da bi na primer izvajale racionalno nacionalno gospodarsko politiko, recimo tako, ki ne bi upo{tevala izklju~no zasebnih interesov ekonomskih lastnikov produkcijskih sredstev, ampak predvsem interese dru`-bene skupnosti, kar bi z drugimi besedami pomenilo, da produkcija ne bi bila namenjena kopi~e-nju dobi~kov, ki se stekajo v `epe dru`bene elite, ampak zadovoljevanju temeljnih potreb vseh ~la-nov dru`be. Hartov Koncept prava je napisan v privla~nem slogu, ki gotovo razveseli slehernega bralca. V tem oziru je prepri~ljiv dokaz, da je mogo~e tudi o zamotanih in kompleksnih teoreti~nih vpra{a-njih razpravljati jasno in razumljivo. ^eravno je delo namenjeno v prvi vrsti {tudentom pravne teorije (pravoznanstva), pa je nedvomno zanimivo za slehernega misle-~ega dru`boslovca, ki se no~e zadovoljiti s partikularisti~nim oziroma specialisti~nim razmi{ljanjem o dru`benih pojavih. Zoran Kandu~ John L. Casti SEARCHING FOR CERTAINTY What Scientists Can Know About The Future Abacus 1993 (1. izd. 1991) 496 str. Ob koncu 19. stoletja je v zna-nosti(h) kazalo, da je `e na{la vse bistvene odgovore na vpra{anja, ki si jih je zastavljala v obdobju “brezkon~ne rasti”. Potem je seveda sledila hladna prha: Planckova RECENZIJE 229 konstanta, Einsteinova posebna in splo{na teorija relativnosti, Heisen-bergov princip nedolo~enosti, Freudova psihoanaliza, Gödlov teorem ter na koncu {e teorija (pravzaprav teorije) kaosa. Ideal neskon~ne predvidljivosti dogajanj v vesoljstvu se je zveri`il v omejene oto~ke vednosti znotraj neobvladljivega oceana in njegovih nedostopnih globin. Ali naj bi se zaradi tega prepustili malo-du{ju in obupu ter sledili Tertuli-janovemu vzgledu? Ne. Matematik John L. Casti se je po odmevni obdelavi “izgubljenih paradigem” (Paradigms Lost, 1989) lotil tistega, kar se je pred stoletjem kazalo kot zgolj vpra{a-nje razvoja tehnologije: predikti-bilnosti. V zvezni mehaniki ter v kratkoro~nih vremenskih napovedih, recimo, imamo dobre metode za predvidevanje dogodkov, drugod, recimo na borzi ali pri dol-goro~nih vremenskih napovedih pa smo nemo~ni. Zakaj? Casti je posku{al odgovoriti na to, zakaj v nekaterih naravnih fenomenih in v nekaterih pojavih, ki zadevajo na{e vsakdanje `iv-ljenje, prediktibilnost obmolkne. Razlage (ne)prediktibilnosti se je lotil na podlagi pretresa petih povsem divergentnih podro~ij: vremena, razvojne biologije, borze oz. trga z delnicami, vojne in matematike. To, kar ga zanima in vznemirja, je “divja zver vsakdanje dejanskosti”. A resne odgovore na izzive, ki jih prina{a vsakdanjost, {e vedno ponuja predvsem z matematiko podprta teoreti~na analiza. Tudi pri fenomenih v zvezi z `ivljenjem (“life sciences”). Tu ka`e iskati zdravilo proti duhovnim o{picam tega stoletja. Posameznik je vpet v kognitivni svet, svet smisla, svet mo`ne napovedi dogodkov. To je temelj njegovega pogleda na svet. Problem predvidljivosti ima zelo {iroke implikacije, kajti v ~asu, ko se zavedamo, da nekaterih stvari zaradi naravnih zakonov ne moremo predvideti vnaprej, se nam v bist- vu ru{i koherentna slika obvlada-nega sveta in ~love{tvo ob modernih izbruhih iracionalizma neza-dr`no drvi v prepad mitolo{kega krpanja univerzuma smisla. Gremo po vrsti. Kaj je z vremenom? Teoreti~na meja kolikor toliko zanesljivega napovedovanja vremena je okoli dva tedna. Toda razlaga podnebja ostaja prakti~no onkraj mo`nosti resnega znanstvenega predvidevanja. Preskok od (ne`ive) fizi~ne forme k `ivim organizmom je za sodobno znanost {e bolj vznemirljiv. Oblikovanje `ivih organizmov iz kodiranega zapisa v genetskem kodu do “razvite forme” nikakor ni trivialno. Analogija z ra~unalnikom je {e kako zgovorna. Lai~ni uporabnik se ne zaveda, da delovanje ra~unalnikov pravzaprav temelji na zelo zanimivem paradoksu, ki ga pogojuje problem velikih {tevil. @e o~e ra~unalnikov, Alan Turing, je v tridesetih letih vedel, da ni mogo-~e predvideti vedenja ra~unalni-ka zgolj na podlagi nadzora njegovega programa (163). John Casti je to spoznanje povezal z organizmi (sam pa ne vidim nobenega razloga, da ne bi tega primera vsaj metafori~no povezali s ~love{ko dru`bo/kulturo). Sklep bi lahko bil depresiven: iz poznavanja njegovega genetskega programa ne bo nikoli mogo~e predvideti organizmovih fenotip-skih lastnosti, kot sta forma in vedenje, kajti odnos med genotipom in fenotipom je visoko nelinearen (162). Naslednje je ve~no vznemirljivo vpra{anje borze. Matematiki so se z razlago dogajanj na borzi za~eli ukvarjati v za~etku tega stoletja (Louis Bachelier). Bache-lier je zagovarjal tri trditve: o neodvisnosti (poznavanje gibanj cene nekega vrednostnega papirja ne more pomagati pri napovedovanju njenega prihodnjega gibanja), stacionarnosti (ni bistveno, v katerem trenutku za~nemo opazovati dogajanja na borzi) in normalnosti (rezultati dobi~kov se razporejajo v Gaussovi krivulji). Iz tega izhajajo variante hipoteze o u~in-kovitosti trga, katere jedro so teorije naklju~nega hoda (Random Walk Theories). Mo~na teorija naklju~nega hoda pravi, da nobena shema trgovanja, ki temelji na katerih koli virih informacij, ne more biti bolj{a od trga. Dolgo-ro~no ni mogo~e dose~i bolj{ih rezultatov, kot so povpre~ni rezultati investiranja (204). Poanta te zgodbe je paradoks. Hipoteza u~inkovitosti trga trdi, da so vse razpolo`ljive informacije `e faktorji v ceni delnic. To seveda pomeni, da – da bi ta hipoteza veljala – mora biti dovolj tistih posrednikov, ki vanjo ne verjamejo! Velja lahko samo, ~e misli{, da ne velja (204). In tako borza tudi v resnici deluje! Tudi napovedovanje (in razlaga) vojn je, kot `al vemo, povsem onkraj dometa znanosti. Tako kot ne moremo obvladati dogajanj na borzi (katerega hrana je ~love{ki pohlep), ne moremo obvladati dogajanj v zvezi z vojnami (ki se krmijo z na{o agresivnostjo). Pohlep in agresivnost sta dve naj-primitivnej{i ~love{ki strasti. Morda sta zato tako neobvladljivi. Toda, ali je matematika, osvobojena ~love{kih strasti, vendarle zadnje opori{~e gotovosti? Matematika se, kot vemo, v splo{nem ukvarja z neovrgljivimi resnicami, z vzpostavljanjem preverljivih in na temelju logi~nih struktur stabilnih deduktivnih sistemov. V obvladovanju dejanskega sveta smo vezani na induktivno dokazovanje, ki izhaja iz obravnavanja vsakega posameznega primera. Ta pot neskon~ne naloge ne vzbuja upanja po absolutni gotovosti. Je re{itev drugje? V matematiki? Toda, ali je z matematiko vendarle vse v najlep{em redu? Verovanje in védenje sta dve radikalno razli~ni zadevi. Kurt Gödel je prepri~ljivo dokazal, da to, kar je resni~no, in to, kar je 230 RECENZIJE dokazljivo, {e zdale~ ni isto. Mnogi smatrajo Gödlov teorem za najgloblji in najdaljnose`nej{i filozofski rezultat v tem stoletju, ki je uporaben v veliko {ir{em uni-verzumu splo{nih in vsakdanjih dogodkov. Vpra{anje o gotovosti véde-nja se dotika tudi vpra{anja izra-~unljivosti (komputabilnosti). Pri ra~unanju gre na prvi pogled za uporabo neke vrste jezika, s pravili (gramatika in sintaksa), po katerih formiramo veljavne izjave. Ali bi bilo lahko vse komputabil-no? Seveda ne, predvsem ne v vsakdanjem jeziku zamegljenega, zmuzljivega izrazja. Kaj pa ~ista {tevila? Po definiciji je {tevilo komputabilno, ~e in samo ~e ga lahko dobimo kot rezultat Univerzalnega Turingovega stroja (ra~u-nalnika). Ali bi lahko napisali program, ki bi sproduciral vsako mo`no {tevilo? Ne, problem je v tem, da je skoraj vsako {tevilo ne-komputabilno (344)! Ne glede na ra~unalni{ki program zmeraj obstajajo {tevila, ki imajo ve~jo kompleksnost, kot jo lahko generira ta program (355). Ali je mogo~e obvladati vsaj aritmetiko znotraj nje same? Ne. Hilbertove sanje so bile, da bi na{el formalni sistem, v katerem bo mogo~e vsako matemati~no resnico prevesti v teorem in narobe. Tak sistem bi bil “kompleten” (zaokro`en) (370). Tako bi moral biti sistem aritmetike kon-~no opisljiv, kompleten, konsistenten in dovolj mo~an, da bi lahko predstavil vse trditve o naravnih {tevilih. Gödel je tri leta po postavitvi Hilbertove zahteve odgovoril takole: “Aritmetike ni mo-go~e kompletno formalizirati” (371). To je po splo{nem, ne le Castije-vem mnenju ena od najpomemb-nej{ih trditev tega stoletja. Kajti za dano matemati~no strukturo, kot na primer aritmetiko, obstaja ne-skon~no na~inov izbire kon~nega niza aksiomov in pravil formalnega sistema, da bi sintakti~no od-slikali matemati~ne resnice struk- ture. Gödlov izrek trdi, da nobena od teh izbir ne deluje. Na kratko: ni pravil za generiranje vseh resnic o naravnih {tevilih (371). To pa z drugimi besedami pomeni, da je treba za dokazovanje popolnosti in nekonsistentnosti sistema zmeraj “izsko~iti” iz njega: “za vsak konsistenten formalni sistem M obstaja vsaj ena izjava G, ki je ne moremo dokazati kot resni~no ali napa~no znotraj sistema M” (372). Gödlov teorem je seveda pognal korenine vsepovsod, v matematiki, filozofiji, ra~unalni{tvu, lingvistiki in psihologiji. Casti dodaja klju~no opombo: zanima nas lahko, kak{ne posledice ima Gödlov teorem v razglabljanju o omejitvah ~love{kega dokazovanja. “Gödlovo sporo~ilo je, da ~lo-ve{tvo ne bo nikoli vedelo dokon-~ne, zadnje skrivnosti univerzuma samo s ’finitnimi’ (’kon~nostnimi’) ali konstruktivisti~nimi mislimi” (382). [e ve~: “Na razsodi{~u znanosti ni zadnje razsodbe, ki bi vodila k absolutni resnici” (383). Castijev zaklju~ek o predik-tibilni in razlagalni mo~i matematike je porazen: matematika po njegovem dolgem prikazovanju ne ponuja gotovej{e poti k episte-molo{kemu zveli~anju kot katera koli druga pot v {irokem gozdu intelektualnega sledenja. Tistim, ki so odrasli v kulturi, katere gesla so bila “moremo”, “mo`no je, samo po~akati je treba”, so meje znanosti v tem stoletju gotovo depresivna in pogum ubijajo~a izku{nja (404). Da, so meje, tudi meje ~lo-ve{kega duha! Kon~ni odgovori na vpra{anja o predikabilnosti v znanosti so pa~ realni, bolj kot kdajkoli prej. Komputabilne funkcije tvorijo le zelo majhno podmno`ico mno-`ice vseh mo`nih funkcij, mate-mati~ni opisi marsikaterega opazovanega fenomena so zares nekomputabilni. Pojave od turbulentnih gibanj plinov in teko~in do ~love{ke zavesti lahko usrezno opi{emo le z uporabo nekompu- tabilnih funkcij. Za dolo~ene fizi~-ne in ~love{ke sisteme se kot nesmiselna ka`e sama ideja znanstvene predikacije. Eden od klju~nih mejnih kamnov, ki lo~ujejo znanost od psev-doznanosti in religije, je v tem, da je znanstvena vednost zmeraj pro-vizori~na, zmeraj za~asna. Seveda pa, ~e ima Gödel prav, ne bomo nikoli – niti v naravoslovju – dosegli to~ke popolne, absolutne vednosti. Na tej to~ki nas Casti potola`i, saj ima branje njegove knjige {e nekaj stranskih u~inkov. Avtor skozi celotno delo briljira z izrednim poznavanjem zgodovine znanstvenih dose`kov v posameznih podro~jih in je `e – tudi ~e odmislimo izjemno koncentriran, a obenem dostopen slog – zaradi tega njegovo pisanje zelo privla~no vsakemu bralcu, ki operira zgolj s srednje{olskim znanjem (deloma zapisanemu pozabi) iz posameznih podro~ij. Pravzaprav je sinteti~no (in ekspertno) obravnavanje dogajanj v znanosti ne samo prava du{evna hrana za vsakega radovedne`a, ampak tudi pravi u~benik zadnjih dometov nekaterih vej znanosti. In ta vednost omogo~a povsem raznorodnim smerem raziskav dostop do obilice idej, ki jih je mogo~e uporabiti tudi onkraj doslej obravnavanih meja. Rajko Mur{i~ Fran Wiesthaler LATINSKO-SLOVENSKI SLOVAR A-Col Zalo`ba Kres, Ljubljana, 1994 000 str., cena: 14.700 SIT Zalo`ba Kres si je zadala dolgotrajno in ne ravno lahko nalogo: izdati veliki Latinsko-slovenski slovar, ki so ga na za~etku stoletja sestavili slovenski latinisti. Med RECENZIJE 231 temi je najve~ji del dela prevzel Fran Wiesthaler. Avtorji so slovar nameravali izdati v dveh izdajah: obse`nej{ega za {olsko rabo in “ro~nega” za druge namene. Velik del “ro~nega” slovarja je bil pripravljen za tisk l. 1914, toda izbruh svetovne vojne je tiskanje prepre~il, saj so se potencialni meceni bali velikih stro{kov. Leta 1923 je natis prvega dela od A do facilis na 1008 straneh omogo~il ljubljanski {kof dr. Anton Bonaventura Jegli~. Tiskarski stro{ki so bili precej{nji, saj so morali tiskarji nabaviti tudi posebne ~rke in diakriti~na znamenja. Prvi del je ostal tudi edini izdani del slovarja. Zaradi katastrofalne povodnji v Gornjem Gradu, kjer je imela ljubljanska {kofija gozdove, je nam-re~ usahnil vir dohodkov. Absolventki in diplomantka klasi~ne filologije so se pod mentorstvom prof. dr. Erike Mihevc-Gabrovec lotile pregledovanja in posodabljanja slovarja, odpravljanja arhaizmov, neologizmov in papirnatih izrazov. Po besedah akademika dr. Kajetana Gantarja v predgovoru k slovarju so se pri odlo~anju, kaj je v jeziku tuje in mrtvo, odlo~ili za neko srednjo pot. Poudaril je tudi, da je pregledovanje in urejanje slovarja mnogo bolj ekonomi~no kot sestava novega, kar bi trajalo {e veliko dlje kot o`ivljanje in ohranjanje slovarske dedi{~ine, ki so jo zapustili ljubljanski profesorji latin{~ine iz ~asa, ko je bila latin{~ina v prvem razredu klasi~ne gimnazije na urniku vsak dan in ne le po eno uro in je pomenila osnovni formativni predmet. Druga stran, ki poudarja ekonomi~nost re{itve, je ta, da primanjkuje strokovnjakov za tak{no delo, saj je izganjanje latin{~ine iz {ol v (upajmo) preteklem obdobju povzro~ilo ne samo pomanjkanja u~iteljev tega jezika, ampak tudi to, da je edini latinsko-slovenski slovar, ki je bil izdan v celoti in je {e danes dostopen, Brada~ev mali Latinsko-slovenski slovar (prvi~ je iz{el leta 1928). @al je v njem kar nekaj napak, toda za obi~ajno rabo sred-nje{olcev in nelatinistov je zelo uporaben in primeren tudi zaradi majhnega formata. @e za {tu-dente latin{~ine pa postane kmalu premalo iz~rpen. Manj pogoste besede ali besedne zveze in gla-golske vezave je treba poiskati v ve~jem slovarju. Za to je primeren v na{ih knjigarnah dostopni reprint Latinsko-hrvatskega rje~-nika, ki ga je leta 1900 sestavil Mirko Divkovi~. Bolje pa je se~i po kakovostnej{ih tujih slovarjih. Vpra{anje, ki se mi zastavlja ob izidu prvega izmed {estih na-~rtovanih delov slovarja, je: ali bo Wiesthalerjev slovar pravi, veliki slovar, ki ga bomo latinisti in ne-latinisti s pridom uporabljali? Da, kolikor nas zanimajo latinske besede do A do Col, saj prva izdaja ne obsega niti prvih treh ~rk abecede v celoti (gesli A in C sta v latin{~ini zelo obse`ni!). @e pri prvem listanju slovarja lahko ugotovimo, da je res iz~rpen. Povsem obi~ajne besede, kot npr. osel (asinus), so podprte s citati iz avtorjev vseh ~asovnih plasti latin-{~ine: arhai~ne, klasi~ne, poklasi-~ne in srednjeve{ke. Da to iz~rp-nost ponazorim, si oglejmo povsem obi~ajno `e omenjeno besedo asinus (osel), ki je podprta s citati (ve~inoma neprevedenimi) avtorjev iz ve~ ~asovnih plasti latin{~ine. Dodani so tudi reki ali pregovori: npr. asinus ad lyram (Varo pri Geliju): osel pri liri (o surovem, za umetnost nedovzetnem ~loveku; prim. slov. meni filozofija pa zajcu boben), asinus in tegulis (Petronij): osel na strehi (o nenavadni prikazni), qui asinum non potest, stratum caed-it (Petronij): bije po vre~i, kdor osla ne more. Nato slovar upo{teva tudi preneseni pomen: osel kot a) tepec, slaboumen ~lovek, b) ujedljiv ~lovek. V primerjavi s starim Wiest-halerjevim slovarjem so tu izpu-{~ene besede, ki pomenijo isto v drugih jezikih, na primer hrva{ko osao, gr{ko ónos, opu{~ene so zastarele etimologije. Izpustili so tudi citata, ki sta napisana v stari izdaji slovarja. Na splo{no so pri razlagi gesel navedeni pregovori, pregnantne zveze, oboje je tudi prevedeno; kjer je mogo~e, je dodan tudi ustrezen slovenski pregovor. Pri citatih so napisani tudi avtorji. Pomanjkljivost je to, da niso zapisana mesta, kjer jih najdemo. Razlage gesel so iz~rpne, kar se ti~e oseb. Slovar podaja tudi zgodovinske podatke: pri stvareh izvemo, kak{na je bila njihova uporabnost v antiki (npr. lac asini-num: osli~ino mleko kot zdravilo in lepotilo). Kjer je mogo~e, je navedena tudi sorodna gr{ka beseda. Pri besedah s slovni~no vlogo odmerja slovar prostor tudi latinski slovnici. @al ugotavljam, da so te besede bolje razlo`ene in podprte z ve~ primeri in prevodi rabe kot v Latinski slovnici avtorja Silva Koprive. @e mi primanjkuje besed, s katerimi bi opisala celovitost in uporabnost slovarja ne samo za latiniste, ampak tudi za druge, ki i{~ejo informacije o pomenu besed, njihovi uporabi glede na raz-li~na obdobja latin{~ine, o pomenskih odtenkih, o stvarnih, pa o slovni~nih podatkih, o sorodnih gr{kih besedah. Tako bogat slovar je lahko izvrsten pripomo~ek tudi pri u~enju latin{~ine. 232 RECENZIJE Slaba stran slovarja, da besede nimajo ozna~enih kratkih zlogov, ki so pomembni za pravilno na-gla{anje besed. V velikih in kakovostnih slovarjih so navadno ozna~eni dolgi in kratki zlogi, saj se naglas latinskih besed ravna po preprostih pravilih: nagla{en je predzadnji zlog besede, ~e je dolg; ~e pa je kratek, je naglas na predpredzadnjem zlogu. Wiestha-lerjev slovar ima ozna~ene le dolge zloge poleg diftongov in po stavi dolgih zlogov (dol`ina po stavi: ko sta skupaj zapisana dva konzonanta). Ugotavljam, da so vsi drugi zlogi kratki, kar v slovarju ni nikjer zapisano. Pomanjkljivost je, da nelatinist ne bi znal pravilno naglasiti besede. Pravilno napisana beseda osel v slovarju bi bila z ozna~enima kratkima zlogoma: ásionus. Tako bi vsakdo, ki je seznanjen s pravili nagla{anja latinskih besed, ugotovil, da je naglas na predpred-zadnjem zlogu: ásinus. Morda se pripomba zdi pikolovska, toda k besedi spada tudi njen naglas; to je {e jasneje pri gr{kih besedah, ki so pravilno vedno napisane z naglasom. Z napa~nim naglasom se v latin{~ini in gr{~ini lahko spremeni tudi pomen besede. Druga slaba stran slovarja je, da bomo njegov celotni natis do~akali po optimisti~ni napovedi akademika Kajetana Gantarja pred letom 2000. Vsako leto naj bi iz{la po ena knjiga. Toda polovica slovarja je {e v rokopisu, in kdo ve, koliko ~asa bo minilo, preden bo iz{el ves. Vseeno sr~no upam, da bomo do~akali tudi del slovarja z zadnjimi ~rkami latinske abecede. Do naslednjega leta, ko naj bi iz{el naslednji del, se lahko kratko~asimo in izo-bra`ujemo kar od ~rke A do C: jaz sem `e pri asinus. Darja [terbenc Andrew Louth IZVORI KRŠČANSKEGA MISTIČNEGA IZROČILA (OD PLATONA DO DIONIZA) (The Origins of the Christian Mystical Tradition. From Plato to Denys) prevedla Nike Kocijančič (angleško besedilo) in Gorazd Kocijančič (grški in latinski navedki) Nova revija - zbirka Hieron; Ljubljana; 1993 292 strani; cena: 2.887 SIT BEG SAMOTNEGA K SAMOTNEMU Izid pričujočega dela lahko vsi tisti, ki nas zanima duhovna zgodovina zahodne civilizacije in njene v sodobnost segajoče determinante, pospremimo z velikim odobravanjem. Kratek, a instruktiven pregled razvoja krščanske mistike in proces njenega postopnega prehajanja v dogmatsko teologijo – torej prehod od misti~nega k ekleziolo{kemu iz prvih stoletij na{e ere – ponuja dragoceno izhodi{~e za razumevanje ravno inverznega dogajanja, ki se odvija v desetletjih fin de milleniu-ma. Sociologi religije namre~ opa`ajo pravi razcvet novih oblik duhovnosti – tudi v kr{~anskem obnebju -, ki presegajo okvirje institucionaliziranih cerkva; torej premik od tradicionalnega, organiziranega izra`anja svoje religiozne pripadnosti h kontempla-tivnemu, ponotranjenemu, mnogo intimnej{emu in bolj neposrednemu iskateljstvu. Opisana filozofska in misti~na izhodi{~a in njihova preoblikovanja iz obdobja konsolidiranja kr{~anstva, ki so nam dana v premislek, so zato veliko aktualnej{a, bolj sve`a kot se zdi: skoraj nepogre{ljiva za razumevanje sodobnih duhovnih dilem. @e takoj na za~etku bi rad opozoril na nevsiljive pojasnitve in tehtne dodatke v opombah prevajalcev. Pojavljajo se skozi celoten tekst kot koristna dopolnila, kriti~ni komentarji ali kot napotila bralcu k zadevnim referencam. Glavna teoretska kontraverza, na kateri so se lomila prepri~anja v knjigi navedenih mislecev, je potekala na osi platonizem – kr{~anstvo. Kljub nedvomni navezanosti slednjega na prvega, kar je v nekaterih kasnej{ih razlagah privedlo celo do istenja z njim, ju lo~i nekaj bistvenih razlik. Slede~ logiki razmi{ljanja platonikov `ivi ~lovek v minljivem svetu, du{a pa je bo`anska. Neko~ je bila zapustila obmo~je Poslednjega, “padla” v materijo, in po mukotrpnem o~i-{~ujo~em vzpenjanju se bo tudi vrnila k temu sicer brez- oz. nad-osebnemu najvi{jemu na~elu. Bo-goiskateljstvo je povratek: vzpon du{e k bogu, kateremu tudi pripada. Kr{~ansko videnje je temu radikalno nasprotno: bog kot Oseba, ~etudi troedina, je povsem druga~en od svojih kreacij in kre- RECENZIJE 233 atur: stvarjenje iz ni~, ex nihilo je dokaz, da je od bo`je milosti odvisno, kdo bo izbran in re{en. Bog je tisti, ki sestopi, se “spusti” k du{am z u~love~enjem. V pla-tonizmu je misti~no izkustvo du{i dano, v kr{~anstvu pa je milost bo`ji dar du{i. Gre torej za razliko med svojevrstno sorodstveno zvezo in ontolo{kim breznom, razliko biti med ~lovekom in bogom; med umevanjem du{e kot po sebi obstoje~e, preeksistentne, in kot iz ni~ ustvarjene; so-ve~-nosti z bogom in s-poznavanja boga le na temelju njegovega u~love~enja. Zanimivo pa je dejstvo, da so kljub kasnej{emu zanikanju platonisti~nih izhodi{~, miselnih vzorcev in jezika nekaterih o~etov ti postali nelo~ljivi, integralni del nove religije. Avtor v desetih poglavjih naniza glavne protagoniste tega gigantskega in daljnose`nega miselnega prehoda. Prvi trije med njimi tvorijo platonisti~no jedro, ozadje kr{~anske misti~ne teologije. Platon (427-347 pr.n.{t.) je trdil, da z begom postajamo podobni bogu: du{a se skozi motrenje vrne v “Domovino”, tja, kjer je `e bila in kamor spada. Filon, Jezusov sodobnik, je predstavnik t.i. “srednjega” platonizma: izoblikuje `e precej jasnej{i pojem boga, ki je sicer nespoznaten in neskon~en; du{a pa naj bi bila ustvarjena. S Plotinom (ok. 204-270) dose`e razlaga “misti~ne filozofije” svoj vrhunec: du{a naj bi se iz obmo-~ja ~utne zaznave preko obmo~ja Idej (Platon) prizadevala k zdru-`enju z Enim ali Dobrim – in to z “dviganjem navznoter”, z “umikom vase”. Za Origena (ok. 185-253/4, torej obdobje pretrganja vezi z judovskim kr{~anstvom in preselitvijo kr{~anstva v helenisti~ni in rimski svet) kot predhodnika celotnega kr{~anskega misti~nega izro-~ila se vzpon za~ne s krstom; du{a mora nato prehoditi tri stopnje: o~i{~evanje, razsvetljenje in zedi-njenje z bogom. Louth njegovo mistiko ozna~i kot intelektuali-sti~no: motrilno zedinjenje najvi-{jega dela du{e z bogom je zanj mogo~e prek preobra`ujo~ega videnja. Atanazij, zagovornik “prave vere” v obra~unu z arijansko herezo na Nicejskem cerkvenem zboru leta 325, je {e izrecneje poudaril pomen nauka o stvarje-nju iz ni~. V nasprotju s platonis-ti~nimi nazori lahko po njegovem mnenju ontolo{ki prepad premosti le bog, ki se spusti k ~loveku, ki mu ponudi roko. Prispevek zgod-njekr{~anskega meni{tva – avtor navaja Evagrija Pontskega, Maka-rija Egiptovskega in Diadoha iz Fotike oz. izro~ila evagrijanizma in mesalijanstva – je bil predvsem v tem, da je {e poglobil idejo o ~lovekovi skrajni oddaljenosti od boga, o njegovi obsojenosti na ta svet. Avgu{tin (354-430) se s svojim osebnim do`ivljanjem, trpkim samopreiskovanjem in hrepenenjem (glej Izpovedi) lo~i od t.i. “vzhodnih” cerkvenih o~etov. Bog je tisti, ki podeljuje svojo milost verujo~im; ti pa naj mu ponudijo odgovor v svoji poni`nosti. Z Dio-nizijem Aeropagitom s konca 5. stoletja se razvoj patristi~ne mis-ti~ne teologije zaklju~i: njegova gledi{~a so `e povsem “kr{~an-ska” (creatio ex nihilo, nedoum-ljivost boga, njegova skrajna raz-li~nost od ~loveka itn.). Misti~na in dogmatska teologija sta bili torej na svojem za~etku povezani, celo medsebojno neraz-dru`ljivi. [ele v obdobju razvitega srednjega veka je pri{lo do lo~itve teologije od duhovnosti, motrenja in dejavnosti, z mnogimi – tudi za religijo – nehotnimi posledicami. Nasilno razdvajanje “srca” in “glave”, pobo`nosti in misli je po eni strani prineslo pre-pri~anje, da lahko le ~ustvo privede v stik z bo`jim. Dionizijevo popotnico srednjeve{ki mistiki tako lahko najdemo v izreku “Boga lahko dose`emo in zadr`imo z ljubeznijo, nikoli z mislijo.”. Po drugi pa je na ta na~in osvobodi- lo um, ga odtegnilo celostnemu predajanju onstranstvu, bogoiska-teljstvu, in s tem postavilo tiste okvire, na katerih se je lahko razvil novove{ki razmi{ljujo~i subjekt. Lo~itev je v kon~ni instanci privedla do descartovskega racionalizma in razsvetljenske kritike metafizike, torej do te edinstvene stopnje civilizacijske samorefleksije. Druga vplivna, daljnose`na stalnica, izvirajo~a iz tega obdobja, je temeljna druga~nost med zahodno in vzhodno duhovnostjo: medtem ko gre pri drugi za stro`jo in obenem vedrej{o predanost zmagovitemu Kralju, prevladujeta v prvi dramati~na, ~ust-vena pobo`nost do trpljenja bogo-~loveka in zaradi tega ob~utek tesnobne oto`nosti. Osnovna misel vzhodne misti~ne teologije je siner-geti~na: du{a naj bi sodelovala z bogom. Avgu{tinovski Zahod tako ujemanje zanika. Po nauku o milosti naj bi se du{a le odzivala na Njegovo predhodno delovanje. Zadnja determinanta, ki se mi jo zdi pomembno posebej poudariti, je kr{~ansko hkratno umeva-nje ~lovekove institucionalne pripadnosti in mo`nosti misti~nega `ivljenja. To slednje je za kristjana le razcvet krstnega `ivljenja; krst pa je zdru`itev s Kristusovim telesom, z njegovo cerkvijo. Ritualna inkorporacija, varianta totemskega obeda, zedini ob~estvo s Kristusom in med seboj. [ele na tej osnovi, na temelju pripadnosti bogu, se lahko za~ne bogoiskateljstvo. Misti~na teologija predstavlja miselni odsev poti molitve. Najprej je potrebna ustrezna institucionalna umestitev, “predracionalna” izbira, ki odpira duri edinole takemu razmi{ljanju, ki to institucijo upra-vi~uje in potrjuje. Paradoks torej, ki poganja vernikovo bivanje in mi{ljenje v za~aranem krogu in ki lahko obstaja le kot nerazre{ljiv. Mitja Velikonja 234 RECENZIJE Rajko Muršič NEUBESEDLJIVE ZVOČNE IGRE Od filozofije k antropologiji glasbe Katedra: Maribor, 1993 168 str., cena: 2.699 SIT Rajko Muršič je zares kompetenten pisec za knjigo, kakršna je pričujoča. Za knjigo, ki poskuša v dobršni meri, vsekakor pa čimbolj vseobsegajoče, s hkratnim zavedanjem, da je to nemogoče, zaobjeti izredno širok, večplasten, tudi razpršen pojem, kakršen je glasba. Človekovo početje, ki mu rečemo glasbeno udejstvovanje, pa naj bo to skladanje, ustvarjanje oz. “izmišljanje” glasbe, kot bi mogoče rekel Blaukopf, izvajanje le-te, razmišljanje o njej ali (zgolj) poslušanje, je, kot vse druge človekove dejavnosti, seveda brezmejno zapletena zadeva, h kateri moramo pristopati s kopice izhodišč, oboroženi z nepreglednimi zalogami znanj, spretnosti in še česa. Rajko Muršič je za tak podvig opremljen dovolj dobro. Po eni strani mu namreč nikakor niso tuje t.im. eksaktne ali naravoslovne znanosti, predvsem matematika in fizika, ki se vedno znova na razli~ne na~ine vpletata v razmi-{ljanje o glasbi. O glasbi kot o zvoku, o katerem lahko razmi{lja-mo kot o fizikalnem pojavu ali pa skozi matrico matemati~nih zakonitosti. Da o fiziolo{kih razse`nos-tih sprejemanja glasbe niti ne govorimo posebej. Po drugi strani je avtor “doma~” tudi v dru`boslovju ali – nekoliko {ir{e in hkrati natan~neje re~eno – v humanisti~nih vedah, v tistih vejah znanosti, ki se neposredno ukvarjajo z ve~plastnostjo ~love{-kega fenomena. Prva je kajpak filozofija, druga sociologija. Tretja, in to je {e posebej pomembno ter zanimivo, pa je, kot namiguje `e sam podnaslov knjige, antropologija, posredovana tudi z etnologijo. Pomemben dejavnik avtorjeve opremljenosti je {e dejstvo, da se tudi sam aktivno “glasbeno udejstvuje”. In to tako kot glasbenik (ustvarjalec, izvajalec) kot poslu{alec in uveljavljen kritik. Suhoparno in nekoliko pre-ob{irno navajanje okvirja, iz katerega izhaja avtor, le ima svoje – upravi~ene – razloge. Knjiga Ne-ubesedljive zvo~ne igre se namre~ ukvarja z vsemi razse`nostmi fenomena glasbe, ki izhajajo iz navedenih izhodi{~. Kot glasbenik/kritik in kot filozof, se ukvarja z vpra-{anji “bistva”, “smisla”, “pomena”, “oblike” in “vsebine glasbe, ob tem pa je v knjigi polno tudi izredno pomembnih namigov za produktivno uporabo spoznanj iz naravoslovnih znanosti, preko nekak{nega veznega ~lena, fizi~ne antropologije, soo~enih s spoznanji humanisti~nih ved. Tudi v tem kontekstu se bri{e navidezna razlika med eksaktnimi ali naravoslovnimi in duhovnimi ali “~lovekoslovnimi” vedami. Kultura, vpeta v {ir{i, fizi~ni, naravni kontekst. Avtor s prodornostjo, preglednostjo in s {irokim zornim kotom, ali natan~neje: z ve~ zornih kotov hkrati, secira raznorazne opazke, poskuse artikulacije nakazanih vpra{anj tako s strani drugih ustvarjalcev/glasbenikov kot filozofov/teoretikov. Tu mu pa~ ne moremo o~itati nepoznavanja, nepristojnosti, niti pristranosti. Tako njegovo opozarjanje na puhlost, praznost posameznih izpeljav ne zveni prevzetno, temve~ zatrese samoumevnost ali samov{e~nost posameznih iz(pel)jav. Seveda si hkrati ne domi{lja, da bo sam dal (natan~ne) odgovore. Nenazadnje se temu odpove `e v naslovu s trditvijo o “neubesedljivosti zvo~-nih iger”. Tu na plano udari {e razpetost med avtorjevima dvema vlogama: kot glasbenik/ustvarjalec posku{a z glasbo razlagati glasbo (“glasba govori sama zase”), kot teoretik/kritik pa tudi ne more iz svoje ko`e in posku{a {e kaj raz-lo`iti tudi z besedo. Vendar se v tem ne skriva protislovje. Ali natan~neje: protislovje pisati knjigo o glasbi, torej “besedovati o zvo~nih igrah” s predpostavko o njihovi “neube-sedljivosti”, vzame avtor v zakup, kot s “protislovnostjo”, ali natan-~neje: z dobesedno nepregledno ve~plastnostjo, nabit temelj spoznavanja ~love{kega fenomena nasploh. Tako se avtor protislovjem niti ne izogiba in ne posku{a izdelati (navidez) logi~no koherentnega traktata o glasbi, temve~ se iz poglavja v poglavje loteva teme z drugega konca in navaja mo`ne zaklju~ke oz. razlage, ki so v~asih tudi v nasprotju ali vsaj ne popolnoma v skladu s predhodnimi. Tudi to je ena od dra`i te knjige, saj ne posku{a ustvarjati vtisa o nekak{ni harmoni~ni obdelavi tematike. V tem smislu beremo knjigo kot vsakokratno in nenehno nizanje in hkratno raz-kri(nka)vanje protislovij, opozarjanje na produktivna kresanja in trenja razli~nih pristopov, soo~enj in hkratnosti uporabe teh pristopov, prednosti oz. pomena vsakega od njih ter “nesmiselnosti” RECENZIJE 235 vsakega od njih soo~enega z drugim pogledom ali z mejami lastnega dometa. V tej to~ki se lahko nave`emo na podnaslov knjige. Rajko Mur{i~ namre~ v knjigi prehodi pot od filozofije preko etnologije do antropologije, pot, ki jo je v dobr{ni meri prehodil tudi v lastni `ivljenj-ski izku{nji. Ob filozofiji se nam-re~ ukvarja tudi s pojavnimi oblikami temeljne razse`nosti ~love-kovega bivanja, njegove kulture, predvsem z etnologijo. V zvezi s tem deluje njegov prispevek z naslovom Nekateri (meta)antropo-lo{ki labirinti znanosti o ~loveku (Anthropos 1993, 5-6) kar kot nekak{en credo, kot vodilo, ki pre`ema tudi celotno knjigo Ne-ubesedljive zvo~ne igre. Tu se zdi, da bi lahko iskali vzporednice z drugo knjigo o glasbi, ki se je v slovenskem prostoru pojavila v pribli`no istem ~asu, z delom Kurta Blaukopfa, Glasba v dru`benih spremembah, izdanem pri Studia Humanitatis. ^eprav mogo~e ni odve~ pripomniti, da je Blaukopf knjigo v izvirniku napisal `e kako desetletje prej. Kljub temu je primerjava zanimiva, nenazadnje tudi zato, ker knjige Rajko Mur{i~ v ~asu pisanja svoje {e ni poznal. Oba, Blaukopf in Mur{i~, i{~eta “univerzalno glasbo” in oba zavrneta tako mo`nost. Oba imata tudi dovolj kriti~nih pripomb na ra~un zelo vplivne in odmevne teorije T. W. Adorna. Oba se – sicer vsak na svoj na~in, ve~krat pa tudi dokaj podobno – ukvarjata z vpra{anji kulturnih razlik oz. z vpra{anji glasbe v razli~nih kulturnih kontekstih, skratka z vpra{anji antropologije glasbe, ~eprav tega Blaukopf, ki posku{a (na novo) utemeljiti sociologijo glasbe, ne izre~e. Rajko Mur{i~ pa eksplicitno ponudi antropolo{ki zorni kot kot mo`ni najbolj produktivni nastavek, kot poudari v zadnjem delu svoje knjige. Sam naslov Mur{i~eve knjige pravzaprav ni ni~ “novega”. Glasbo se zares pogosto obravnava kot igro. V tem kontekstu se lahko spomnimo vsaj vplivne knjige Hermana Hesseja, Igra steklenih biserov. Vseprisotne so tudi trditve o “neubesedljivosti” glasbe in prej navedene opazke (sli{ane prete`-no iz ust samih ustvarjalcev, pa tudi nekaterih zavzetih poslu{al-cev) o tem, da “glasba govori sama zase” ali da je nemogo~e govoriti o njej in jo opisati. Nenazadnje je tudi Vladimir Jankelevitch, en od avtorjev, ki jih navaja tudi Mur{i~, svoji knjigi dal naslov Glasba in neizgovorljivo. Tu se seveda lahko spomnimo avstrijskega filozofa iz prve polovice tega stoletja, Lud-wiga Wittgensteina, in njegovih splo{no znanih, a pogosto napa~-no citiranih stali{~ o filozofiji in neizgovorljivem. Wittgenstein je razmi{ljal tudi o jeziku in o raz-li~nih vrstah le-tega. V tem kontekstu je uporabil tudi pojem “jezikovne igre” in ob tem zapisal, da igre nimajo jasno dolo~enih mej, niti jih nima jezik. Dodali bi lahko, da to velja tudi za glasbo. Vsi pa imajo svoja vsakokratna pravila. Ta so, kot je pravil Wittgenstein, ko je govoril o gramati~nih pravilih, vsa naklju~na in samovoljna, to pa zato, ker ni mo`nosti, da se katerokoli slovni~no pravilo upra-vi~i, zaradi ~esar ni razloga, da bi neko pravilo bolj upo{tevali kot drugo. Isto bi lahko veljalo za glasbo, ko k njej pristopamo z muzikolo{kega vidika: ni razloga, da bi dali prednost tonskemu sistemu pred atonalnim itd. Saj, kot je navajal Wittgenstein za slovni~-na pravila, velja tudi za glasbena, da niso niti resni~na niti la`na. In ~e je Wittgenstein slovni~na pravila pojmoval kot jezikovni simbolizem, bi lahko morebiti govorili tudi o glasbenem simbolizmu. In seveda: ~e moramo slediti slov-ni~nim pravilom, da ne bi povzro-~ali jezikovne zmede, moramo slediti vsaj osnovnim glasbenim pravilom. Kar seveda spet nikakor ne pomeni, da smo z njimi omejeni. Podobno kot lahko ustvarjamo neologizme in uveljavljamo nova slovni~na pravila, seveda ves ~as postavljamo nova pravila glasbene izvedbe. Primerjavo med jezikom in govorom ter glasbo bi lahko nadaljevali tudi na ravni soo~anja pisave in notnega zapisa, vendar se tukaj ustavimo in zgolj omenimo, da je tudi Rajko Mur{i~ eno od poglavij svoje knjige posvetil vpra{anju razmerja med jezikom in glasbo. Wittgenstein pa je v zvezi z razli~nimi vrstami jezika govoril o “zapleteni mre`i podobnosti”, ki bi naj “zdru`evala” vse pojavne oblike jezika. Iz tega bi analogno lahko izpeljali naslednjo trditev: Tudi za glasbo ni skupnega imenovalca, ~eprav ga mnogi avtorji vedno znova i{~ejo. To po~ne tudi Rajko Mur{i~, ki pa sproti zavra~a ter zavrne vse tovrstne ponujene odgovore ali namige. Odgovor bi lahko bil, da je skupni imenovalec vsem “neube-sedljivim zvo~nim igram” prav tak-{na wittgensteinovska “zapletena mre`a podobnosti”. Nenazadnje, kot navaja tudi Rajko Mur{i~, je glasba vedno tisto, kar ljudje, torej mi sami, opredelimo kot tako. Ena od vrednosti obravnavane knjige bi tako lahko bila – ob kopici dragocenih podatkov, navedb virov za nadaljnje raziskovanje itd.- tudi v tem, da {e enkrat manifestira – tako iz prilo`enega, torej citiranega/obravnavanega, kot iz lastnega prispevka – kako ve~plas-ten je ~lovek kot ustvarjalno bitje, ki posku{a razumeti in razlagati svet okoli sebe in sebe samega v njem z vsemi svojimi dejavnostmi. Tu bi lahko pripomnili, da je klju~ za razumevanje glasbe pravzaprav razumevanje ~loveka. Vsekakor je knjiga Rajka Mur-{i~a, ne zgolj v zadnjem ~asu, naj-celovitej{i in najpomembnej{i prispevek nekega slovenskega avtorja k obravnavi tiste razse`nosti ~lovekove dejavnosti, ki ji re~emo glasba. Knjiga torej prina{a jasen avtorski pe~at, zorni kot, kar kompleksen “napotek” za spoprijem s “poljem glasbe, ki je v seman- 236 RECENZIJE ti~nem smislu”, kot pravi avtor sam, “skoraj tako ob{irno kot polje biti”. Milko Po{trak Janez Svetina SLOVENCI IN PRIHODNOST Radovljica, DIDAKTA, 1992 302 str., cena: 2.730 SIT Med teksti Janeza Svetine, ki so iz{li po avtorjevi smrti (1991), je tudi knjiga Slovenci in prihodnost. Zdi se mi, da smem zapisati, da je Svetinova knjiga nekak{en u~benik za slovenski narod, to~-neje, za vsakega njegovega posameznika. Posameznik je namre~ osnovna celica vsake skupnosti – narodne, verske in tudi dru`inske. Pri njem se za~ne vsako spreminjanje naroda. In to je tudi eno najpomembnej{ih sporo~il knjige; politi~ne spremembe, spremembe oblasti, dr`avne ureditve, sprejemi najrazli~nej{ih resolucij, spremembe dav~ne in socialne politike, {olskega sistema, pravni in administrativni ukrepi itd. ne po- menijo ni~, ~e se ne za~nejo spreminjati tudi ljudje sami. Gre za ~lovekovo notranje spreminjanje v smislu vedno vi{jih moralnih in duhovnih norm, za njegovo vztrajno (in brezkompromisno) iskanje resnice. Kajti prav ~a{~enje in iskanje resnice je za Svetino temeljna naloga vsake dru`be, ki ho~e ustvariti zdravo du{evno `ivljenje svojih ljudi in harmoni~ne in bogate medsebojne odnose; iskanje resnice je skratka temelj za kulturno in duhovno bogato dru`bo. Opaziti je, da je bilo besedilo pisano leta 1989, torej v ~asu, ko je bila Slovenija {e ena izmed jugoslovanskih republik, a je bilo hkrati `e mo~no ~utiti slovenske odcepitvene te`nje (proces proti ~etverici leto prej). Svetina se v svojem pisanju namre~ dotika problemov, povezanih s takratnimi razmerami, in kjer je ta ~asov-no-zgodovinska obarvanost le preve~ o~itna, je to ozna~eno z uredni{ko opombo. Nekatere izmed avtorjevih “programskih to~k” so danes izpolnjene (slovenska samostojnost, odprava monopola oblasti – tj. enopartijskega sistema, spro{~ena privatna iniciativa itd.), vendar najpomembnej{e naloge ostajajo neizpolnjene, saj zadevajo posameznika in torej terjajo ~as. Prav zato je knjiga Slovenci in prihodnost {e vedno ali morda celo zmeraj bolj aktualna. Svetina govori posebej o kulturno in posebej o duhovno bogati dru`bi. Pri prvem gre za to, da pojem kultura v svojem {irokem pomenu ne zajema le nekaterih posebnih dejavnosti v dru`bi (glasba, arhitektura, likovna umetnost, film, gledali{~e...), marve~ vse tisto v `ivljenju posameznika in dru`be, kar spodbuja njuno napredovanje, rast, po~love~enje. Avtor posebej predstavi vpra{anja telesne in zdravstvene, eti~ne, estetske, religiozne in duhovne kulture ter kulture mi{ljenja in med~love{kih odnosov. Ko pa govori o duhovno bogati dru`bi, ima v mislih ~lovekovo duhovno, notranje iskanje, pri ~emer posebej poudarja, da duhovnost presega religioznost/religijo (kar Slovenci radi pozabljamo). @e to razlikovanje (med kulturnim in duhovnim) ka`e, da je Svetinovo razumevanje ~lovekovega in narodovega `ivljenja neprimerno globlje kot ve~ine drugih avtorjev, ki so razmi{ljali (in razmi{ljajo) o teh vpra{anjih. Kajpada se avtor zaveda, da je za narodov obstoj potrebna dolo~ena stopnja gospodarskega razvoja; ker pa je bilo na to temo napisanega `e ve~ kot preve~ in ker sam ni ekonomist, ta problem na za~etku le naka`e – kasneje se ga namre~ posredno ve~krat dotakne. S tem vpra{anjem so npr. povezani ustrezni `ivljenjski pogoji za vsakega posameznika (primerna zaposlitev, socialna varnost, re{en stanovanjski problem...) – dovolj velika pla~a, da ~loveku ni treba neprestano misliti na to, kako bo pre`ivel, ampak se lahko v miru posve~al sebi in svoji dru`ini. Skratka – uspe{no re{ena materialna/eksistencialna vpra{anja. Morda ne najvidnej{o, zato pa gotovo najpomembnej{o vlogo za perspektivno razvojno prihodnost slovenskega naroda ima vzgoja oz. {olstvo. Zato se temu vpra{a-nju Svetina ni mogel izogniti (~eprav je o tem napisal dve knjigi: Slovenska {ola za novo tiso~-letje in Znamenja ~asov in {ola – slednja je iz{la posthumno). Omeniti je treba, da se prav pri {olstvu ({ole kot vzgojno-izobra-`evalne ustanove) najbolj poka`e problem, ki sem ga nakazala `e na za~etku. Slovenski pregovor pravi, da ~e slepec vodi slepca, oba padeta v jamo. Preneseno na podro~je {olstva to pomeni, da morajo biti vzgojitelji, u~itelji in profesorji sami duhovno in umsko toliko zreli in izobra`eni, da bodo v tem duhu lahko vzgajali in pou~evali u~ence in {tudente; da bodo iz {ol prihajali mladi, ki bodo sposobni samostojnega razmi- RECENZIJE 237 {ljanja; ki bodo vedeli, kaj pomeni osebna, notranja rast, kaj je zvestoba samemu sebi; mladi, ki bodo ~ustveno uravnove{ene osebnosti in ne duhovni in du{evni invalidi... Predvsem pa ljudje, ki bodo odprti v smislu iskanja; ljudje, ki se bodo zavedali, da nimajo nikakr{nega patenta na resnico, in jim bo zato netolerantnost nekaj povsem tujega; ljudje, ki bodo sposobni prisluhniti sebi in drugemu, ki se bodo raje odlo~ali za sodelovanje kot za tekmovalnost, pri ~emer pa ne bodo podlegali mediokriteti. Prav to je ena izmed najve~jih slabosti, ki smo jim podvr`eni Slovenci in ki je za malo{tevilen narod {e posebej nevarna. Svetina opozarja, da mora dru`ba (katere del je tudi {olstvo – sem sodi tudi univerza) na vsakem podro~ju spodbujati elitnost in upo{tevati razlike v sposobnostih, tako da bi odgovorna mesta zasedali le najbolj{i. Za to bi morali imeti izdelana merila, po katerih bi redno preverjali, ali posamezniki {e ustrezajo nalogi, ki jo opravljajo, oz. ali je med kandidati za njihovo mesto kdo, ki je primernej{i. Na ta na~in bi bilo zagotovljeno neprestano izmenjavanje najsposobnej{ih ljudi na vseh vodilnih mestih (na vseh podro~jih narodovega `ivljenja) in bi bilo vsakomur prepre~eno, da bi pognal korenine na dolo~enem mestu (tudi to je bila (?) ena izmed slovenskih specialitet). Seveda se zaveda tudi nevarnosti, ki jih nosi s sabo ~lovekovo notranje iskanje; opozarja na nevarnost zablode, na zlorabe okultizma... Toda vedeti moramo, da je vsako potovanje (tako in druga~no) v neznano povezano s tveganjem, medtem ko stagnacija pomeni smrt. Tisto, kar verjetno najbolj pre-sene~a, sta optimizem in zaupanje, s katerima Svetina gleda na preteklost, sedanjost in tudi prihodnost slovenskega naroda. V~asih se ~loveku zazdi, da je v tem optimizmu tudi nekaj otro{ke naivnosti. Mogo~e je to res. Ven- dar ne smemo pozabiti enega osnovnih naravnih zakonov, da je ~lovek to, kar o sebi misli, da je. Kdor sebe ceni in se ima rad, kdor se zaveda odgovornosti in darov, ki mu jih daje `ivljenje, ta bo `ivel polno in uspe{no, in drugi ga bodo cenili in imeli radi. In kar velja za ~loveka, velja tudi za narod. In v tem pogledu se je vredno zamisliti tudi ob Svetino-vem pisanju o Slovencih kot malo-{tevilnem in ne majhnem narodu! Jasna Kamin Françoise Zonabend DOLGI SPOMIN ^asi in zgodovine v vasi Studia Humanitatis; [KUC FF, Ljubljana, 1993, 258 str., il.; cena: 2.625 SIT Modno gledanje na etnografska poro~ila je, da so to zmeraj zgodbe; v~asih sicer dobijo obliko suhoparnega ali globokega znanstvenega dela, v~asih pa se lahko pribli`ajo celo literarnemu opisu `ivljenja ljudi, med katerimi antropolog ali etnolog pre`ivi dolo-~eno obdobje in jih spozna (ali jih vsaj posku{a spoznati) “od znotraj”. Prav prednost “notranjega (v)pogleda” in uporaba “mehkih metod”, ki temeljijo na neposrednem “opazovanju z udele`bo”, daje etnografskemu delu pe~at najbolj humanega v humanistiki sploh. Toda kvalitativno opazovanje razli~nih na~inov `ivljenja je vse prej kot neproblemati~no in sestavljanje raziskoval~eve zgodbe je vse prej kot enostavna in jasno opredeljena naloga. Razpon med znanstveno suhoparnostjo (predvsem v izdelavi shem in modelov) ter zgodbi~arskim opisovanjem je pre{irok, da bi etnografsko po~etje lahko pristalo pod varno enotno znanstveno streho. Raziskovalec na terenu se znajde najprej med tujimi ljudmi, ki se jim sku{a pribli`ati po ~lo-ve{ki plati, znajde se v tujem kognitivnem sistemu, ki ga posku{a razvozlati, in nenazadnje, znajde se med elementi neke tuje kulture – tako artefakti kot duhovnimi sistemi –, ki se mu ka`ejo kot nekaj samo po sebi obstoje~ega (in obenem privla~nega zaradi potez “nenavadne eksoti~nosti”). Tudi takrat, ko antropolog ali etnolog raziskuje lastno kulturo, se znajde v nekem “tujem” svetu. Antropologi so se v Severni Ameriki prvi~ obrnili tudi k lastni (“beli”) kulturi v dvajsetih letih tega stoletja, angle{ki socialni antropologi se etnografije lastnega terena praviloma niso lotevali (stvari so prepu{~ali folkloristom in zgodovinarjem), francoski antropologi pa so se tu in tam dotikali tudi svojega lastnega terena, ~e-prav so to polje obdelovali folklo-risti in etnografi. Pristop skupine, ki se je konec {estdesetih let zna-{la v vasi Minot in tam delala (s prekinitvami, jasno) do leta 1975, je bil temeljito oku`en s strukturalno antropologijo Clauda Lévi-Straussa oz. s tradicijo francoske socialne antropologije, ki se je navezovala na delo Durkheima in Maussa ({e posebej o~iten vir konceptov je {ola slednjega). Eno izmed del, ki so jih med terenskim delom v Minotu in po njem napisale Tina Jolas, Marie-Claude Pingaud, Yvone Verdier in Fran-çoise Zonabend, imamo sedaj tudi v slovenskem prevodu. To je lepa prilo`nost, da potegnem nekaj vzporednic med slovensko in francosko etnologijo, {e posebej zato, ker Bojan Baskar v sicer iz~rpni spremni besedi, v kateri nadrobno opisuje razmerja med folkloristiko, etnografijo, etnologijo in socialno antropologijo v Franciji, niti z besedico ne omeni slovenske etnologije. [e prej pa naj vendarle na kratko povzamem bistvene nauke zgodbe Zonabendove o Dolgem 238 RECENZIJE spominu oz. na~inu `ivljenja in navadah ljudi v vasi Minot. @e v podnaslovu (^asi in zgodovine v vasi) je dala vedeti, da se je socialni prostor pokazal kot ve~sloj-nost dojemanja ~asa, zato je knjiga tudi razdeljena na opisovanje te`ko dolo~ljivega ~asa, kot ga do`ivlja skupnost (~as skupnosti, ki je razdeljen na do`iveti ~as, ~as `ivljenja in znova navezani ~as), in na opisovanje ~asa, kot ga do`ivlja dru`ina. Nauk tega dela bi lahko bil, da je ~as kot koordinata socialnega prostora okvir, na katerega je mogo~e pripeti etnologijo, nikakor pa “etnolo{-kega pogleda” ne ka`e nasilno podrejati nekak{ni objektivni zgodovini. V skladu s svojo konceptualno usmeritvijo ume{~anja `iv-ljenja v ~as kot socialni prostor se Zonabendova spretno izogiba tudi t.i. etnografskemu (antropolo{ke-mu oz. etnolo{kemu) sedanjiku, kar je tu in tam prav privla~no, predvsem pa deluje veliko bolj “stvarno” in `ivljenjsko. “^as je last vsakogar in je narejen iz tistega, kar z njim naredijo osebe” (219). Kaj v resnici pomeni preskok etnologovega zanimanja od predmetov k ljudem? Izhodi{~e obravnavanja `ivljenja ljudi se pri Zona-bendovi recimo ka`e v uvodnem opisovanju `ivljenjskega okolja, pri katerem je hi{a predstavljena ne kot objekt, ampak prostor, v katerem “so” ljudje. Tudi ~e gre pri tem za “`ensko senzibilnost” in ne za zna~ilni metodolo{ki premik v francoski etnologiji, je ta na~in opisovanja “stvari” ve~ kot posre~en. Morda velja s tem v zvezi opozoriti na neko podrobnost. Medtem ko so v na{ih vaseh hi{e po doma~e (vulgo) poimenovane v ~asu izgradnje in potem praviloma ohranijo ime prvotnega lastnika, pa se v Minotu ime hi{e z zamenjavo lastnika spremeni (s. 32, op. 5). Tudi pri opisovanju notranje opreme stanovanja Zona-bendova izhaja iz prostora, v katerem `ivijo ljudje, {ele potem je na vrsti opis. To je vsekakor dober napotek za na{e etnologe, ki jih ponavadi tako prevzamejo predmeti, da radi pozabijo na ljudi. Enako “humaniziran” je recimo opis prehrane (in prehranjevanja). Zonabendova za~ne z dru-`ino kot “zamizno enoto” (in sosedstvom ter sorodstvom), ognji{-~em kot sredi{~em priprave hrane ter s prehrambenimi navadami. Najprej torej opi{e kontekst in na~ine prehranjevanja, potem pa {ele stvari (hrano) same (52-61); jedilnike recimo spravi tja, kamor spadajo, v opombe pod ~rto (76-77). In tudi medsebojno menjavo utemeljuje z medosebnimi oz. dru`benimi odnosi, ne pa z ne-kak{no substancionirano “ekonomijo” (68-69). Ta subtilna “meh-kost” opisovanja `ivljenja v vasi Minot se {e posebej ka`e v opisovanju otro{tva in tudi drugih `iv-ljenskih faz (med drugim tudi spolnega `ivljenja). @ivost pri~u-jo~emu tekstu v veliki meri vdahne prav uporaba obilice citatov iz pogovorov z ljudmi. Toda morda bi vendarle pripomnil, da je neposredna konverzacija z informatorji sicer lahko temeljni vir in na~in zbiranja podatkov, toda ob citiranju izjav informatorjev se nehote vpra{amo, koliko je Zona-bendova v resnici korigirala odgovore informatorjev z opazovanjem tega, o ~emer so ji govorili. Da morda dr`i domneva o `enski senzibilnosti oz. specifi~-nem `enskem zornem kotu opazovanja in opisovanja, verjetno po svoje potrjuje dejstvo, da je edina, ko jo v opisovanju `ivljenja v vasi Minot premaga privla~nost opisovanja stvari, takrat, ko opisuje po-ro~no balo, {e posebej obla~ila v njej (s. 126-127); no, na drugem mestu vendarle izhaja najprej iz opisa, kdo ima oble~eno, {ele nato, kaj (162). Zna~ilno za ta “~love{ki” pristop pa je, da ob tem, ko izvemo veliko o ljudeh in njihovem `ivlje-nju, o sami vasi (geografski enoti) pravzaprav izvemo izjemno malo. Predstava vasi pa bi bila bralcu vendarle dobrodošla. Čeprav je opisovanje konkretnih primerov (konkretnih ljudi in njihovih usod) metodično povsem utemeljeno, pa ostaja problem “branja teksta” v tem, da se venomer sprašujemo, ali gre za tipične ali netipične člane vaške skupnosti. Zonabendova utemeljuje svoj pristop s tem - in v tem ji je treba dati prav -, da se je s prikazom zgodbe o Alberti-ninem življenju “pokazala vaška družba, kakršne po navadi ne vidimo”. Vas namreč sestavlja kup najrazličnejših posameznikov, “je svet Oseb” (192). Toda metodološko idealna predstava vasi kot celote bi bila osvetlitev prav vseh posamičnih življenjskih zgodb, potem pa bi bila stvar “bralca”, da bi abstrahiral nekakšno skupno prepleteno mrežo. Toda ta pot je s stališča znanosti seveda ilu-zorna. Tudi Zonabendova se nekaterim strukturalnim in funkcionalnim shematizmom pri tem v svojem pisanju ni mogla izogniti. Uporaba teoretskih prijemov sicer daje precej čara pisanju etnoloških tekstov, toda pogosto vodi tudi v nasilno podtikanje nekega koncepta dogajanju, ki ga raziskovalec opazuje. Ob naslanjanju na tradicijo osupljivih shem Lévi-Straussa se je Zonabendovi prikradel tudi povsem za lase privlečen shematizem. Če je še mogoče slediti shemi postavitve svatov (132), pa je razlaga vloge fotografa kot “posrednika med družinama - razvršča sorodnike - med živimi in mrtvimi - slika je posneta tik pred pokopališkimi vrati - in je tisti, ki mora in more zapovedati mir bučni druščini v trenutku sklenitve zveze” (133), povsem za lase privlečena. ETNOLOGIJA SLOVENIJE V LUČI “DOLGEGA SPOMINA” Čas preloma v etnološki praksi je bil pri obeh “nacionalnih etno-logijah” očitno nekako v šestdesetih letih (ali ob koncu petdesetih). Kontinentalna etnološka tradicija, ki je izhajala iz nacional-roman- RECENZIJE 239 ti~nih impulzov v 19. stoletju in iz zahtev vodenja moderne dr`ave od konca 18. stoletja naprej, je bila vezana na raziskovanje lastne etni~-ne skupnosti. Zato se je tudi imenovala “narodopisje” (fr. éthno-graphie, nem. Volkskunde). Vendar pa je ta okvir po drugi svetovni vojni (tudi zaradi vloge, ki jo je del nem{ke Volkskunde odigral v tretjem rajhu) postal pretesen, tako da se je zanimanje za nacionalno specifi~ne kulturne artefakte in “starine” preneslo na manj oprijemljive `ivljenjske stile razli~nih socialnih skupnosti znotraj lastne etni~ne skupnosti. Pri nas se je ta proces za~el s preimenovanjem etnografije v etnologijo v petdesetih letih (Vilko Novak) in dovr{il pri odmiku predmetnega poudarka od ljudske kulture na raziskovanje “na~ina `ivljenja”. Podoben proces je takrat potekal v malo-dane vseh evropskih nacionalnih “etnografijah”, sode~ po delu Zona-bendove tudi v francoski etnologiji, ki se je takrat seveda naslanjala na temeljna socialno oz. strukturalno antropolo{ka dela Lévi-Straussa in {ol ameri{ke kulturne ({tudije osebnosti in kulture) ter angle{ke socialne (empi-ri~ne raziskave dru`benih vezi) antropologije. Ena od najuspe{nej{ih poti pri teh metodolo{kih premikih je bilo pisanje monografij na podlagi dalj ~asa trajajo~ega terenskega dela oz. tehnike opazovanja z udele`-bo. Pisanje in delo Zonabendove in kolegic sodi v (sociolo{ko orientirano) smer t.i. “community studies”. Pri nas je to metodo doslej izdatneje uporabljala Marija Makarovi~, ki je napisala tudi celo vrsto krajevnih monografij, v katerih nastopajo tudi povsem konkretni ljudje (Narodopisna podoba Meng{a in okolice, 1958 (pod priimkom Jagodic); Kostanjevica in okolica, 1975; Strojna in Stro-janci, 1982; Predgrad in Pred-grajci, 1985...). Prvo etnolo{ko monografsko delo, ki je obravnavalo vas ([ent- jurij pod Kumom), je pri nas nastalo `e pred vojno, napisal ga je Vinko Möderndorfer (Slovenska vas na Dolenjskem, 1938). ^eprav je bilo to delo me{anica levi~ar-skega socialnega aktivizma, takratnih narodopisnih opisov in va{ke kronike, je vendarle temeljilo na ve~letnem neposrednem opazovanju in {tudiju (va{kega u~itelja). Zaradi vezanosti posameznih profesionalnih etnologov na mu-zealsko ali konzervatorsko dejavnost je ta metoda `al {e zmeraj prej izjema kot pravilo. A vendarle: prav delo Zonabendove ka`e, da slovenska etnologija metodo-lo{ko (glede teorije sicer morda res) ni kaj prida zaostajala za drugimi evropskimi nacionalnimi etnologijami, niti za francosko ne. V slovenski etnologiji se je epis-temolo{ki rez izra`al na premiku od preu~evanja t.i. ljudske kulture (torej praviloma tradicionalne kme~ke) v preu~evanje drugih socialnih slojev, v prvi vrsti pro-letariata. Eno od prvih monografskih del s sodobnej{im pristopom (poudarjanje `ivljenja nosilcev namesto kulturnih elementov) je bila {tudija Angelosa Ba{a (Gozdni in `agarski delavci na ju`nem Pohorju v dobi kapitalisti~ne izrabe gozdov, 1967), deloma pa sem sodi {e pionirsko delo urbane etnologije (Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnolo{ki problem, 1970) Slavka Kremen{ka, ki mu je sledila {e monografija urbanega naselja Mojce Ravnik (Gal-jevica, 1981) z jasno usmeritvijo k obravnavanju socialne kulture. Dru`beno `ivljenje je {e zmeraj podro~je, ki mu slovenska etnologija ne posve~a potrebne pozornosti (le Marija Makarovi~ se je izdatneje posvetila raziskovanju medsebojne pomo~i na vasi). Osnovna te`a dela Zonabendove pa je prav v obravnavanju subtil-nih med~love{kih (torej dru`be-nih) odnosov v konkretni vasi in umestitev teh odnosov v dru`beni (in manj “objektivni”) ~as. Pristop, ki je najbolj soroden pristopu fran- coskih raziskovalk vasi Minot, so slovenski etnologi in etnologinje (Du{a Krnel-Umek, Zmago [mitek, Branka Berce-Bratko, Zora Pavlin, Mirko Ramov{, Julijan Strajnar) prikazali med letoma 1975 in 1979, ko so skupinsko raziskovali Vitanje (zbornik Kruh in politika, 1987). To raziskovanje je bilo del obse`nega raziskovalnega projekta Na~in `ivljenja Slovencev v 20. stoletju. V okviru tega projekta je bilo objavljenih veliko topografskih prikazov, ki bodo kot dragocen vir informacij dobili pravo veljavo {ele s ~asom. Za slovensko etnologijo lahko {e danes re~emo, da je socialni (sociolo{ki) vidik oz. vidik dru`-benega `ivljenja v klasi~nih etno-lo{kih raziskavah (ki se {e zmeraj ve~inoma vrtijo okoli kulturnih sestavin) v ozadju. Pri tem gre gotovo za premajhno sociolo{ko in teoreti~no podkrepljenost slovenske etnologije (~eprav so ji – nekateri folkloristi – ob metodo-lo{kih sporih v sedemdesetih letih pogosto pripisovali prav “sociolo-gizacijo” stroke). Glavni razlog potenciranja opisovanja stvari pred ljudmi (ve~inoma {e tudi v sodobni slovenski etnologiji) je to, da etnologi ne ostanejo na terenu dovolj dolgo, da bi ljudje, s katerimi se sre~ujejo, v predstavah “`ivljenjskega stila” ali “vsakdanjega `ivljenja” lahko postali dejanski ljudje iz mesa in krvi, s srcem in du{o, in se tak{ni “prikradli” v etnologovo zgodbo. Pri pretiranem opisovanju socialnih sfer pa vendarle lahko pride do nasprotne enostranosti, do svojevrstnega vzvi{enega opisovanja predmetov (ali povr{nosti in celo napa~nih opisov) in celo duhovnega `ivljenja, zato je vpra{anje do`ivljanja `ivljenja (etnografska empatija) verjetno edini meto-di~en odgovor na te dileme. DOLGA ZGODBA Delo Zonabendove je zgodba, tudi sama ji na nekem mestu re~e “pripoved” (170). Kljub jasno 240 RECENZIJE ozna~enemu obdelovanju razli~-nih ~asov pa med branjem ne sledimo nikakr{nemu shematizmu, nikakr{nemu vnaprej pripravljenemu ogrodju. Zgodba se nekako plete in razvija sama, ~asovne opredelitve so le oznake ali etape te poti. Njena zgodba, pripoved, je zgodba o konkretnih ljudeh, ljudeh z imenom in priimkom (oz. psevdonimom), in ~eprav je ta pristop po svoje delikaten (saj gre vendarle za intimne stvari), pa je metodi~no utemeljen, saj s prikazi konkretnih primerov prikazuje neko celoto in ne narobe, kot recimo takrat, ko posku{a “objektivni znanstvenik” iskati tipi~ne pojave. Vsekakor pa je jasno, da je tak pristop zelo dale~ od nasilnega etnografskega “vpra{alni~arstva” in je zaradi tega toliko bolj pro`en in privla~en, tu in tam pa kak{no podrobnost, ki bi zanimala kak-{nega strokovnjaka, enostavno izpusti. Tudi za razumevanje nekega `ivljenja v neki vasi bi torej morali spoznati ~imve~ zornih kotov, torej ~imve~ tak{nih zgodb, preden bi lahko presodili kaj ve~ o “stvari sami”, tako da nam prav manjka prevajalska vzporednica. Ampak zadovoljiti se moramo pa~ `e s tem vzorcem. Dolgi spomin je vsekakor delo, ki bo v primerjalnem smislu {e kako pri{lo prav slovenskim etnologom, drugim humanistom in dru`boslovcem pa, ki etnologije ne poznajo preve~ dobro, bo morda spodbuda, da bodo vzeli v roko tudi katero od doma~ih etnolo{kih del. Zanimivih stvari tudi v slovenskih vaseh {e dale~ ne manjka! Rajko Mur{i~ Gail Holst – Warhaft DANGEROUS VOICES: WOMEN’S LAMENTS AND GREEK LITERATURE Routledge: New York, London, 1992 To je knjiga o usodi, `alo-vanju, smrti in `enskah. Je knjiga o na~inu spoprijemanja s smrtjo kot usojenim, v~asih pa tudi usodnim prehodom. @alovanje je pravzaprav mnogo bolj povezano s prehodom kot s smrtjo, saj je smrt le oblika prehoda. Smrt ni prehod v onostranstvo, je le nadaljevanje `ivljenja v simbolni obliki, ki se s smrtjo nujno spremeni. Smrt je zato pomembna kot simbolna smrt in manj kot empiri~na. Smrt kot simbolni prehod pomeni predvsem gro`njo jezikovni skupnosti, ki ji je umrli ali tisti, ki je od{el, pripadal. Zato je potreben ritual, katerega funkcija je ubla`itev {oka zaradi odhoda in varovanje simbolne skupnosti, ki ljudem omogo~a `ivljenje. Odide tisti, ki je empiri~no umrl, pa tudi nevesta, ki se poro~i in odide od dru`ine in iz vasi, v kateri je `i-vela. Odide fant, ko gre v vojsko. V vseh teh primerih imamo opraviti s simbolnim prehodom, ki grozi skupnosti z razpadom. Tradicionalno je bil obred `alovanja prepu{~en `enskam, za katere so verjeli, da so bolj emocionalne, naravne in zato bli`je smrti kot mo{ki. Prav zaradi tega so se jih obenem tudi bali in jih zato celo preganjali. Obredno `alovanje je umetnost, ki se je je treba nau~iti, tako kot vsake umetnosti. Pogosto zato ljudje najamejo profesionalne umetnike `alovanja, ki `alujejo za umrlim ali tistim, ki je od{el. Strah pred `enskami, za katere verjamejo, da so v tej umetnosti bolj izvedene kot mo{ki, je povezan s strahom pred obvladovanjem smrti in prehoda. Tisti, ki izvaja ritual, ga nedvomno obvladuje, zato lahko vpliva na na~in in obliko prehoda. [e bolj vpliva na prihodnost skupnosti. Simbolna skupnost, ki gre skozi ritual, ni nikoli ve~ taka, kot je bila pred tem. @enske, ki obvladujejo ritual, zato na neki na~in dolo~ajo, kak-{na bo simbolna skupnost v prihodnosti. S tem dobijo `enske popolno kontrolo nad smrtjo, medtem ko jo nad rojstvom `e imajo. Dejstvo je, da rojevajo lahko samo `en-ske. Mo{ki strah pred `enskami je zato povsem pri~akovan, saj je neposredno nadaljevanje njihovega narcizma in {ovinizma. Posredi je boj za prevlado nad simbolno skupnostjo. To je {e en dokaz, da je mo~ predvsem simbolna mo~ in ne fizi~na, saj so `enske obi~ajno fizi~no {ibkej{e od mo{kih. Mo{ki torej vedo, da je mo~ v rokah tistega, ki nadzoruje rituale, prek katerih se obnavlja simbolna skupnost. Obred `alovanja spremeni pomen smrti, zato je tisti, ki izvaja ritual, gospodar nad smrtjo: pribli`a se usodi, ~eprav to ne pomeni, da jo bo obvladal. Prav nasprotno: poznavanje usode pomeni njeno spo- RECENZIJE 241 rajo se ji samo nevedne`i. Z nevednostjo prihaja aroganca. Usoda je `enskega spola. Spomnimo se Freudove pripombe, da za vsakim mo{kim stoji `enska. Nepriznava-nje usode kot `enske ali `enske kot usode je nedopustna arogan-ca, ki ne more ostati nekaznovana. @enska ima tako paradoksalno vlogo: na eni strani ji mo{ki priznavajo, da je po naravi poklicana za izvajanje `alnega rituala, po drugi strani pa se je bojijo, saj dobi s tem v roke mo~, za katero mo{ki verjamejo, da po naravi pripada njim. Seveda je treba takoj re~i, da je obred `alovanja v tradicionalnem pomenu besede v sodobnem svetu prakti~no izginil. Poznajo in izvajajo ga le {e redka ljudstva na Balkanu, na ozemlju biv{e SZ, Siciliji idr. Ritual je izginil, nadomestila ga je medicina s svojimi institucijami, za katerih zidovi umirajo ljudje osamljeni. Poleg tega je postala smrt stra{ljiva in neza`elena. Paradoks je v tem, da prav zaradi strahu pred smrtjo ta zares postane stra{ljiva, saj ni rituala, ki bi njene udarce ubla`il. Odsotnost ritualov prehoda naredi smrt ali odhod za nekaj nesmiselnega. Smrt je postala nesmiselna, zato se je {e toliko bolj bojimo in sku{amo odriniti. Ker ni ritualov, tudi ni pogovora o smrti: {e manj se pogovarjamo z umi-rajo~imi. Tako smrt kot `enska imata nekaj skupnega. Veljata za ne~isti (`enska zlasti v ~asu menstrualnega obdobja, v ~asu nose~nosti in poroda – mnogi mo{ki se dobesedno bojijo biti ob `enski, ki rojeva), zato se jima je treba izogibati, ali pa ju vsaj dr`ati na dis-tanci. Smrt in `enska sta v tem kontekstu gro`nja simbolni skupnosti, tj. identiteti ~loveka in skupine, ki ji pripada. @enske se v svojih `alostin-kah, ki jih pojejo, ko se sre~ajo s smrtjo ali odhodom/prehodom, z njo soo~ijo iz o~i v o~i: brez sprenevedanja in brez strahu. Verjet- no je to eden od zadnjih razlogov za strah pred `enskami, zlasti tistimi, ki se soo~ajo s smrtjo, ki se je, vse bolj bogati, a oropani obredov in ceremonij, praviloma bojimo. Ritual `alovanja je sicer umetnost, a je strogo kodiran. Ni~ ni prepu{~eno naklju~ju, zato mora ~lovek, ki se soo~a s smrtjo, iti po poti, ki je dolo~ena. Ne pustijo ga, da bi popolnoma dekom-penziral. Predvsem pa ga ne pustijo samega. Dose`ejo, da za~ne peti `alostinke in opravi obred, ki je vnaprej predviden in dolo-~en. Ritual je ceremonija, ki ponuja ob~utek varnosti in sprejetosti: ponuja ob~utek, da ~lovek ni sam. Za vsakega ~loveka, ki je kdajkoli `ivel, je ta ob~utek dale~ najpo-membnej{i. Zahodna civilizacija je obsojena na propad, ~e ljudem ne bo uspela ponovno ponuditi tega ob~utka. Prehod v ~loveku evocira zelo mo~ne emocionalne izku{nje. To velja zlasti za smrt, pa tudi norost ali mo`nost norosti. Za te emoci-je ljudje verjamejo, da so nevarne in se jim je treba izogniti. Ritual prehoda pa ima natanko to funkcijo, da ~loveku omogo~i soo~e-nje s stvarmi in izku{njami, za katere verjame, da so nevarne, in jih predela, tj. simbolizira. Prav prek simbolizacije jih integrira v svoj svet in jim odvzame demonski zna~aj. Simbolne kretnje izvajamo zato, da odganjamo zle duhove (demone) in pridobimo naklonjenost dobrih duhov. Morda bi lahko na tej ravni ponovno premislili stereotip o tem, da so `enske nekako bli`je naravi: ali ni narava prav tisto, ~esar se najbolj bojimo, kar nas navdaja z grozo? @enske so v tem stereotipu nevarne samo zato, ker se tisti, ki ustvarjajo stereotip ali se ga dr`ijo, ne upajo simbolizirati izku{enj, ki jih porivajo pod naravo. @enske, ki izvajajo `alostinke, so odprte do novega, nepredvidljivega: stereotipi pa imajo prav funkcijo zapiranja pred do`ivet- jem novega. Strah pred `enskami je torej predvsem strah pred do`i-vetjem novega, je strah pred odprtostjo. Ne da bi hoteli biti vulgarni, lahko dodamo, da je strah mo{kih pred `ensko, ki rojeva, dobesedno strah pred njihovo odprtostjo. Morda je v izku{nji, ki jo ima lahko samo `enska, pomemben element, ki pomaga struk-turirati stereotip o mo{ki in `enski naravi. Ali ni poplava pornografije v sedanjem ~asu {e zadnji, obupani poskus mo{kih, da bi nekako predelali odprtost `ensk. V tem primeru gre seveda za prisilo k ponavljanju. Mo{ki ne morejo odtrgati pogleda z `enskih genitalij, a prav ta pogled jim prina{a samo grozo in jih paralizira. Lep{e ilustracije Freudovega gona smrti najbr` ne bi mogli najti. Strah pred `enskami, ki sodelujejo v ritualih prehoda, je strah pred simbolnimi, tj. socialnimi, dru`benimi spremembami, saj odhod pretrga normalen potek socialnega dogajanja. Ritual prehoda je treba razumeti kot prehod iz enega simbolnega stanja v drugega, zato je vedno potencialno nevaren, zlasti za tiste, ki bi radi ohranjali dru`beni imaginarij. Ritual vedno ponudi mo`nost za rekodiranje ali rekonstruiranje dru`benih odnosov. Ritual prehoda je zato rekonstrukcija v Freudovem pomenu besede. Povezan je s spominom in preteklostjo, saj da nov pomen simbolnemu prostoru, v katerem `ivi skupnost. Ob tem se sesujejo vse evropo-centri~ne teorije o razvoju na{e civilizacije in nenapredovanju t.i. primitivnih civilizacij in kultur. Kultura po definiciji nikamor ne napreduje: se zgolj rekonstruira. Gail Holst-Warhaft v svoji knjigi omeni, da je moderna gr{ka beseda za lamentiranje (`alovanje, objokovanje, petje `alnih pesmi) sestavljena iz besede moira (gr{ka boginja usode) in logos (beseda, govor). Lamentacija je torej pripoved o usodi, ki je po definiciji neizbe`na in doleti vsakega ~lo- 242 RECENZIJE veka in vsako skupnost. Obenem je tudi napovedovanje usode. Primitivne kulture zato niso ni~ bolj organske kot kulture znotraj Zahodne civilizacije: le za simbolni obstoj skupnosti bolj skrbijo, ker se ne sprenevedajo glede njene usode. Rituali zato nikakor ne predstavljajo konzervativnih te`enj skupnosti k statusu quo: mnogo bolj ohranjajo skupnost kot simbolno. Najve~ja ovira napredovanju kulture je namre~ prav vera v nenehen linearen napredek civilizacije, ki v resnici zgolj ohranja profitno stopnjo. Ni~ nenavadnega tudi ni, da, zlasti psihologi, {e vedno trmasto vztrajajo pri tem, da so emo-cije nekak{no preddiskurzivno ali predkulturno naravno stanje, ki ga lahko opa`amo in opisujemo tudi pri `ivalih. Ko smo `e pri stereotipu o `enski naravi: ali ni `enska kot naravnej{e bitje tudi bolj emocionalna in prav zaradi tega poklicana, da vzgaja otroke in nudi svojemu mo{kemu partnerju ~ustveno podporo, saj je sam obdarjen bolj z intelektom in manj z emocijami? Ali ni prav v tej razliki med mo{kim in `ensko, ironi~no re~eno, mogo~e iskati potencialni, komplementarni, har-moni~ni odnos med obema: drug drugemu nudita tisto, ~esar drugi nima? Strah pred `ensko je strah pred prevlado narave nad kulturo: je strah pred usodo. Prav ob tem lahko neposredno izmerimo obseg ujetosti zahodnega ~loveka v novove{ko racionalisti~no in sci-entisti~no paradigmo. Ne moremo si kaj, da ne bi opozorili na miselno rev{~ino, ki stoji za temi predsodki in stereotipi: ali ni moderni ~lovek prav obseden od tekanja nazaj k naravi, naravni prehrani, naravnemu na~inu `iv-ljenja itd. itd.? ^e bi vzeli vse te napore zares, bi morali preprosto re~i: nazaj k `enski, in ne nazaj k naravi. Ker tega zlasti mo{ki ne vzamejo zares, morajo {e naprej obstajati feministke in feministi, ki problematizirajo naravo, status in funkcije stereotipov o mo{ki in `enski naravi. Ker sku{amo nadaljevati Freudovo feministi~no tradicijo, bomo rekli, da je knjiga, o kateri pravkar govorimo, knjiga o tem, da se je treba vrniti k `enski. Za zahodno civilizacijo ni zna-~ilen samo ambivalenten odnos do `ensk in usode, pa~ pa tudi do narave, norosti in smrti. Nenazadnje se zahodni ~lovek boji vsakega prehoda, zato tudi ne pozna ve~ ritualov, ki bi mu pomagali raz{iriti njegov miselni in do`ivljajski horizont. Seksualna revolucija, ki se je za~ela po drugi svetovni vojni, in postmodernis-ti~no dekonstruiranje ima eno samo alternativo, ki jo je tako sijajno opredelil Freud: rekonstrukcija. Nobenega dvoma ni, da se bo zahodni ~lovek v prihodnosti prisiljen u~iti modrosti od tistih, ki vedo, da so rituali tukaj zato, da nam olaj{ajo `ivljenje in naredijo skupno `ivljenje znosnej{e. Predvsem pa zato, da nas nenehno opozarjajo na na{o usodo. Du{an Rutar Zbornik @ENSKA V GR[KI DRAMI ur.: Nata{a Homar Krt, Ljubljana, 1993 204 str., cena: 2.310 SIT Zbornik razprav v sloven{~ini, ki obravnavajo vlogo `enske v gr{ki drami, je nekaj povsem novega za nas, ki smo vajeni starih pristopov k problemu. Knjiga se mi zdi revolucionarna novost, saj so mi prvi kriti~ni odnos do npr. seksualnosti v antiki nudile ganljive podobe Antona Sovreta o tem, da je `enskam {e mo~ odpustiti tribaldstvo, mo{kim pa ne pederastije (Sovre: Stari Grki) in da je gr{ka eroti~na poezija kot prelepa rde~a vrtnica, ki jo je ob- lezel gnusen pol` (predgovor k Platonovemu Simposion in Gor-gias). Posebnost zbornika je dru-ga~en pristop k problematiki in to, da med nami za`ivijo tudi {tu-dije klasi~nih filologov in jih lahko v svojem jeziku po mili volji prebiramo in pretresamo. Zbornik obsega pet razprav avtoric Frome I. Zeitlin, Suzanne Said in Nicole Loraux. @enske pi{ejo o `enski v gr{ki drami. Spremno besedo, ki osvetljuje polo`aj klasi~nih {tudij v svetu, je prispevala Svetlana Slap{ak. Takoj na za~etku pove, da so {tudije odmik od “filolo{ke metode”, ki je kraljevala in {e kraljuje v klasi~nih {tudijah, pravi, da se je za to metodo skrivalo to, da celovitega in metodi~nega pristopa s te ali one teoretske pozicije pravzaprav ni bilo. Malce ~ud-no pa zazveni izjava, da je “ohranjanje ’filolo{ke metode’ samo `alosten znak, da v populaciji kla-si~nih {tudij ponekod ni pri{lo niti do resnej{ega stika s strukturalizmom” (str. VIII). Svetlana Slap{ak nasploh poveli~uje strukturalisti~ni pristop nasproti jalovi filolo{ki metodi, kot da bi `e sam pristop toliko prispeval k tehtnosti in veljavnosti argumentov. Ve~ina slovenskih klasi~nofilo-lo{kih razprav je objavljenih kot spremne {tudije k (malo{tevilnim!) prevodom iz latin{~ine ali gr{~ine. Obi~ajno avtorji na kratko razla- RECENZIJE 243 gajo najpotrebnej{e za razumevanje prevoda, najve~krat uporabljana metoda je “filolo{ka”. [tudije v knjigi so struktura-listi~no antropolo{ke. Z natan~nim branjem gr{kih dram avtorice izpeljujejo temeljne antropolo{ke koncepte. Na~itanost in natan~nost, tudi duhovitost so zna~ilnosti razprav v zborniku, ki vtiskujejo oziroma razbirajo strukturne vzorce v gr{ki drami. Vemo, da je bila `enska v gr{ki dru`bi precej zapostavljena, stopni~ko vi{je od su`nja, govo-re~ega orodja. V tipi~ni gr{ki hi{i je notranji del dolo~en za `enske, zunanji pa za mo{ke, `enske se niso smele udele`evati javnih prireditev in njihova naloga je bila skrb za potomce in vodenje gospodinjstva. Ob tako neznatni vlogi `enske v gr{ki dru`bi se spra-{ujemo, kako so lahko nekatere najslavnej{e in zato tudi ohranjene tragi{ke igre posve~ene `enski: Medeja, Antigona in drugi naslovi so zgovorni. Kako na to vpra{anje odgovorijo Froma I. Zeitlin, Nicole Loraux in Suzanne Said: Froma I. Zeitlin je napisala tri razprave: Igrati drugega: gleda-li{~e, gledali{kost in `ensko v gr{ki drami, @anrske in spolne traves-tije v Aristofanovih Praznovalkah tezmoforij in Dinamika mizogini-je: mit in mitogeneza v Oresteji. V zadnji ugotavlja, da je osnovna tema veli~astne trilogije Oresteja (Agamemnon, Nosilke pitnih darov in Evmenide) uveljaviti zave-zujo~o naravo patriarhalne poroke, ki potrjuje `ensko podrejenost in mo{ko nasledstveno linijo (str. 130), saj vsaka tema in vsako dejanje izvira iz `enske. Temeljni kamen Ajshilovega izgrajevanja sveta vidi v nadzorovanju `enske, osnovnem dru`benem in kulturnem pogoju za za~etek civilizacije. Orestejo Froma I. Zeitlin razume kot prikaz dru`bene evolucije iz matriarhata v patriarhat. Cilj trilogije je, naj `enska sprejme zakonske vezi kot nujne, naravne in pravi~ne (str. 133). Vse- bina je boj med spoloma, samou-veljavitev `enske se izra`a le za ceno uni~enja Drugega (str. 133), `enska zavrne svojo podrejeno vlogo le v popolnem nasprotju: v ginekokraciji. Zelo zabavna in najbolj “filo-lo{ka” je razprava Suzanne Said Zborovalke: `enske, ekonomija in politika, ki skozi Aristofanove komedije raziskuje, kaj bi se zgodilo, ~e bi v Atenah prevzele oblast `enske. Aristofanov prikaz sprevrnjene demokracije v Zbo-rovalkah je nasprotje Platonove Utopije. Vladavina `ensk proslavi zasebni interes nad splo{nim, politi~na kuhinja se sprevrne v kuhinjsko politiko, na~elni egali-tarizem Grkov se spremeni v dejanskega, v skupno last `ensk in otrok. Na koncu Suzanne Said izpostavi razlog za razlike med Platonovo Utopijo in Aristofano-vo utopi~no vladavino `ensk. Gre za nasprotje med mo{kim in `enskim: mo{ki zagovarja poli-ti~no skupnost, v kateri bi se bistvo dr`ave popolnoma uresni~ilo v enotnosti, `enska pa lahko oznani le konec politi~ne skupnosti in za~etek politike trebuha. Zadnja je razprava Tragi~ni na~in uboja `enske Nicole Loraux. Avtorica razbira iz tragi{kih pesnitev dru`beni imaginarij Grkov v razmerju do realnega in analizira posebnosti gr{kega in tragi{-kega jezika. Izhodi{~na to~ka je smrt `enske. @enska smrt se razlikuje od mo{ke; mo{ki umre na boji{~u, s smrtjo je soo~en na tleh, kot hoplit, `enska pa leti: obe-{ena se pozibava, strmoglavi s skale. @enska se ubije za ali zaradi mo{kega, smrt `enske utrjuje in obnavlja njeno razmerje do poroke in materinstva. V smrti lahko `enske dose`ejo ve~jo slavo kot v `ivljenju, a tragi~na slava `ensk je dvoumna: `enske v gr{ki tragediji igrajo mo{ki. Posebno poglavje je `rtvo-vanje device, parthénos. Smrt device je poroka s Hadom, bogom podzemlja, tako kot je poroka po- novitev Hadove ugrabitve soproge Perzefone. Nicole Loraux pravi, da je s tem v gledali{ki igri prikazano nezamisljivo, gr{ka polis ne `rtvu-je svojih mladenk, a dr`avljanom ponuja “dvojno zadovoljstvo imaginarne prekr{itve phonosa (umora) in sanjarjenja o krvi devic (str. 181)”. Tragedija se izogiba normi in daje prednost kr{itvi, z najve~-jim odmikom od norme prou~uje normo samo. Prikaz dogajanja na podro~ju klasi~nih filolo{kih {tudij s petimi dokaj razli~nimi razpravami je zanimiv in pou~en, vendar ne zaradi iskanja antropolo{kih struktur, ki ga poveli~uje Svetlana Slap{ak. Razlog je drugje: citati in zanimivi podatki (`enske so si v antiki brile ...) so pravo vabilo za branje gr{-kih dram. Za prevod je poskrbela skupina prevajalcev. Pohvaliti je treba to, da so gr{ke besede natan~no in pravilno transkribirane in opremljene z naglasi. Kjer so uporabljene v sklonu, naglasa ni, ker je beseda `e delno poslovenjena. To lo~evanje se mi zdi vredno posnemanja in posre~ena re{itev. Zbornik je prevedla skupina kla-si~nih filologov, uredila pa Nata{a Homar. Darja [terbenc 244 RECENZIJE 1 1 . i ¦ K ,:¦{; CÜ §rl ; iS i ^p-K-^ ¦¦&& % .:i! ' K, r ' jlV * ^¦s^".-. ¦J^Jaj ¦** t %j ^. : .*- ¦ ¦ F9Tm If >«=L*L ^-is1-* ft-äfe* Janez Strehovec KIBERNETI^NA UMETNOST, DRUGA TEHNIKA IN IGRE (Povzetek) S terminom kibemetična umetnost poimenuje avtor v tem besedilu elektronsko in novo-medijsko umetnost, ki je prvenstveno namenjena interaktivni in tudi mrežni recepciji in je zato tudi testno področje za izkušanje vrste zamenjav paradigem, ki opredeljujejo postindustrij-sko in postmoderno sedanjost. Gre za umetnost, ki je namenjena interaktivni in igrivi recepciji, temelji na drugi, okolju in človeku prijazni in inteligentni tehniki, usmerja k problematiki računalniško podprte čutne zaznave, za ontološki status njenih del pa je značilna nematerialnost, instantnost in procesualnost. Tudi stvari, kot so telematizacija zavesti, konektivizem (ageograf-ska in ageopolitična mrežna povezanost umetnikov in sprejemnikov), učenje za zaznavo in simulacija za stimulacijo, so kvalitete, ki se lahko testno izkušajo ob primeru tovrstnih del in so tudi splošne značilnosti življenja v poindu-strijski sedanjosti inteligentnih strojev in tele-matičnih povezav. Prav tako pa je razred tovrstnih del spričo svoje zasidranosti v vmesnem področju med umetnostjo, znanostjo in tehnologijo produktiven izziv tudi za sodobno umetnostno teorijo in estetiko, ki lahko na podlagi orbitalnega in mejnega položaja teh del glede na tradicionalno umetnost razmišljata o posebnostih umetnosti kot umetnosti in o (družbeni) usodi čutnosti v sedanjosti. Besedilo se členi na razdelke Gospodovalna tehnika in tehnika kot podlaga igre, Današnje usmeritve kibernetične umetnosti, Kibemetična umetnost in tehnoludizem in K estetiki kibernetične umetnosti. Avtor v njih nameni posebno pozornost tehno-ludizmu (povezavi “druge tehnike” v smislu teorije Walterja Benjamina in igre) kot eni izmed alternativnih kvalitet nove družbenosti ob koncu tisočletja in produktivni opciji za današnjega posameznika kot homo ludens in homo aestheticus. Tehnoludizem je tudi značilnost recepcije kiber-netičnih umetnin, katerih igriv značaj pojasni avtor s pomočjo kategorij ilinx in agon, razvitih v teoriji iger Rogerja Cailloisa. Kibemetična umet- nost tudi usmerja k u~enju skozi igro, in sicer k u~enju za zaznavanje in ob~utenje (za intenziv-nej{e gledanje, sli{anje, tipanje), prav tako pa interaktivna recepcija kot igra prispeva k izbolj-{anju koncentracije, stopnjevanju motori~nih spretnosti, razvijanju smisla za kombinatoriko in popspe{evanju koordinacije med o~esom (vidom) in roko (otipom). U~enje za feeling je torej pomembna kvaliteta kiberneti~ne umetnosti, delane pod obnebjem tehnoludizma. Andrej [kerlep KOMUNIKACIJA V VIRTUALNIH SVETOVIH (Povzetek) ^lanek ori{e osnovne poteze transformacije ra~unalnika v komunikacijski medij, in opi{e elementarne forme ti. ra~unalni{ko posredovane komunikacije na globalni ra~unalni{ki mre`i Internet: pridobivanju informacij, ter asinhronim in sinhronim formam interaktivne komunikacije. V drugem delu je predstavljena dinamika komuniciranja v ti. MUD/MOO sistemih, ki v tekstualno strukturirano virtualno okolje integrirajo ve~ji del drugih form ra~unalni{ko posredovanega komuniciranja. V tem okviru posve~a posebno pozornost fenomenu virtualnih skupnosti in mo`nosti izrabe novih tehnologij za komuniciranje pri poklicnem sodelovanju. Zora Rutar Ilc GENEALOGIJA MENTALNEGA MERJENJA (Povzetek) V pri~ujo~em tekstu nameravamo osvetliti porajanje enega klju~nih psiholo{kih konceptov – koncepta mentalnega merjenja. Raziskali bomo pogoje njegove pojavitve: specifi~ne diskurzivne okoli{~ine in poskuse re{evanja dolo~enih dru`-benih problemov, ki so botrovali njegovemu nastanku. Sledili bomo dvema lo~enima tokovoma. Rose prepoznava koncept in prakso mentalnega merjenja kot rezultat prizadevanj za obvladovanje populacije. V prvem – evgeni~nem – obdobju le-teh so si prav z mentalnim merjenjem obetali kontroliranje degeneriranosti. Konceptualno osnovo teorijam degeneracije je priskrbel Galton. POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 247 Teorijo dednega prenosa je preformuliral v termine individualnih razlik in norm. Gould pa mentalno merjenje preu~uje v kontinuiteti z zgodovino geneti~nih teorij in praks kraniometrije in antropometrije. Kljub izrazitim potrebam po ustreznih oblikah mentalnega merjenja pa se le-to ni uspelo uveljaviti kot nosilna strategija, saj je v najve~-jem zamahu izgubilo bitko z neohigienskimi strategijami. Artur [tern NOVA NARAVOSLOVNA VERA (Povzetek) Naravne teologije se od razodetih razlikujejo po tem, da obstoj Boga dokazujejo, in sicer na osnovi naravnih dejstev. ^e pa govorimo o naravoslovni veri, zahajamo v nov paradoks: naravoslovje in vera sta pojma, ki se po definiciji izklju~ujeta. Naravoslovje kot del znanosti nam-re~ temelji na dokazu, vera pa na poti k svojemu visokemu pomenu odvr`e dokazljivost, in se ravno utemeljuje na vrednotah, ki so onstran preverjanja. To te`avo samega imena kot tudi vsebine pa re{uje holisti~ni pristop, ki naposled nadgradi analizo. Znanost je v treh etapah odstavila Boga: s teorijami, ki razlagajo nastanek ~loveka; `ivlje-nja; in vesolja. Bog je poleg tega odstavljen tudi po psiholo{ko-eti{ki poti, kajti ni videti konsistentnega odgovora na vpra{anje, zakaj – ~e obstaja – dopu{~a trpljenje. [tirje jezdeci nove apokalipse: Naravni izbor, Nastanek `ivljenja, Veliki pok in Sebi~ni gen, ki jih je napovedala trojica glasnikov ~lovekovega padca Kopernik-Darwin-Dawkins, so uni~ili ~lo-vekovo samozagledanost kot tudi vsakr{no predstavljivo onostranstvo. S tem smo postavljeni na trdna tla, od koder se je mo~ odriniti v novo etiko, ki zavra~a sleherno mo`nost pla~ila za altruisti-~no dejanje. ^e obstaja ~isto altruisti~no dejanje brez zadnjega sledu {pekulacije, gre za popolno transcendenco tukaj{njega sveta. To pa je jedro nove naravoslovne vere. Bojan Radej ONESNA@ENJE NAPRODAJ ALI SLOVO OD EKORADIKALCEV (Povzetek) Mednarodna trgovina z odpadki in z ones-na`evanjem ve~krat aktivira okoljevarstvenike povsod po svetu. Sti~i{~e med ponudbo in pov-pra{evanjem na tem trgu ri{ejo kot mejo med razvitim in nerazvitim svetom. Pogosto upravi-~eno. Poenostavljanja ekoradikalov pa so lahko prav tako {kodljiva kot brezbri`nost onesna`e-valcev. Trgovanje z onesna`evanjem zmotraj nekaterih najbolj razvitih dr`av na svetu je dalo izjemne okoljevarstvene in ekonomske u~inke. [e ve~: prav ta mehanizem obeta, da bo presegel temeljne prevare etabliranih okoljevarstvenih konceptov, predvsem pa tistega, ki `e ve~ kot dve desetletji vsiljuje na~elo, da mora za onesna-`evanje pla~ati onesna`evalec. Arthur P. J. Mol in Gert Spaargaren APOKALIPTI^NA OBZORJA EKOLO[KE REFORME (Povzetek) Zdi se, da se v sedanjih razpravah o okolju razvija apokalipti~na razse`nost ekolo{kih razmer. Toda v nasprotju z zgodnjimi sedemdesetimi leti se dozdeva, da ekoalarmizem v sedanji obliki odseva nara{~ajo~o negotovost in strah, ki sta povezana s spreminjajo~o se naravo pozne moderne dru`be. Negotovost in strah nista povezana samo z zelo velikimi tveganji, kot pri nesre~i v ^ernobilu, temve~ tudi z lokalnimi problemi, kot je to npr. problem preskrbe z zdravo pitno vodo iz krajevnega vodovoda. Teorija Ulricha Becka o dru`bi tveganja, ki jo je dodelal Anthony Giddens, analizira te ekostrahove na ozadju spreminjajo~ih se razmer v moderni dobi. Zaradi svojega splo{nega pesimisti~nega pod-tona in svojega temeljnega sumni~enja v vlogo znanosti in tehnologije v preseganju ekokata-strofe je teorija tveganja dozdevno v popolnem nasprotju s teorijo ekolo{ke modernizacije. Ta najin spis `eli s soo~enjem obeh perspektiv prispevati k ekolo{ki sociologiji na tri na~ine. Prvi~, posku{ava se pribli`ati razumevanju aktualnega porasta ekoalarmizma. Drugi~, ocenila sva prispevek teorije dru`be tveganja v analiziranju 248 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN problemov okolja in v razvijanju projektivno realisti~nih utopi~nih modelov, ki obdelujejo krizo okolja v pogojih pozne oz. refleksivne moderne. In kon~no, z uvajanjem formalne socio-lo{ke teorije oba modela prispevata h konceptualnemu razvoju in podrobni izdelanosti te pod-discipline. Janez Strehovec CYBERNETIC ART, SECOND TECHNIQUE AND GAMES (Abstract) In the article, the author uses the term cybernetic art to designate electronic and new-media art which is primarily intended for interactive and network reception and therefore provides a testing ground for experimenting with the substitution of a variety of paradigms defining the postindustrial and postmodern world of today. This art is intended for interactive and playful reception. It is based on different, environment-friendly, user-friendly and intelligent technical improvements, and is oriented towards computer-mediated sensory perception. The ontological status of its works of art is immaterial, instant and processible in character. Telematisation of the consciousness, connectivity (ageographical and ageopolitical network connection of artists and recipients), learning for the sake of perception and simulation for the sake of stimulation are qualities which can be tested while in contact with these works; in general, the same features currently characterize living in the post-industrial world of intelligent machines and tele-matic connections. Being embedded in the intermediate space between art, science and technology, these works provide a productive challenge to contemporary theory of art and aesthetics. Based on the orbital and marginal status of these works in relation to traditional art, the theory of art and aesthetics can study the specific character of art as art and the (social) fate of sensory perception in the world of today. The article is further divided into the subtitles Domineering Technical Genius and Technical Genius as a Basis of Play, Contemporary Orientations of Cybernetic Art, Cybernetic Art and Tech- noludism and Towards an Aesthetics of Cybernetic Art. The author draws attention in particular to technoludism (a connection of “second techique” (“zweiten Technik”), in the context of the theory of Walter Benjamin, with play) as one of the alternative qualities of the new social reality at the turn of the millennium and as a productive option for today’s individual – homo ludens and homo aestheticus. Technoludism also characterizes the reception of cybernetic works of art, whose playful character is explained by the author through the use of categories of ilinx and agon, expounded in the theory of games of Roger Caillois. Cybernetic art is also oriented towards learning through play, that is, towards learning for the sake of improving perception and feeling (more intensive watching, hearing, feeling). Likewise, interactive reception as a game contributes to improving concentration, stepping up motor skills, developing combinatorial potential and stimulating coordination between the eye (the sight) and the hand (the touch). Learning for feeling is therefore an important quality of cybernetic art, produced under the firmament of technoludism. Andrej [kerlep COMMUNICATION IN VIRTUAL WORLDS (Abstract) The article outlines the basic features of the transformation of a computer into a communication medium and describes the elementary forms of so-called computer-mediated communication on the Internet global network: ways of information retrieval and asynchronous and synchronous forms of interactive communication. The second part deals with the dynamics of communication in the so-called MUD/MOO systems, which integrate most of the other forms of computer-mediated communication into textually-structured virtual environments. In this context, special attention is focused on the phenomenon of virtual communities and on possibilities of using new technologies for communication in professional collaboration. POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 249 Zora Rutar Ilc GENEALOGY OF MENTAL ABILITY ASSESSMENT (Abstract) The article is aimed at analysing the formulation of one of the key concepts in psychology – the concept of mental ability assessment. It details the conditions in which the concept emerged, specific discursive circumstances and attempts at solving certain social problems which occasioned its emergence. The article outlines two separate tendencies. Rose acknowledges that the concept and practice of mental ability assessment result from efforts to control the population. In the first – the eugenic – period, it was hoped that mental ability assessment would provide a means of controlling degeneration. The conceptual basis of degeneration theories was provided by Galton. The theory of genetic transmission was reformulated in terms of individual differences and norms. As to Gould, he studies mental ability assessment alongside with the history of genetic theories and practices of craniometry and anthropometry. Despite the acute need to devise appropriate forms of mental ability assessment, this phenomenon failed to establish itself as a primary strategy; in its heyday, it lost the battle with neo-hygienic strategies. Artur [tern A NEW RELIGION OF NATURAL SCIENCES (Abstract) Natural theologies differ from those based on divine revelation in that they strive to prove the existence of God on the basis of natural facts. A religion of natural sciences, on the other hand, is a contradiction in terms: natural sciences and religion are by definition irreconcilable notions. Natural sciences are based on proof, while religion on its way to elevated significance casts off all provability and is firmly grounded in the very values which are beyond verification. The incongruity of the designation and of its content finds a solution in the holistic approach, which ultimately overshadows any analysis. God has been deposed by science in three stages: by theories explaining the creation of man; of life; and of the universe. Additionally, God has been deposed in terms of psychology and ethics, too, since no consistent answer has ever been given to the question why – provided that God exists – suffering is condoned. The four riders of the new Apocalypse – Natural Selection, Genesis of Life, Big Bang and Selfish Gene, predicted by the three harbingers of the fall of mankind – Copernicus, Darwin and Dawkins – annihilated man’s egocentricity and any trace of imaginable afterworld. With our feet firmly back on the ground, we may be catapulted into a new ethic which negates a possibility of compensation for an altruistic deed. Should a purely altruistic deed – without a trace of speculation – truly exist, it would be a total transcendence of this world – and this is the very essence of the new religion of natural sciences. Bojan Radej POLLUTION FOR SALE OR FAREVELL TO ECORADICALS (Abstract) International trade in waste and pollution often triggers a reaction in environmentalists all over the world. The intersection of supply and demand on this market is depicted as the point of division between the developed and the undeveloped world. Often justifiably so. Ecoradicals’ simplifications, however, can be just as detrimental as the carelessness of polluters. Trade in pollution has produced extraordinary effects in the environmental protection and economy of certain most advanced countries of the world. Moreover, this very mechanism promises to transcend fundamental delusions of the most common concepts of environmental protection, particularly the concept which has for more than two decades forced us to believe that it is the polluter who should pay the price of pollution. 250 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN Arthur P. J. Mol and Gert Spaargaren APOCALYPTICAL HORIZONS OF ECOLOGICAL REFORM (Abstract) Discussions currently underway on environmental issues seem to be characterized by an apocalyptical tone. As opposed to the early seventies, the present form of ecoalarmism seems to reflect growing uncertainty and fear associated with the changing nature of the late modernist society. Uncertainty and fear are associated not only with tremendous risks, as in the case of Chernobyl, but also with local problems, for example with healthy drinking water from the local water supply system. The theory of Ulrich Beck on the society of risk, which was elaborated on by Anthony Giddens, analyses these ecological fears against the background of changes facing the modern era. On account of the prevailing pessimist undertone and of a fundamental distrust of the role of science and technology in transcending the ecological disaster, the theory of risk seems to be in total opposition to the theory of ecological modernization. By confronting the two perspectives, the present article attempts to contribute to ecological sociology in three ways. First, an attempt is made at developing an understanding of the current upsurge in ecoalarmism. Second, an assessment is made of the contribution of the theory of the society of risk to analysing environmental problems and to devising utopian models – realistic solely in terms of design – dealing with the environmental crisis in the conditions of late, more precisely, of reflexive modernism. And finally, by introducing formal sociological theory, both models contribute to the conceptual development and to further advancement of this subdisci-pline. Translated by Mateja Mrak Janez Strehovec KYBERNETISCHE KUNST, ZWEITE TECHNIK UND SPIELE (Zusammenfassung) Mit dem Begriff kybernetische Kunst bezeichnet der Autor in diesem Text die elektronische Kunst und die Kunst neuer Medien, die vor allem der interaktiven und durch Netzwerke vermittelten Rezeption gewidmet ist. Sie ist daher ein Testbereich für die Erprobung einer Reihe neuer Paradigmen, die unsere postindustrielle und postmoderne Gegenwart bestimmen. Diese Kunst ist einer interaktiven und spielerischen Rezeption gewidmet, sie basiert auf einer anderen, menschenfreundlichen und intelligenten Technik und behandelt den Fragenkomplex der computergestützten Sinneswahrnehmung. Kennzeichnend für den ontologischen Status dieser Kunstwerke sind Instantcharakter, Immaterialität und Prozessualität. Auch die Telematisierung des Bewußtseins, Vernetzung (ageographische und ageopolitische Netzverbindungen zwischen Künstlern und Rezipienten), Ausbildung einer verfeinerten Wahrnehmung und stimulative Simulation sind Qualitäten, die an solchen Werken getestet werden können und zu den allgemeinen Eigenschaften der, von intelligenten Maschinen und Telekommunikationen geprägten, postindustriellen Gegenwart gehören. Angesichts ihrer Position am Schnittpunkt von Kunst, Wissenschaft und Technologie und im Grenzbereich einer traditionell konzipierten Kunstaffassung, stellen diese Werke auch herausfordernde und produktive Fragen an die zeitgenössische Kunsttheorie und Ästhetik, z.B. über die Besonderheiten der Kunst als Kust und über das (soziale) Schicksal der Sinnlichkeit. Der Text besteht aus vier Teilen: Herrschaftstechnik und Technik als Spielgrundlage, Zeitgenössische Tendenzen innerhalb der kybernetischen Kunst, Kybernetische Kunst und Technoludismus, Zur Ästhetik kybernetischer Kunst. Mit besonderer Aufmerksamkeit widmet sich der Autor dem Technoludismus (einer Verbindung zwischen Spiel und der “zweiten Technik” im Sinne Walter Benjamins) als einer der alternativen Qualitäten neuer Sozialität am Ende des Jahrtausends POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 251 und einer Option des modernen Menschen als homo ludens und homo aestheticus. Der Technoludismus ist auch eine Eigenschaft der Rezeption kybernetischer Kunstwerke. Den spielerischen Charakter dieser Kunstwerke erklärt der Autor mit Hilfe der von Roger Caillois entwickelten Kategorien ilinx und agon. Die kybernetische Kunst fördert die spielerische Ausbildung und Verfeinerung von sinnlichen Wahrnehmungen (intensiveres Sehen, Hören, Tasten). Die interaktive Rezeption als Spiel trägt zur besseren Konzentration, Steigerung motorischer Fähigkeiten, Entwicklung des Sinns für Kombinatorik und zur schnelleren Koordination zwischen Augen und Händen bei. Das Üben des Fühlens ist also eine bedeutende Qualität der kybernetischen Kunst, die im Rahmen des Technoludismus entsteht. Andrej [kerlep KOMMUNIKATION IN VIRTUELLEN WELTEN (Zusammenfassung) Im vorliegenden Text werden die grundlegenden Eigenschaften der Transformation eines Computers in ein Kommunikationsmedium skizziert und die elementaren Formen der computervermittelten Kommunikation im globalen Computernetz Internet beschrieben: Informationsabruf, asynchrone und synchrone Formen der interaktiven Kommunikation. Im zweiten Teil wird die Kommunikationsdynamik in den sogenannten MUD/MOO Systemen vorgestellt, die in eine textuell strukturierte virtuelle Umwelt einen Großteil der anderen computervermittelten Kommunikationsformen integrieren. In diesem Kontext wird besondere Aufmerksamkeit dem Phänomen der virtuellen Gemeinschaften und den Anwendungsmöglichkeiten neuer Kommunikationstechnologien im Bereich beruflicher Zusammenarbeit gewidmet. Zora Rutar Ilc GENEALOGIE MENTALER MESSUNGEN (Zusammenfassung) Im vorliegenden Text soll die Entstehung eines der wichtigsten psychologischen Konzepte erläutert werden – das Kozept der mentalen Messungen. Untersucht werden die Voraussetzungen und Verhältnisse, in denen dieses Konzept entstand: die spezifischen Diskursverhältnisse und gewisse Lösungsversuche von sozialen Problemen. Verfolgt werden zwei getrennte Strömungen. Rose versteht das Konzept und die Praxis der mentalen Messungen als ein Resultat von Anstrengungen zur Populationsbeherrschung. In ihrer ersten – eugenischen – Phase, versprach man sich von den mentalen Messungen die Kontrolle der Degeneration. Die konzeptuelle Basis der Degenerationstheorie lieferte Galton. Die Theorie der Vererbung reformulierte er in den Begriffen der individuellen Unterschiede und Normen. Gould untersucht die mentalen Messungen im Rahmen einer kontinuierten Geschichte der genetischen Theorie und der kraniometrischen und anthropometrischen Praxis. Trotz außdrücklicher Bedürfnisse nach angebrachten Formen mentaler Messungen, konnten sich diese nicht gegen die neuhygienischen Strategien durchsetzen. Artur [tern NEUE NATURWISSENSCHAFTLICHE RELIGION (Zusammenfassung) Die Naturtheologien unterscheiden sich von den offenbarten durch den Versuch, Gott auf Grund natürlicher Tatsachen zu beweisen. Wenn man aber von einer naturwissenschaftlichen Religion spricht, kommt man zu einem neuen Paradox: Naturwissenschaft und Religion sind Begriffe, die sich per definitionem ausschließen. Die Naturwissenschaft basiert auf Beweisführung, der Galube hingegen verwirft die Beweisführung und errichtet sich auf unüberprüfbaren Werten. Diese Benennungsschwierigkeiten wie auch die inhaltlichen Probleme werden durch holistische Methoden gelöst, die schließlich die Analyse ergänzen. Die Wissenschaft hat Gott in drei Etappen abgeschafft: mit Theorien, die die Entstehungsgeschichte des Menschen, des Lebens und des Universums erklären. Gott wurde auch auf psychologisch – ethischen Wegen abgeschafft, den es scheint keine konsistente Antwort auf die 252 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN Frage zu geben: warum, wenn Er existiert, läßt Er Leiden zu. Die vier neuen Apokalyptischen Reiter: natürliche Auslese, Entstehung des Lebens, Entstehung des Weltalls und das egoistische Gen, die von den drei Verkündern des Falls des Menschen (Kopernikus, Darwin, Hawkins) vorhergesagt wurden, zerstörten die menschliche Selbstsucht und auch jegliche Jenseitsvorstellungen. Damit aber ist der Menschen auf festen Boden gestellt, von wo er sich auf den Weg zu einer neuen Ethik machen kann, die jede Möglichkeit einer Belohnung für altruistische Taten ablehnt. Wenn es eine reine altruistische Tat, ohne die Spur einer Spekulation gibt, handelt es sich um die vollkommene Transzendenz des Diesseits. Das aber ist der Kernpunkt der neuen naturwissenschaftlichen Religion. Bojan Radej UMWELTVERSCHMUTZUNG IM AUSVERKAUF ODER ABSCHIED VON DEN ÖKO-RADIKALEN (Zusammenfassung) Der internationale Handel mit Abfallstoffen aktiviert oft die Umweltschützer in der ganzen Welt. Die Linie, an der sich Angebot und Nachfrage treffen, wird von ihnen als Trennungslinie zwischen der entwickelten und der unterentwickelten Welt eingezeichnet. Oft ist es begründet. Die von den Öko-Radikalen durchgeführten Vereinfachungen können aber eben so schädlich sein, wie die Indifferez der Umweltverschmutzer. Der Handel mit Umweltverschmutzung zwischen einigen hochentwickelten Staaten ergab außergewöhnliche umweltschützende und wirtschaftliche Ergebnisse. Dieser Mechanismus verspricht sogar, in einigen Jahren die Täuschungen etablierter Umweltschutzkonzepte zu überwinden, besonders jenes, das schon mehr als zwei Jahrzehnte das Prinzip aufzwingt, nach dem für die Umweltverschmutzung der Umweltverschmutzer zahlen muß. Arthur P. J. Mol und Gert Spaargaren APOKALYPTISCHE HORIZONTE EINER ÖKOLOGISCHEN REFORM (Zusammenfassung) In den heutigen Umweltdiskussionen scheint sich eine apokalyptische Dimension ökologischer Verhältnisse zu entwickelen. Aber im Gegensatz zu den frühen 70-er Jahren erscheint die jetzige Form des Ökoalarmismus eine anwachsende Angst und Unsicherheit wiederzuspiegeln, die mit dem sich verändernden Charakter der spätmodernen Gesellschaft zusammenhängen. Die Unsicherheit und die Angst sind nicht nur mit den großen Risiken verbunden, wie dem Unfall von Tschernobyl, sondern auch mit lokalen Problemen, wie z.B. der Versorgung mit gesundem Trinkwasser durch örtliche Wasserleitungen. Ulrich Becks Theorie einer Gesellschaft des Risikos, die von Anthony Giddens ausgebaut wurde, analysiert diese Umweltängste vor dem Hintergrund der sich verändernden Verhältnisse im Zeitalter der Moderne. Aufgrund der allgemein pessimistischen Stimmung und des fundamentalen Zweifels an der Rolle der Wissenschaft und der Technologie in der Überbrückung der Umweltkatastrophe, ist die Risikotheorie im scheinbaren Gegensatz zu der Theorie der ökologischen Modernisierung. Der vorliegende Text soll durch die Gegenüberstellung beider Perspektiven zu einer Soziologie der Ökologie beitragen, und zwar auf drei Ebenen. Auf der ersten Ebene ist es ein Annäherungsversuch an die Erklärung des aktuellen Ökoalarmismus; auf der zweiten wird der Beitrag der Theorie der Risikogesellschaft bei der Analyse der Umweltprobleme und der Entwicklung projektiv – realistischer utopischer Modelle bewertet, die die Umweltkrise in den Verhältnissen der späten bzw. reflexiven Moderne behandeln. Und letztlich tragen mit der Einführung einer formalen soziologischen Theorie beide Modelle zur konzeptuellen Entwicklung und detaillierten Ausarbeitung dieser Disziplin bei. Übersetzung: [pela Ko{nik Virant POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 253 SEZNAM AVTORJEV IN VIROV FOTOGRAFIJ TER SLIK stran 5 – Foto: Mark Seliger, Roling Stone, 29. april 1993. stran 6 – CONVEX 3800 – sveti gral slovenskega superra~unalni{tva. Superra~unalni{ki center na In{titutu Jo`ef Stefan. Foto: Diego A. Gomez stran 7 – ARNES: Prostor z diskovjem in modemi. Foto: Diego A. Gomez stran 9 – Greg Garvey: Avtomatska spovednica. Vir: WIRED, 2.03, 1994 stran 15 – Foto: Bart Nagel. Vir: MONDO 2000, {t. 12 1994. stran 19 – Sprehod skozi delujo~i model 50-kratno pove~anega namiznega ra~unalnika v Muzeju ra~unalni{tva v Bostonu. Vir: WIRED 2.03, 1994 stran 23 – Semeni{ka knji`nica v Ljubljani – prva javna knji`nica v mestu. Foto: Zakladi Slovenije, CZ, Ljubljana 1979. stran 24-25 – Foto: PC Magazine stran 27 – Informacijska stran o slovenskem arhiteku Jo`efu Ple~niku dostopna prek Interneta s komunikacijskim programom Mosaic. Foto: Diego A. Gomez. stran 28 – Ilustracija: Mark Ladman. Vir: MONDO 2000 – User’s Guide to the New Edge. Harper Colins Publishers, New York 1992. stran 30 – Theo Kamecke: Sirius – 1991. Vir: MONDO 2000, {t. 12, 1994. stran 32-33 – Ilustracija: David Fremont. MONDO 2000, {t. 9, 1993. stran 37 – ARNES: Vzdr`evanje ra~unalni{ke mre`e. Foto: Diego A. Gomez. stran 40 – ARNES: Grafi~ni prikaz trenutnega delovanja mre`e. Foto: Diego A. Gomez. stran 43 – ARNES: Informacijska stran v Mosaicu, ki prikazuje strukturo stre`nikov v Sloveniji. Foto: Diego A. Gomez. stran 45 – ARNES: Senzitiven zemljevid Slovenije v Mosaicu. Foto: Diego A. Gomez. stran 48 – Theo Kamecke: Shang –1992. Vir: MONDO 2000, {t. 12, 1994. stran 49 – Foto: Ed Kasho. stran 51 – Portret Howarda Rheingolda, ki je dosegljiv na Internetu: http://www.well.sf.ca.us/virtual community/Howard Rheingold stran 56 – J. P. Barlow, borec za dr`avljanske pravice v kiberprostoru in skupaj z Mitchem Kaporjem soustanovitelj Electronic Frontier Foundation. Foto: Bart Nagel. Vir: MONDO 2000 – User’s Guide to the New Edge. Harper Colins Publishers, New York 1992. stran 59 – Julia Scher, performans Securité par Julia. Vir: MONDO 2000, {t, 9, 1993. stran 61 – Julia Scher, performans Securité par Julia. Vir: MONDO 2000, {t, 9, 1993. stran 64 – Theo Kamecke: Epiphany – 1986. Vir: MONDO 2000, {t. 12, 1994. stran 66 – Mozai~ni simulirani prostor mobilnih zvo~nih podatkov (smdk). Interaktivna instalacija artisti~ne skupine Knowbotic Research. Vir: Prix Ars Electronica ’93, Veritas Verlag, Linz 1993. stran 70 – Agnes Hegedüs: Pogled roke – interaktivna ra~unalni{ka instalacija. Vir: Katalog Multimediale 3, Karlsruhe 1993. stran 71 – Gideon May: Miza duhov – interaktivna ra~unalni{ka instalacija. Vir. Katalog Multimediale 3, Karlsruhe 1993. stran 72 – Iz potrebnih re~i – interaktivna ra~unalni{ka instalacija, avtor: Frank Fietzek. Vir: Katalog Multimediale 3, Karlsruhe 1993. stran 74-75 – Tamas Waliczky, Sebastian Egner in Jeffrey Shaw: Gozd – interaktivna ra~unalni{ka instalacija. Vir: Katalog Multimediale 3, Karlsruhe 1993. stran 78 – Prizor s performansa skupine Survival Research Laboratories. Vir: WIRED, 1.4/1994 stran 79 – Prizor s performansa skupine Survival Research Laboratories. Vir: WIRED, 1.4/1994 stran 82 – Jeffrey Shaw: Virtualni muzej – interaktivna ra~unalni{ka instalacija. Pogled v virtualnem okolju: muzejska soba 1. Vir: Katalog Ars Electronica ’92 – Die Welt von innen – Endo & Nano , LIVA, Linz 1992. stran 83 – Jeffrey Shaw: Virtualni muzej – interaktivna ra~unalni{ka instalacija. Pogled v realnem okolju. Vir: Katalog Ars Electronica ’92 – Die Welt von innen – Endo & Nano , LIVA, Linz 1992. stran 86 – Theo Kamecke: Amon Ra – 1987. Vir: MONDO 2000, {t. 12, 1994. stran 90 – Caravaggio: Nejeverni Toma`. Vir: Alfred Moir: Caravaggio, Prosveta/Vuk Karad`i~, Beograd 1984. stran 98 – Theo Kamecke: Sarcophagus for C3P0 – 1989. Vir: MONDO 2000, {t. 12, 1994. stran 100 – Ilustracija: Didier Cremiux. Vir: MONDO 2000 – User’s Guide to the New Edge. Harper Colins Publishers, New York 1992. stran 103 – Vir: MONDO 2000, {t. 9, 1993. stran 104 – Ilustracija: John Borruso. Vir: MONDO 2000 – User’s Guide to the New Edge. Harper Colins Publishers, New York 1992. stran 105 – Fotoarhiv ^asopisa za kritiko znanosti. stran 105 – Fotoarhiv ^asopisa za kritiko znanosti. stran 106-107 – Laurie Anderson in Brian Eno v snemalnem studiu. Foto: Neil Selkirk. Vir: WIRED, 2.03 1994. stran 108 – Fotoarhiv ^asopisa za kritiko znanosti. stran 110 – Mark Pauline. Vir: WIRED, 1.4/1993. stran 113 – Bruce Sterling. Foto: Martha Grenon. Vir: MONDO 2000 – User’s Guide to the New Edge. Harper Colins Publishers, New York 1992. stran 115 – William Gibson. Foto: Michael Llewelyn. Vir: MONDO 2000 – User’s Guide to the New Edge. Harper Colins Publishers, New York 1992. stran 116 – William Borroughs. Vir: MONDO 2000 – User’s Guide to the New Edge. Harper Colins Publishers, New York 1992. stran 119 – Rudy Rucker. Foto Yvette Roman. Vir: MONDO 2000 – User’s Guide to the New Edge. Harper Colins Publishers, New York 1992. stran 122 – Theo Kamecke: Shivawatts – 1988 stran 125 – Oglas za eroti~ni BBS. Vir: Erotica ’94. Edizioni Pendragon Sicacoop, Bologna 1994. stran 129 – Prizor iz Virtual Valerie 1. Vir: Erotica ’94. Edizioni Pendragon Sicacoop, Bologna 1994. stran 131 – Popolna oprava Cyber SM. Vir: Erotica ’94. Edizioni Pendragon Sicacoop, Bologna 1994. stran 134 – Helena Velena s partnerjem v akciji. Vir: Erotica ’94. Edizioni Pendragon Sicacoop, Bologna 1994. stran 135 – Helena Velena s partnerjem v akciji. Vir: Erotica ’94. Edizioni Pendragon Sicacoop, Bologna 1994. stran 137 – Ilustracija: John Borruso. MONDO 2000 – User’s Guide to the New Edge. Harper Colins Publishers, New York 1992. stran 155 – Vir: C. B. Grafton (ur.): Trades and Occupations. Pictorial Archive from Early Sources. Dover Publications, Inc., New York 1990.