Vabiio na naročbo.   j
»Soča  in   * Primorec«  sta  edina slo-vniska napredna Usta na Goriškem.
Kako živa je potreba naprednega časopisja med nami, se je videlo zlasti v zadnjih šestih letih, ko so bili na krmilu v deželni hiši na slovenski strani klerikalci, kateri so prepuščali laškim liberalcem, da so delali z nami goriškimi Slovenci, kar so hoteli. Par dobro plačanih mest so jim odkazali in pomagati so jim rum t i proti naprednim poslancem zato so se vrgli -dovenski klerikalni poslanci in odborniki pod laško peto ter / ima!i in molčali, pa če so Lah: zadajali nam še tako hude udarce. S'a\e časopisje je stalo na straži ter razkrinka vala i ljubljence naroda . ko so nastopali na škandalozen način proti koristim našega naroda. Ce bi ne bilo naprednega časopisja, bi lahko mislili po dcieli, d i je v.v' r najlepšem redu v de:"elnem go-.spodar.>tvn ter da m- vlada v deželni hiši povsem pravično. I.e napredno časopisje je ra:;hriU\ kako smo bili tepeni v dolgi dobi šestih suhih let, Id je skončahi s strahovito klofuto v obraz goriških Slovmcev: m no-i vim volilnim redcm za deželni zbor. -! /t.l, le še premalo je n;^C;'»/:j ",.'s> cc.9' pisje. Se hi smelo biti hiše brez enega ali Jrugeg.: naprednega našega časopisa. Ce bi bila naša lista tako razširjena, potem bi vsi poznali resnico, katero znajo klerikalci tako skrivati ter jo nadomeščati z j .'ažjo.
i         Zato pa je treba,  da  se  naše časo-
• pisje razširi kar največ mogoče. Rodoljubi, i ¦¦omagajte' Klerikalci vsiljujejo svoje laž-i ni ve tiste z vso svojo močjo. Pobrigajte se j t.tdi Vi, napredni možje in mladeniči, rodo-\ iubi, da se razširi napredno časopisje, ki \ ; najboljši branik proti klerikalnim brez-j čt^:o'-in.,kini na kana m, ki hočejo držati j ' .;Jstvo v temi in v znotah, da bi izvestni .iktorji .toliko lažje in toliko dlje časa go-" odo val i nad njim.
¦ Soča* je dobro informiran li$t ter pri-"aš-i vedno najrazličnejše gradivo,  tako je
bilo in tako bo tudi v bodoče. Tini boljši pa je vsak list in Um lažje se izpopvl-n/uje, čim več naročnikov ima.
Zato vabimo na naročbo. Če ne more eden sam, naj si naročita dva skupaj naš list. Potreba naprednega lista je jako velika, posebno še sedaj, ko se pripravljajo klerikalci na nov naskok na goriške Slovence potom novih dežetnozborskih volitev. Radi tega smo prepričani, da ostanejo nam zvesti vsi dosedanji naročniki, upamo pa tudi, da pristopi obilo novih.
V tej nadi voščimo vsem našim p. n. sedanjim in prihodnjim naročnikom ter somišljenikom
veselo noto letal
Pred delelnozborskiflis volitvami.
m.
V minoloin deželnem zboru smo imeli zastopnike dveh strank : klerikalno in napredno. Klerikalci so bili zvezani s Pajerjom in laškimi poslanci proti slovenskim naprednim poslancem. Strast jih jo gnala v področje drugo-rodoov, da so mogli toliko bolj nagajali, kadar so se slovonski napredni-poslanci borili za našo pravice.
Resnica je in ostane ta, da so napredni 3 poslanci vršili svojo dolžnost ter nastopali samostojno za dobro svojih volilcevin cele dežele, dodim so je klerikalna stranka podvrgavala Pajerjevi volji. To je pač* taka resnica, da je ne more nikdo izpodbiti.
Sedaj treba dajati račun. Šestletna legislativna doba deželnega zbora je potekla. V tej dobi se je jako veliko storilo za Furianijo, tudi Gorica je dobila svoj delež, za Slovence pa bore malo aH ni5.
Lahi imajo nasproti svojim volil-cem jako ugodno stališče, ker so jih res izborno zastopali, slovenska napredna stranka  more stopiti pred go-
riške Slovence jasnega čela, ker so se njeni poslanci pošteno potegovali za koristi Slovencev ter se borili za na§ napredek. Poveodi so bili na straži, po« vsodi so se oglašali proti slovensko-laški koaliciji, ko je klepala udarec na udarec Slovencem; seveda niso mogli za-braniti, da bi se ne bile izpolnile nakane laških in slov. klerikalnih poslancev, pa če so tudi napeli vse svoje moči. Toda poštena so delali. Zato more napredna stranka stopiti mirnim srcem pred ljudstvo sedaj, ko so napovedane nove volitve v deželni zbor, ter razložiti, kako in kaj se je delalo v deželni hiši v dobi šestih let. Obračun mora biti za klerikalce naravnost uničujoč.
Davki so narasli, ugled Slovencev pa je padel. Namesto da bi se bili takoj spočetka zavzeli za to, da Pajer naj ne glasuje, da bode število 10 proti 10, ter se tako odpre pot kompromisom, se še zmenili niso klerikalci za tak potreben korak; pa seveda ne, ker je držala trdno pogodba, pod katero je bil zlezel dr. Gregorčič takrat v državni zl" • s furlansko pomočjo. In tako je šlo naprej v čudovito lepi slogi med slov. klerikalci in Lahi, tako naprej, da smo prijadrali do novega volil noga reda za deželni z bor. Če bi vladala prava razsodnost med volilci, bi radi tega tako čez vse mere krivičnega volilnega reda vrgli ob tla vso klerikalno stranko. Toda doživeli smo to, da je bil oče tega »reda« izvoljen zopet v državni zbor. Kaj takega med »zavednimi goriškimi Slovenci!« V celi Avstriji v nobeni stranki ni takega voditelja. Morda bi mu našli par na Ogrskem. Pa težko. Še sloveči hrvaški Žid Frank je boljši. - Narodno-napredna stranka ima v rokah ugoden materijal; naj ga sedaj pošteno izrabi!
Mnogi prazniki so ljudska beda.
(2 dežele).
Tako vsklika in tarna vse ljudstvo sploh. Posebno v tem kritičnem času, ko moramo posojilnične in zemljiške obresti plačevati, davke, obutev, obleko za zimo i t. d., da sploh ne vemo, kam obrniti kake male vinarje, ki jih še ka- . teri ima v tej draginji.
Vrhu tega se kopiči še cel ducat praznikov zaporedoma vsak drugi, tretji dan.
V naši občini je 1000 delavnih moči, katere bi zaslužile v 2 božičnih praznikih 4.000 K, namesto tega so jih pa potrošile zbog dolgega časa.
Molil že itak ni nobeden, odkar se je porodila klerikalna parola, »da za klerikalca je že dovolj, če je s farovško stranko, če tudi v cerkev nikoli ne gref.
Potem takam so res prazniki nepotrebni, in prav umestno bi bilo, da bi cerkvene in državne oblastnije te medtedenske praznike stlačile v nedelje, kajti s tem bi se prav nič ne prikrajšala molitev, pač pa pregreha.
Kavno tako tudi zdravlju ne koristijo prazniki. Če se pogleda ljudstvo sploh dan po praznikih, naj si bode v tovarnah ali v uradni j ah, so vsi zrnu-ceni, zaspani in skremženi, to gotovo ni od molitve, marveč rasi diši po mačku.
Torej čemu tolikim svetnikom vsakemu svoj praznik. Sv. Štefan, Jožef Peter i t. d.! Naj se dd vsem svetnikom praznike, potem bo vse življenje praznik, ali pa nobenemu.
Za temi pride 7—8 praznikov Marijinih. A Marija je le ena, čemu bi ne bil le en praznik, in sicer v nedeljo njej posvečen ?
Ako je na deželi le zapravljanje ob praznikih brez molitve, kaj je pa šele v mestih ob takih dneh? Pove naj vsak sam.
Dvajset let  pozneje.
Nadaljevanje
== „Treh mušketirjev". —
Francoski spisal:
-==   ALEXANDRE  DUMAS.   s=
(Dalje.)
—  Ženske t Torej Žensko ste umorili l vsklikne menih,
—  Tu H vi S zaječi rabelj, tudi vi rabite to besedo, ki ml vedno zveni v ušesu: umorili! Umoril sem jo torej, in nisem izvrševal svoje službe! Morilec sem torej in ne orodje pravice!
In zaprl je oči ter glasno zastokal. Menih se je gotovo bal, da mu ne bo rabelj pripovedoval dalje, zakaj začel je naglo:
—  Nadaljujte, jaz ne vem ničesar, in ko končate 8vojo povest, bova sodila Bog in jaz.
—  Oh, oče moj! nadaljuje menih z zaprtimi očmi fot bi se bal, da bi zagledal nekaj strašnega, ko bi jih odprl, po noči zlasti in pa vselej, kadar grem Čez
|j *ako reko, naraste silno moj strah* ki ga nisem molj š*l nikdar premagati:  zdi se  mi  tedaj, da postane " voda krvavordeča in da se združijo vsi naravni gla-8ov>. šumenje dreves, piš vetrov in žuborenje  valov Y en sem jokajoč, obupan glas, ki mi kliče strašne be-»ede: — pustite Boga, naj sodi!
—  Blede ae mu! zamrmra menih ter zmaja glavo.
Rabelj odpre oči, se zgane, da bi se obrnil proti j mlademu menihu, ga prime za roko ter mu pravi:
—  Blede se mi, pravite ? O, ne, zakaj zvečer je bilo, njeno truplo sem vrgel v reko, in besede, ki me grizejo v duši, te besede sem jaz izgovoril v svoji ošabnosti; ker sem bil orodje človeške pravice, sem mislil, da sem tudi orodje božje pravice.
—  Toda kako se je vendar to zgodilo ? govorite, pravi menih.
—  Zvečer je bilo, ko je prišel pome neki človek ter mi pokazal neko povelje, in šel sem ž njim. Štirje drugi gospodje so me pričakovali. Vzeli so me s seboj maskiranega. Bil sem še vedno odločen, da se jim uprem, ko bi se mi zdelo krivično, kar bi zahtevali od mene. Prehodili smo pet do šest milj, mračno, tiho, skoro brez besede; slednjič so mi pokazali skozi okna male kočice žensko, ki je slonela na mizi, ter mi rekli: — Glejte, to žensko morate umoriti.
—  Grozno! pravi menih. In vi ste ubogali?
—  Oče moj, ta ženska je bila pošast: govorilo se je, da je zastrupila svojega drugega moža, skušala usmrtiti svojega svaka, ki je bil tudi med onimi gospodi ; malo poprej je bila zastrupila neko mlado žensko, ki je bila njena tekmovalka, in predno je odšla iz Anglije — tako se je govorilo — je dala usmrtiti kraljevega ljubljenca,
—  Buckinghama ? vsklikne menih.
—  Da, Buckinghama, tako je.                        *
—  Torej je bila ta ženska Angležinja ?
—  Ne, bila je Francozinja, toda omožila se je bila na Angleškem.
Menih je prebledel, si obrisal s čela pot ter šel zapret vrata z zapahom. Rabelj je mislil, da ga hoče zapustiti ter se je zgrudil zdihujL na posteljo v znak.
—  Ne, ne, saj sem tu, pravi menih, vrvnivši se naglo k postelji, nadaljujte: kdo so bili ti možje V
—   Eden je bil tujec, Anglež, če se ne motim; ostali štirje so bili Francozje in nosili so muSketirske obleke.
—  Njihova imena ? vpraša menih.
—  Ne poznam jih; samo to vem, da so oni štirje imenovali Angleža >milord«.
—- In je bila ta ženska lepa?
—  Mlada in lepa! Oh, da, tako lepa. Vidim jo še, kako je klečala na tleh pred menoj ter me prosila, glavo vzvrnjeno nazaj. Nikdar nisem razumel, kako som mogel odsekati to tako lepo,  tako bledo glavo.
Videti je bilo, da je menih nenavadno razburjen; vsi udje so mu trepetali; poznalo se mu je, da hoče nekaj vprašati, toda ni se upal.
Slednjič se je šiloma ojunačil ter vprašal:
—  Ime te ženske?
—  Ne poznam ga. Kot sem vam povedal: omožila se je dvakrat, kakor je videti: prvikrat v Angliji, drugič v Franciji.
—  In pravite, da je bila mlada ?
—  Petindvajset let.
—  Lepa?
—  Krasna!
—  Blondinka ?
—  Da.
—  Velikih las, kaj ne da, ki so ji padali vse tja preko ramen?
4i 149-                                          V Goriei, v torek dne 31. decembra 1907.                                 j TfcifcaJ XXXVII.
Iihaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek io soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt pr!v>u5*nt aH r Gorici na dom polUjana:
tm I^to........15 K
V............10   »
[»osamiCne Številke stanejo 10 vin.
SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob no-rt!:-. Etta „Kdiipot po -tiarJsteflri« GratHščauskm^iu^ .iatipot po IJaoMaai ia kranjskih mestih", dalje dva 'trii v t.-vd „Vo»i red t-leznic,  parni ko? in poitnii tw" ter motena prilogo „Sl0Tenski Tehnik".
Kar«-Cn:t:'j sprejema up:avni5tvo v Gosposki ulici ;•*•.-. 7 I. nahtr. v »GurLki Tiskarni* A. tiabršjoV Ha naročila bret doposlane naročnine s« ne jjiiramo
Oglasi in poslanice se raounij^ po IVm-vnstaa Ci* ti-Ur.j 1-irdt 16 v, 2-krat M v, 3-krat i-J v \saka v.-,:a, VeC-kra: po do^udbi. VeCje črke {>¦> pi^toru.— — Kf'k';v e in spisi v uredniškem dt-Iu 3W v vrsta. Za at.:i.o in va-hca oglasov oaiLanjar:iy ^sako odgovornost.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 8t. 7 v Gorioi V I. nad b Z urednikom je mogoC; govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne tor od 2. do B. popoldne; ob nedeljah in pmnikihod9.iiot2. dopoludne. TipravniStvo'se nahaja v Gosposki ulici št, 7 v L nadstr. na levo v tiskarni,
NaroCnino in ogl&se je plaCatl loco Gorica
Donisl naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacijo in druge re5i, katere ni spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo la-upravntStvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoSet wak petek in stane vae leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»So5a« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: 3chwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tekalisSu Jos. Verdi, Tetor ifrebelj v Kapucinski uUci, I. Bajt v po-\ kopališčui ulici, 1. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski uliorSt:22rv'l^tTvnfebala^lAvrengir" na trgu della Oaserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.                         — T«l»if0H it. 83. —             »Gor. Tiskarna« A. GabrŠček (odgov. J. Fabčid) tiska in zal.
Vsled tega naj se le omejijo te-li prazniki Čim preje tim bolje.
Saj še duhovstvo rentači, ker jim je s tem prikrajšan čas za gonitev političnega boja, in s tem ugonobljail vero in polniti pekel z nami revnimi Zemljani.
Koliko je vrhu vsega pohujšanja, greha, koliko pretepov, pobojev in ubojev. Le vzemimo v roke časnike po praznikih, pa bomo videli, koliko ljudij pride v nesrečo ob praznikih. Kdo je odgovoren za vse to? Pač tisti, ki so postavili praznike in ki vidijo posledice praznikov, pa ne storijo nič, da bi prenehala škoda za ljudstvo.
DOPISI.
Iz knninskega okraja.
Sodni dan i kožbanski iupuf. — V sicer mirnem kožbanskem kotu je postalo kar čez noč vse živo, Kadar čebele rojijo, hiti vsa družina po pokravače, kotle, piščali in kar ima, da napravlja šum v svrho, da novi roj ne zbeži. Enako ropotanje, trobentanje, razbijanje pokravač, kotlov, kričanje in vpitje se . je Culo iz sosednih vasi iz Brca, Bre-zovka, Podpoznika, Slapnika iz oddaljenega Senika in Vrh o vi je, pa tudi Kožbanci so udarili v ta »koncert". Kaj se je zgodilo? Saj so po trudnem boju izvolili si novega župana v osebi g. Molarja iz Skrljeva?
No, dragi prijatelj, ravno zaradi te volitve je bila cela občina na nogah. Blažič, stari župan, M je 23 let rekel bi samovladal v tej županjji, je moral dati prostor drugemu. — Vaščani so se oddahnili.
Ali kakor so stari Izraelci s trobentami spremljali skrinjo zaveze, ravno tako so »ka-munanje" spremljali skrinjo, ki je hranila županske spise na pot v Skrljevo v novo županovo hišo. Štirje mMenči s harmonikami in polno veselega občinska je delalo sprevod čez Vrh v Skrljevo. — V tej vasi a so na-trkavali in streljali v znak veselja, da bodo od zdaj naprej imeli v svoji sredi žup.roa. —
Nekje je bilo citati, da je stari župan Blažič mnogo pripomogel kožbanskemu „ko-rnunu" v dolgem času svojega županovanja, da je dal napraviti ceste, vodnjake in mnogo druzega, končaje svoj spis, da nobeden ne more vsem zadovoljiti. — Res je, da vsem ae more noben župan zadovoljiti, a ravno tako res je, da v kožbanski občini ni županstvo ni toliko poskrbelo, da bi imela občina v teh 28 letih izprašano babico (velike mater), a dobro vemo, koliko mladih mater je na porodu umrlo. Glede vode in vodnjakov dobro vemo, da so Kožbanci vedno pili vodo —gnojnico, ki Se danes izvira pod nekim hlevom; — a ko se je šlo za to, da se napelje najboljšo vodo iz Jezera, je bila ravno njegova trma vzrok, da je Kožbanci ne bodo nikdar pili. Kot župan bi bil lehko preskrbel s pomočjo deželne in vladne podpore, da bi vsaka vas imela svoj vodnjak z dobro vodo, ali tudi to se ni zgodilo.
Glede tako hvaljenih cest pa bodi samo to omenjeno, kako cesto za koze so bili naredili pod Kovačem in kako je bilo podzidano ravno  ped njegovo   „imprežott,   kalror  tudi
prvi most v koncu, ki še danes ni končan, voda in slabo vreme ga bode pred časom vsega razjedlo in razkopalo, in ta je bil tudi pod njegovim podvzetjem.
Kaka je bila skrb za uboge, nam po-jasnuje že samo en izgled, ko se je delila državna turšica v Korrainu za časa slabe letine. Nekateri, ki niso spadali med uboge, so dobili nasut cel žakelj, a drugemu desetkrat boh* potrebnemu pa se je dalo samo za par pogač.
Vsega tega in še drugih rečij se spominjajo kožbanski cbčinarji, zato so mn napravili serenado o jasnem dnevu, ki si jo bode zapomnil, dokler bo živ.
O novcim^ <vanem gospodu županu Molarju pa pričakujemo, da bode pravičen vsem, da nepozabi^ zsrfaščenih kožbanskit kotarjev. Kajti ljudstvo si dobro zapomni in blagoslavlja dobrotnika, a preklinja krivičnega.
Kak trden značaj jo bil on, se da posneti iz tega, da je začetkom bil hud liberalec — a pozneje se je prelevil in postal skesan grešnik, zavit v klerikalno suknjo. To se je najbolje pokazalo pred šestimi leti, ko je bil prišel gospod dr. T. v Kožbano, so ga na najsramotnejši način sprejeli. Župan, ki je odgovoren za red — ni znal varovati dež. odbornika, ki je prišel pod njegovo streho imet shod. Kožbanski klerikalci so se takrat tako osramotili, da ne bedo pred svetom nikdar več čisti.                      Podlesnik.
Iz goriške okolice.
Iz HW. ~ Na dan 26. t. m. je bil napovedan krst. Oče otroka je železničar. Ko pride čas krsta, pridejo botri in oče z otro-; j kom. Ali kakor hitro je zagledal naš gospod nune botra Cibiča, ga je nahrulil, da naj pokaže spovedni listek, ako ne, ga ne sprejme za botra. Cibič mu odgovori, da on ima spovedni untek, ali ne s seboj. Pristavil je tudi, da je to maščevanje. Potem se oglasi oče otroka, da zt*kaj dela kurat te ovire. Kuraf. zarohni mul oč^om, da otroka bo vseeno krstil, ali Cibiča ne sprejme za botra, da naj bo sama „nuna", da je to vseeno prav. Oče otroka vpraša kurata, čemu da mu dela te sitnosti ter da on ne more napraviti Cibiču te sramote, da bi ga odvrgel za botra. Če noče krstiti, pa naj nese babica otroka domov nekrščenega. Potem se je obrnil kurat zopet proti očetu, rekoč, da ima na postaji' dobro službo, ali da pojde on tje, da ga za-pode iz službe. AH ni oblasti, da bi naredila konec tem turškim razmeram? — Otroka so odnesli nekrščenega. Vera je v Pevmi s tem veiiko pridobila! Kurat pa si je pridobil novo ljubezen svojih ovčic. Srečna Pevma 1
lz cerkljanskega okraja.
Cerkljanske podružnice S. P. 0. v Cerknem občni zbor se bo vršil dne 5. januvarja 1908. ob 1. uri zvečer v gostilni g. J. Stravs-a po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav tsač.j 2. Tajniško in blagajniško poročilo ; 3. Volitev novega odbora; 4. Slučajnosti.
Iz ajdovskega okraja.
V Čmlčah so razveljavljene občinske volitve v vseh treh razredih. Kmalu se bodo vršile nove.
Iz tolminskega okraja.
Ni SentllŠkljOrl je vse nekako razburjeno. Nekateri možje se nič kaj ne razumejo med seboj, tako da se morajo pri sodniji poravnavati. Občani se pritožujejo, da občinskega obhod-nika nič ne razumejo, ko jim pred cerkvijo razglase kliče. Tercljalke se radi g. župnika pritožujejo, da ne morejo biti pri spovedi vsaki čas. Matere se hudujejo, da jim babica ne zna nič pomagati ob porodu.
To leto smo morali plačati občinsko naklado na vse izravne davke 60 na sto, za prihodnje leto je v preudarku že 100 na sto. Vederemo.
Zt šolsko nBožičnico" v Podordu so darovali gg.: po 10 K: Košir; po 5 K: Jurij Munib, Ivan Štravs-(v blagu}: po 3-20 K:_:_M, Torkar (v blagu); po 3 K: Kajzar Peter, Torkar Ivan, Grohar Tomaž; po 214 K: Jakob Torkar (v blagu); po 2 K: L. Testen, Marjeta Trojar, Josip Mnnth, A. Šorli, A. Trojar, Kat. Koder, O. Dakskoblar; po 120 K: Torkar Tomaž, Ana ValentinčiČ; po 1 K: Podlipnik, Robaves, Kaltnekar5 Miha, Trojar Pavel, Ku-strle Andrej, Drole Marija, Mihelač Tomaž, Panjtar Andrej, Bizjak Jožef, Kemperte Marija, Bizjak Miha, Koder Janez; op 50 v, 40 v in 20 v: Drole Katariua, Kajzar Josip, Torkar Ivan, ValentinčiČ Marija, ValentinčiČ Terezija, Kajzar Janez, ValentinčiČ Kat., Trojar Andrej in Kaltnekar Frančiška.
Več blaga sta darovala gg. J. Kopač in G. Likar v Gorici. Oder za veselico sta postavila brezplačno J. Čufar in L. Bizjak.
Vsem dobrotnikom izreka v imenu obdarovane šol. mladine toplo zahvalo šolsko vodstvo v Podbrdu.
Iz booškega okraja.
Umrla j8 dne 26. t. m. v 46. letu svoje starosti po komaj 4 dnevni, a mučni bolezni gospa Marija Trebše, rojena Kranjec, soproga tovariša Andreja Trebše, nadučitelja na Sr-penici.
Njene telesne ostanke izročili so materi zemlji dne 28. t. m.
Kako je bila blaga pokoj niča povsod priljubljena, pokazalo se je s tem, da je prihitelo vse polno ljudstva od blizu in daieč skazat ji zadnjo čast.
Dušlo učiteljstvo. na čelu c. kr. okrajni šolski nadzornik gospod Andrej Lasič, zbralo je mesto venca svojej nekdanji tovarišici znesek 20 K 16 vin., kojega se je odposlalo, družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano.
Rajnici blag spomin, potrtemu tovarišu in ostalim pa naše iskreno sožalje.
Vidite, to je cela skrivnost:
Nesrečo pametno preprečiti je v vseh slučajih dobro, posebno pa v zdravstvenem oziru. Kdor se pa hoče v hladnih dnevih pred prehlajenjem zavarovati, ne bo varan ako jemlje Fay-ove Sodenake mineralne pastile. Ako se je pa bolezen že razvila, tedaj se mora pa Še toliko bolj pridno jemati Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile. Dobe se za K 1*25 v. po vseh lekarnah, roirodilnicah in trgovinah z mineralnimi vodarni. — Ponarejene pastile zavrnite. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th\ Guntzeri, Dunaj IV. Grosse Neugasse 27.
?
Domače vesti.
SILVESTROV VEČER V TRGOV* SKEM DOMU. — Opozarja se slav. ob« činstvo, da je pričetek točno ob 8. uri.* VOLITVE V GORIŠKI DEŽELNI ZBOR - RAZPISANE. - Volitve so razpisane, in sicer se bodo vršile za splošno kurijo (6 poslancev) dnč 2. marca; za kmečke občine (10 poslancev) dnč 4. marca j za mesta, trge in trgov-sko-obrtno zbornico (7 poslancev) dne 6. marca; za veleposestvo (6 poslancev) dne 7. marca 1908.
Držami poslanec ŠtrakeSJ ni delu za l|^st»o. — Državni poslanec Štrekelj je razposlal na županstva v svojem volilnem okraju takole okrožnico: »Ker nameruje vlada za-pričetr večjo akcijo v korist naše dežele, kakor tudi ostalih obmorskih dežel, je neobhodna potreba, da se vsi gg. župani in drugi razumniki sestanejo na razgovor, na katerem naj bi se razložilo in navedlo vse potrebe in težnje naših krajev. Da mi ho laglje zastopati koristi svojih volikev v ku\ prevažnem momentu, povabljujem Vas, v<> lecenjeni gospod župan, s prošnjo, da blagovolite povabiti tudi gospode podžupane in druge vgledne može Vaše občine, ki naj b» se vdeležili posvetovanja.
Vršili se bodo 3 shodi: v Sežani dne 2., pri Rebku 3. in v Komnu ¦'> januvarja 1908., povsod ob H), uri zjutraj.
6, Josip Kendl, vpok. učitelj v Gorici, jf> daroval od dveh nagrad (214-1) za družbo sv. Cirila in Metoda K 5, za MPevsko iti glasbeno društvo" K 5, za »Dijaško kuhijijo-K 6, za pogorele© na Ponikvah K 6. -Srčna hvala I
Družbi sv. Cirila 1»  Moda je darova! g.
Josip Eovan K 10'— mesto novoletnih voščil. Hvala 1 Živeli posnemovalci!
P. i QJ. sotfudnlkom I — „Soča" ima obilo dobrih sotrudnikov; lepo Število teh je i/. srede kmečkega ljudstva. Ob zaključku leta se toplo zahvaljujemo vsem naSiin soiruclm-kora za sodelovanje tor jih prosimo, da jjain naklonijo svoje sotrudništvo tudi za leto 190*. Obilo dopisnikov imamo, vendar jih je po nekaterih okrajih če premalo. Marsikdo bi rad pisal, pa se sramuje, Češ, da bi napisal sla!;- >'. Ni se treba sramovati! Vsak naj piše, kakor ve in zna: zanimive reči, potrebne, gospodarske; zlasti z zadnje strani bi želeli še več gradiva iz raznih krajev. Seveda mora biti vse resnično in tako, da res tiče v fsfco uvaževan list, kakor ja RSoča". — Rodoljubi, dopisujte »Soči", ker s tem pomagate dobri stvari. Starim dopisnikom naj se pridružijo novi, katere Že naprej pozdravljamo, dusedanjim pa vnovič hvala in priporočamo se za prihodnje!
Zaupen shod slcfsnskaga učlteljslia   Gariško-
Sraili&iBSklgl se bo vršil v četrtek 2. janu-varija J908. ob 9. uri predp. v zgornjih prostorih kavarne „€eatral" v Gorici. Vspored : i. Naš položaj. 2. Premestitev koperskega učiteljišča.
Slovensko bralno In podporno društio i Bsrlel bode dražilo svojo časnike dne 1. januvarija 1908. od 10.—11. ure predpoldne.
(Dalje ? prilogi.)
Da.
—  In njene oči so imele čudovit izraz ?
—  Kadar je hotela, ah, da! res je.
—  In njen glas je bil poln milobe ?
—  Kako vi to veste ?
Rabelj se je dvignil ter se oprl na komolce; uprl je preplašen svoj pogled v meniha, ki je postali ves zelen.                                                                    j
—  In vi ste jo ubili! vsklikne menih; bili ste orodje v rokah teh strahopetnežev, ki se je sami niso upali umoriti; kaj se vam ni smilila njena mladost, njena lepota, njena slabost? Vi ste umorili to žensko?
—  Ah! nadaljuje rabelj, rekel sem vam že, oče moj, ta ženska je skrivala pod svojo nebeško vna-njostjo peklensko dušo, in ko sem jo videl, ko sem se spomnil na vse zlo, ki ga je prizadela meni samemu....
—   Vam? Kaj je pač mogla vam prizadeti? Govorite.
—  Zapeljala in pogubila je mojega brata, ki je bil duhovnik; pobegnila je bila ž njim iz samostana, kjer je bival.
—  8 tvojim bratom?
—  Da. Moj brat je bil njen prvi ljubček: ona je bila kriva smrti mojega brata. O, oče moj, oče moj, ne glejte me vendar tako t Oh, torej sem kriv? Torej mi ne odpustite?
Menih je podelil svojemu obrazu mirnejši izraz.
—  O, pač, je odvrnil, odpuščeno vam bo, če mi poveste vse!
—  O! vsklikne rabelj,- vse, vse, vse!
—   Torej odgovorite: če je zapeljala vašega brata.... saj ste rekli, da ga jo zapeljala, kaj ne?
—  Da.
—   Če je bila ona kriva njegove smrti.... saj pravite, da je bila ona kriva njegove smrti?
—  Da, ponovi rabelj.
—  Torej morate videti, kako ime je imela kot deklica ?
—  O, moj Bog! vzdihne rabelj, moj Bog! zdi se mi, da že umiram. Odvezo, oče moj, odvezo!
—  Njeno ime mi povej, zavpije menih, in dobiš odvezo,
—  Imenovala se je.... moj Bog, imejte usmiljenje z menoj! zašepeče raUslj; nato pade zopet na posteljo, bled, trepetajoč, podoben Človeku, ki umira.
—  Njeno ime! ponovi menih ter se skloni nadenj, kot da mu hoče šiloma iztisniti to ime, ko bi mu ga ne hotel povedati; njeno ime!... govori, sicer ne dobiš odveze!
Videlo se je, da zbira umirajoči vse svoje moči. Menihu so se svetile oči.
—  Ana Bueil, zašepeče ranjenec.
—  Ana Beuil! zavpije menih, skoči pokoncu ter dvigne roke proti nebu; Ana Bueilt saj si rekel Ana Bueil, kaj ne?
—  Da, da, to je bilo njeno ime, in sedaj me od-vežite, zakaj umiram.
—   Jaz naj te od vezem! vsklikne duhovnik s smehom, pri katerem so umirajočemu stopili lasje pokoncu,  jaz naj te odvežem?   Jaz nisem duhovnik.
—  Vi niste duhovnik? vsklikne rabelj, toda kdo pa ste potem?
—  Takoj ti povem, lopov ti l
—  O, moj Bog in gospod!
—  Jaz sem John Francis Winter!
—  Jaz vas ne poznam! vsklikne rabelj.
—  čakaj, čakaj, takoj me spoznaš : jaz sem John Francis Winter, in ta Ženska...
—  No, in ta ženska?
—  Je bila moja mati I
Rabelj je zagnal prvi krik, oni grozni krik, ki so ga bili najprej začuli zunaj.
—  Oh, odpustite mi, odpusiite mi, je zastokal, če že ne v imenu božjem, pa vsaj v svojem imenu; če že ne kot duhovaik, pa vsaj kot sin.
—  Tebi odpustiti! zavpije menih, tebi odpustiti! Bog ti morda odpusti, toda jaz — nikdar!
—  Usmiljenje! vzdihne rabelj ter dvigne roke proti njemu.
(Dalje pride.)
*f^m**mm§m!^mf^m$m
^^»mm^^^^s^^^^^t^^fm
Priloga >MW A. 141. z dne 31. decembra 1901.
Društvo »Goriška Slovenska mladina" naznanja, da priredi svoj veliki ples dne 29. februarja 1908.
Ob sKlBpU leta. — P. n. naročnike, kateri so Se kaj na dolgu glede naročnine za preteklo leto, prosimo, da nam zaostanek v kratkem nakažejo. — Zajedno prosimo druge naročnike naročnine za leto 1908.
Mil 1«r. ta$rc«iMfll!" o^vpri v nedeljo^ 5. januvarija 190». ob 107i predp. v So* vodnjak svojo četrto knjižnico. Z otvoritvijo so združena 3 predavanja, <in sicer predava g. dr. D. Puc nO narodni samopomoči", cand. iur, F. Cigoj o naši Šolski „družM sv. C. in M." in canej." tur.""ti. Bo bič „0 samoizobrazbi".
Zl8ri«ei!Bl, zaničevani. — Klerikalno časo-sopisje je skrajno surovo in lažnjivo. »Gorica'' in »Primorski list" napadata, zasrsmu-jeta, obrek ujeta vse od kraja, kdor noče biti slepo pokoren farovžki komandi. Koliko vrlih kmetskih mož, koliko mladeničev no opsovali tekom leta 1908 ! Nijedua Številka omenjenih dveh farovškifa listov ni izšla, da ne bi skrajno nesr«ono in žaleče inrcvarila tega ali onega. Kako so kradli čast raznim naprednim politikom, kako so se zaganjali v voditelje, kako so Škodovali s svojo strankarsko strastjo dobremu imenu goriških Slovencev! Surovo napadanje, Sastikraja, natolcevanje, zvitarstvo, tako je orodje klerikalcev v političnem boju.
—    Ti ljudje se deiajo radi ob novem letu jako pohlevne in miroljubne. Kadar iščejo ljudi, so krotki in ponižni, da potem toliko hujše in toliko grše udarijo p svojih bližnjih. Brezobzirni so klerikalci in če le morejo Škodovati, škodujejo. — Nasproti vsemu peklenskemu početju klerikalcev stojijo naprednjaki tu le preveč obzirni, preveč popustjivi. To je velika napaka. Ta napaka daje klerikalcem moč ter škoduje naprednjakom. V politiki ni treba prizanesljtvosti, zlasti ne nasproti tako krutim sovražnikom, kakoršui so klerikalci. Brez pardona treba odbijati njihove napade. Nikdar se udati, nikdar biti popustljivi — kakor se oni ne udajajo, kakor oni niso popustljivi. Le po tej poti se more biti uspešnejši boj s klerikalizmom.
Skrajna feffllYiŽlM. — „G*rieaa se je po-spela v soboto v „Smrtni ko " do skrajne hinavščine, izražajoč s o ž a 1 j e %. rikember-Škronu nadučitelju Pl. radi res bridke izgube.
—  Z& tem „&ožaljemtt tiči skrajna hinavšsčiua klerikalnih izprtjencev, -•- Še ni dolgo tega, ko je obrekovala „Gorica" gosp. P. ter mu kradla čast in ž njim vred še drugima dvema gg. učiteljema. Vsi trije so uaperili tožbo proti „Gorkia rad« žaljenja časti in za prihodnje porotno zasedauje se razpiše razprava proti aGorici*. Ta tožba gorici" nič kaj ne diši. Zato bi se je rada otresla. Odtod soža-lje! Sožaije na papirju — kaj pa je v srcu?! — Klerikalcem pa se nakana ne posreči. Tudi apostol „spravea Štranear zaman giblje!
v Ffiltrtfc HlCk, najemnik hotela BS u d -bahn", je umrl nagle smrti danes ob ft, zjutraj. Imel je staro bolezen na nogi, ki se je dozdevno ozdravila. Toda gnojenje v notranjosti ga je zastrupilo, napadla ga je slabost, ki mu ja nagloma upihnila luč življenja. Pogreb bo v četrtek; truplo položijo začasno v občiusko rake v, odkoder je prepeljejo pozneje v rodni kraj na Nemško. —
Gospod H a c k je bil več let v dvorni službi romunskega kralja, ki mu je bil osebno jako naklonjen. Pozneje je bil Hack nad 20 let najemnik staroznanega dunajskega hotela MOller na Grabnu. — V Gorici je jako nkusno priredil hotel sSudbahn", ki je last „Trgovsko- obrtne zadrugec. — Hotel bo vodila naprej njegova soproga, kateri izrekamo iskreno sožaije na tej nenadni izgubi. — N. p. v m.!
Kaj klerikalce najbolj jezi?   - Najbolj jih
jezi to, da je njihovo Časopisje brez vsakega pravega uvaževanja v javnosti. „GoricaK in »Primorski list" ne veljata nič nikjer, ker javnost ve, kake vrste ljudje so zbrani za tema trobiloma, in ve dobro, da ju le laž in sleparstvo drži pokoncu. — Vse so že storili, da bi vzeli „Sočitt ugled in uvaževanje, katerega je deležna — pa zaman; vzeli ga niso in ga no vzamejo nikdar! — Odtod pa ona velika jezica na „SoLoR pri klerikalcih; zato bodo tudi sedaj ob novem letu bevskali in lajali na naš list, kakor pač znajo le oui. Pa naj le lajajo — znamenje, da jahamo.
Goriški mestBl Siet je imel v soboto dolgo sejo, v kateri se je Slo v glavnem za nak,. -llitterjeve palače koncem Gledališke ulice. Sklenili so s 13 proti 8 glasovom nakup pa-
lače z obsežnim parkom za 330.000 K, katere se izplača v 4 obrokih, takoj 30.000. Unela se je bila živahna debata. Večina je bila za nakup, manjšina proti. Prav je imela manjšina (govornika Pinaučig in Venier), ki so je proti-vila nakupu palače za magistratne urade, češ, da je polno drugih troškov: za nove Šole, vojašnico, povdarjali so potrebo voda, in opravičeno je vskliknil govornik: Mislimo najprej ii»-kruh, potem šeLauaa kočije in konje. Za tako zadolženo mesto, kakor je Gorica, so že dobri sedanji uradi.—Pred časom se je govorilo, da ima omenjena palača preiti v slovenske roke.
Dovolili so za spomenik Eudolfii Habsburškemu na prošnjo dunajskega odbora 400 K, nato pa hitro za »večno luč" na Dantejevem grobu 209 K. —-Trg sv. Antona se spremeni v park. — Za Lantkierijevo palačo se napravi zvezna pot s Podturnom. — Nova cesta na zemljišču Ferrantovem se bo imenovala cesta Antonio Tončič (Tončič je bil v Padovi sloveč profesor, doma iz Gorice) dovozna cesta na kolodvor pa po zgodovinarju Jos. Caprinu. ! Izvolili so odsek, ki naj izdela mestni regulacijski načrt. — Na Stolnem trgu bo trg za žito. Določilo so 1000 K za 40 premij za one, ki pripeljejo dobro blago, vsaj i O kvintalov. — Sklenili so napraviti tudi nekaj potrebnih »chalets de comodite".
Klerikalni teroristi in škodovalcl. - Klerikalci so najhujši teroristi. Gorje onemu, nad kogar se spravijo, če se jim ne uda. Hitro mu povedo, da mu bodo škodovali, in res tudi skušajo škodovati, kjer le morejo. Marsikateri obrtnik, trgovec ali kdo drugi inserira pri klerikalcih le zato, da bi mu ne škodovali, marsikdo je naročen na „ Gorico" ali »Primorski list" le radi tega, da bi ne trpel škode on ali njegovi otroci. Marsikateri se boji nastopati v vrsti naprednjakov, ker ima sina tu in tu, pa bi mu utegnilo to škodovati. S terorizmom tlačijo klerikalci tako ljudi k tlom, s strahovanjem držijo ljudi proč od naprednjakov. — Toda to more nehati I Ne se udajati, ampak postaviti se po robu! Nikdo no sme trpeti nikjer radi svojega političnega prepričanja. Ako komu le poskusijo škodovati, le ne m udajati, le ne precej obupavati, ampak krepko na dan proti teroristom! Tu so različna pota in razna sredstva, s katerimi se klerikalcem lahko stopi na noge, da bodo cvi-.iiL Klerikalnemu terorizmu se mora napravili konec. Ta pa se doseže le, ako se vsakdo krepko postavi proti teroristu ter ga odločno pahne od sebe. Proč z obziri, proč z umikanjem!
Plesna Ziba« v Čitalnici se zopet otvori, in sicer s plesnim venčkom soboto 4. jan. Več prihodnjič.
DomaČa tovarna mila. — Nasprotnike hoče vrag obsesti, ker je to podjetje prišlo v slovenske roke. Hujskanje je toliko, da mora lastnik klicati sodnijo na pomoč, ako hoče izvrševati to svojo obrt. Danes je bila celo sodna komisija na licu mesta.
Konkurenti so napovedali tej naši tovarni tudi umazan boj. Dočim cene rastejo povsod, ker so danes surovine dražje, so začeli ponujati Slovencem milo po nižjih cenah, samo za to, da bi izpodrinili naš domač pridelek.
Opozarjamo ni to ostudno konkurenco svoje rojake, prosimo jih, naj nas obvestijo o takih spletkah nasprotnikov. —
Kupujoče občinstvo pa opozarjamo, naj zahteva le milo naše tovarne. Vsak kos nosi monogram h črk A. G. — Milo, ki je v naši deželi jako udomačeno,- ima pa še znamko: kozo in solnce (odtod ime Caprasole).
Rojaki! Podpirajmo drug drugega! V osvoboji od tuje obrti je naša boljša bodočnost !
BEsiira»t3tt I MlrflU, — V zadnjem »Primorskem listu" beremo, da prirede mirenski abstinenti Silvestrov večer. Pa še nekaj novega smo izvedeli, da se abstinenti uče mednarodni jezik »Esperanto". Kar je mednarodnega, tega se hitro primejo klerikalci; slednjič se mora priti do zaključka, da samo zato žive, ker je zrak mednaroden. Predsednik otvori Silvestrovo med pokanjem „pa-šaretu s sledečimi esperantskimi besedami: »Tiu ci internacia lingvo Esperanto parfekte tavgas por la internaciaj klerikoj!" No, dober teki Do sedaj smo mislili, da dobe na st. peterski cesti samo eno sobo, sedaj smo pa na čistem, da sem jim misli reservirati kar cel paviljon!
Dekan don Justolln ii Viška obsojen. -V Cervinjanu se je vršila razprava proti dekanu Justolinu iT Viška, to je tistemu Justolinu, ki se je tako lepo obnašal ob občinskih vo-
litvah, pri katerih je v prepiru z njim umrl j zadet od kapi  dolgoletni dobri župan viški. I Justolina je tožil g, G. Lazzari radi žaljenja I časti. Justolin  je  obsojen na 48 ur zapora, oziroma 20 K globe.
O oštarljah In kvartlnčkarjih. - Kadar je
katoliški žurnalist natrkan ali preganja »mačka", ki tako pegostoma gleda iz člankov v katoliških listih (kakor je to povedal dr. Krek v Mirnu), 'gotovo' piše o pijancih ter zmerja s kvartinčkarji ljudi, pri katerih bi se lahko učil rednega in zmernega življenja. .— Pri „ Gorici« so veliki v zmerjanju. Ali dočim se v soboto zaletavajo v »liberalce" in oštarije ter Bkvartinčkarje", pripovedujejo v isti številki o »veseli (klerikalni) družbi,v kateri je nekdo drugemu -Ta^Tgal-lrIxč-^~TrtYi^;"daitelJoleg" abstinentnega pisca in njegovega prijatelja imela nad oštarijami in kvartinčkarji še posebno veselje abstinenta Suholazec iz uredništva „Gorice* in Bajt iz uredništva „Prim. lista".
Iipred SOdnlje. - Radi težke telesne po-škodbe je bil kaznovan 14 letni Jos. Pian iz Šmartina na Krasu na 4 tedne v ječo. Pes Štef. Maraža v Števerjanu je vgriznil nekega B. Dornika v nogo. Pes ni imel nagobčnika. Gospodar je bil radi tega obsojen na 20 K globe, oziroma 2 dni zapora.
SavnlkOV FlCko se je zgubil. Čudno, da ga ni še nihče našel. Ficko nosi dolgo, belo dlako, glavico ima rjavo, na desnem ledju je sivolisast. Ovratnica Fickova je iz usnja, pa čisto nova. Kdor bi ga našel, naj se oglasi pri tvrdki Sauuig & Dekleva v Gorici. Dobi nagrado.
Izgubi)  ]8  nekdo  na Sveti večer od Sv. Lucije do Volč pri Tolminu denarnico, v ka- ' teri je bilo 80 K in 2 prstana.   Kdor jo je našel, naj jo prinese v naše upravništvo.
Dobro domaČe ZdiavUo. Mod domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Linimeut. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za »AnkerPain-Espeller"), katero iztioluje Dr. Richterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 1*40 in S-— za steklenico; steklenica je v elogantni škatljici ter označena s sidrom.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
Nadomestne volitve t senilne komisijo zi osebne
dohodnino v goriškem političnem okraju namesto udov in namestnikov, kateri izstopijo v smislu §. 189 postave od 25. oktobra 189G (t. drž. zak. št. 200) koncem leta 1907 se bodo vršile tako le:
A.  Cenilni okraj: „G o r i c a mesto". — Nadomestne volitve v cenilno komisijo tega cenilnega okraja se bodo vršile v občinski dvorani Corso Giuseppe Verdi št. 29. — a. Volilci prvega volilnega telesa volijo 7. januarja 1908. od 10—12 ure predpoldne ednega uda; b. volilci drugega volilnega telesa volijo 9. januarja 1908. od 9—12 ure predpoldne ednega uda in ednega n p. m e s t n i k a ; c. volilci tretjega volilnega telesa volijo dne 9. januarja 1908. od 9—12 ure predpoldne ednega uda in dva namestnika.
B.  Cenilni okraj: »Pol. okraj, Gorica dež e 1 a*. — Nadomestne volitve v cenilno komisijo za osebno dohodnino v tem cenilnem okraju se bodo vršile v uradnih prostorih davčnega oddelka goriškega c. kr. okrajnega glavarstva (Via Cappuccini št. 16. I. nadstropje, soba št. 8). a. Volilci prvega volilnega telesa volijo dne 3. januarja 1908. od 10—12 ure predpoldne ednega uda in ednega namestnika; b. volilci drugega volilnega telesa volijo dne 4. januarja 1908. od 10—12 ure predpoldne ednega namestnika; c. volilci tretjega volilnega telesa volijo dne 7. januarja 1908. od 9—12 ure predpoldne dva uda in ednega namestnika.
katere se je udeležilo prav veliko občinstva, da je bila obširna dvorana polna — kar je Mjglavnejše — domačega občinstva. — Pevski zbor je pokazal lep napredek; pel je v splošno zadovoljnost, kar je pričala prav živ, . . pohvala po vsaki točki. — Tamburaši so dokazali, da se pridno vadijo; udarjali so prav dobro. — G.čna Viktorija B rezi ga r-j e v a je prav dobro deklamovala Gregorčičev »Naš narodni dom"; žela je zasluženo pohvalo. — V 5. točki nas je iznenadil nastop podgorskega okteta v narodni noši. Cel nastop je bil prav premišljeno izveden; tudi peli so prav ubrano naše narodne pesmi, ki naj bi se vedno popevale. Nastop je priredil mladi Romano Nad a j a, ki je sam prav dovršeno pel, posebno v sklepnem nastopu v slovo z ljubljenim dekletom. — Nada j a in Ivan Trpin sta dobro zapela tudi znani stari Maškov dvospev »Zgubljena vera". — Veselico je zaključila burka »Trije tički", katero so domači diletantje naravnost izborno igrali. Občinstvo je imelo ves čas obilo zabave in smeha ter je ob sklepu dalo duška svoji zadovoljnosti z viharno pohvalo.
Veselico je zaključil živahen ples; svi-rala je vojaška godba. — Naj bi sledile podobne veselice bolj pogosto nego doslej!
Zveza narodnih društev.
Predavanje i Št. Andražu. — V nedeljo
t. j. 5. t. m. 3e  bo  vršilo  predavanje v Št.
Andrežu. Predaval bo g. Medvež „0 državi".
Predavanji zadnje nedelje. — i v Pmčini,
i v Oslavju je bilo obilo poslušalcev pri predavanjih. Posebno v Prvačini se je abralo nad 130 ljudi. Povsod se z zanimanjem sledili izvajanjem gg. predavateljev. f Veselica Y PodOMl. — V nedetfo je bilo prav živahno in veselo v lepi novi dvorani gosp. Št. Bregauta, Pevsko in tamburaško društvo  „P o d g o r a" je priredilo  veselico,
Politični pregled.
Dožeinozborske volitve ni Kranjskem bodo dne
21. in 28. febr. ter 6. marca 1908.
Deželnozborske volitve v Galiciji se bodo vršile dne 25. febr., 2., 3. in 6. marca 1908.
Bivši tlnanšni minister Duna)ewski je umri v
Krakovu 28. t. m. Dr. Julijan vitez Duna-jewski se je porodil 1. 1822. v Erakovem. Po pravniških Študijah se je posvetil akade-mični karijeri in bil izboren strokovnjak politične ekonomije, h. 1873. je bil izvoljen v državni zbor, kjer je takoj poBtal glaven govornik poljskega kluba zlasti v narodnogospodarskih in državnopravnih vprašanjih. Leta 1880. je vstopil kakor finančni minister v Taaffejev kabinet, v katerem je ostal do I. 1891. Dunajewski, ureditelj avstrijskih financ, je bil najodličnejši finaačnik v konstitu-cijonalni dobi. Bil je pa tudi odločen Slovan, in kakor najmarkantnejša oseba v Taaffejevem miaist8rstvu, je bil on duša one Slovanom prijazne politike, ki karakterizira Taaffejevo ministerstvo ravno do odstopa Dunajewskega.
iiliijj ima novega vojnega ministra, senatorja Casana, ki pa ni vojak, ampak inženir,
Ruska duma je dovolila 15282.000 rubljev za stradajoče prebivalstvo.
Razne vesti.
Pred poroto V Trstu so sodili SJ-letno Emilijo Furlan iz Kobdilja radi detomora. Letos 4. jan. je povila zdravega deoktv ter aazaa-nila pri pupilarni sodniji, da je oče otroka neki 18-letni Jos. Petelin iz Komna. Ta je moral plačevati 10 K na mesec z& ouoka. Pozneje je začela praviti, da Petelin ni res oče njenega otroka, marveč 68-letni Vincenc Hmelak, pri katerem je služila. Otroka je imela na hrani pri neki dr- *«ni Battista. Dne 30. oktobra t. 1. je šla V članova cMskat svoje dete ter ga vzela s ^e" -.?.;. češ, da gre na sprehod. Vrgla pa je otroKu. v neki vodnjak na Vrdeli. Priznala je dei.;»?flor, rekoč, da jej je Hmelak tako nasvetovai. Prod sodnijo je trdila, da je oče Hmelak. T.-; -^a je izjavil, da ni res on oče nezakonskega otroka Furlanove. Ker se zdravniški izvestji o pnče-njanju Furlanove in odgovornosti niste stri-lijall, se je razprava odgodiia. Poiščejo iz-vestje psihiatrične klinike z giaškegs vseučilišča.
V LjtlMJanl je zborovala v nedelo n Zveza slov. pevskih društev." V zvezi je 395 pevcev. Predsednik je zopet dr. Ravnikar, odbornik za Goriško dr. Turna. — Y nedeljo zvečer je bil v »tTnionu" koncert »pevske zveze moravskih učiteljev," ki je vspel sijajno.
Mrtvega so našli v Allensteinu v Nemčiji mtjorja Schonebeka. Zdaj iščejo, kdo bi ga bil umoril. Prijeli so nekega stotnik«,.
BjOMSOn piše daljšo študijo o narodnem vprašanja na Ogrskem, V tej nastopi zopet proti Madj&rora.
Katoliški duhovniki obsojeni. V Stargradu v
Nemčiji so obsodili osem duhovnikov na globo po GOO mark, ker so baje ljudi hujskali k nepokorščini proti postavam.
Španija ima velik škandal. Državni poslanci, člani notranje upravne komisije, so poneverili okoii 50.000 peset.   V sporazumu
so bili s tvrdkami,  katerih pošiljatve so pošiljali po zborniCni poŠti, dobiček so si delili. Nota bolezen.   —  V glavni bolnišnici  v Londonu je nastala med postrežnicami neka . čudna   bolezen,   ki   spominja   na iniluenco. Obrvi  poTudečijo  ih  bolnik   je   neznansko utrujen.  Zdravniki  se  izredno  zanimajo za I novo bolezen;  sodijo,  da bolnik ozdravi pri ! takojšnji zdravniški pomoči in strogi dijeti.
30SIPPeČOlKG
lastnik
kauame »Central'
uošči suojim cenj. gg. gostom
srečno ia veselo novo leto!
Srečno in veselo
novo   leto
vošči vsem cenj. svojim odjemalcem in prijateljem tvrdka
J. Zornik
Gorica.
Srečno in veselo
Pregrad & Cernetič,
»Trgovski dom'' v Gorici.
Mno in veselo sovo leto
vošči cenjenim gg. odjemalcem
y mestu in na deželi
Karol Draščik,
.    lastnik odlikovane peka rije in sladčičarne v SEoriei.
Bi fti m Kolesarje,
ki kupujejo
pri Batjeki!
Komisijsko zalogo ima in brzo kolesa popravljati zna.
Pri njem kdor posluži se,
gotovo zadovoljen je. Kolesar, to zapomni si,
da bivam v Stolni ulici.
Svojim cenj, gg. odjemalcem
vošči
srečno in veselo novo leto
Peter Cotič,
čevljarski mojster, v Raštelju št. 32. podružnica v Gosposki ulici št. 1.
Srečno
Srečno in veselo novo leto
želiva  vsem   svojim   častitim gostom, prijateljem in znancem.
Ivan in JHarija Gk^eic,
gostilna „PH petelinčku"
v GORICI,
Nunska ulici št. ?.
novo leto
J. Drufovka - Gorica.
Gašpar Hvalic
vošči vsem s rojim ccnj. gospodom odjemalcem v mestu in na deželi
srečno novo leto 1908.
Za premnoge dokaze prisrčnega sočutja ob smrti moje iskreno ljubljene soproge, gospe
Antonije Plesničar,
izrekam v lastnem in v imenu svojih najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so se blagopokojne na katerikoli način blagovolili spominjati kakor tudi, globoko hvaležnost za številno spremstvo tako zgodaj preminule na poslednje počivališče.
V Rihemberku, 30. decembra 1907.
Pavel Plesničar.
Anton nt t Sorici
vošči
svojim eenj.grgr. odjemalcem
veselo novo loto 1908!
Srečno in veselo novo leto 1908
vošči
vsem svojim prijateljem in znancem ter p. n. odjemalcem
J. Rovan
Gorica.
Srečno novo leto 1908
vošči
vsem cenj. svojim odjemalcem in prijateljem
Andr. Fajt
pekovski mojster v Gorici.
Zahvala.
Družba sv. Cirila in Metoda vršeč 8 tem svojo prijetno dolžnost, da ob koncu leta 1907 vsemu slovensk^iai časopisju* ki jo je v preteklem letu, bodisi z nabiranjem prispevkov v družbine namene, bodisi z objavljanjem družbinih notic podpiralo, izreka svojo topi .'< /nh valo.
Obenem  pa si dovoljuje družba prositi slovensko časopisje, dajo blagovoli v njenem stremljenju v istem smislu kakor doslej podpirati tudi v letu 1908. — Vsem tem listom: Veselo novo letol Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Proda se
aH odda v najem
ia t Kolarft iter. 11
Tik hiše izvira izvrstna voda, ki se jo
lahko  porabi  za izdelovanje   sodovke.
Natančna pojasnila daje lastnik;
A.  Uršič,  Kobarid  št. 41,
JgaHala.
Povodom nenadomestne izgube, ki nas je zadela ob smrti našega nepozabnega sina, ozir. brata
franca Beslana,
izrekamo  tem potom  za vse  izkazano sočutje svojo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno se pa zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za obilo spremstvo na zadnji poti in vsem blagim daro/ateljem krasnih vencev.
V Gorici, 31. decembra 1907.
Žalujoči ostali.
Dobre prevode
manjših povestij
zlasti iz slovanskih jezikov
¦¦ sprejema ¦¦¦    ¦   -
= »Goriška Tiskarna". =
Srečno in veselo novo leto
voSči svojim prijateljem in znancem posebno pa svojim gg. naročniKom in odjemalcem
Anton Krušič,
Krojaški mojster.
so bili s tvrdkanii, katerih poBiljatve so pošiljali po zbornični poŠti, dobitek so si delili. Nova bolezen. — V glavni bolnišnici v Londonu je nastala med postrežnicami neka čudna bolezen, ki spominja na inlluenco. Obrvi porudečijo fn bolnik je neznansko utrnjen. Zdravniki se izredno zanimajo za novo bolezen; sodijo, da bolnik ozdravi pri takojšnji zdravniški pomoči in strogi dijeti.
Josip pečermo
lastnik
kauarne »Central*
uošči suojim cenj. gg. gostom       j
srečno in veselo novo leto! j Srečno in veselo
novo   leto
vošči vsem cenj. svojim odjemalcem in prijateljem tvrdka -
J. Zornik
Gorica.
*)
Pregrad & Cemetič,
».Trgovski tlom*' v Gorici.
Mne in veselo doto leto
vošči cenjenim gg. odjemalcem
v mestu in na deželi
Karol Draščik,
lastnik oblikovane peka rije in sla&čičarne v Sorici.
Svojim cenj, gg. odjemalcem
VOŠČI
srečno in veselo novo leto ^^_ 1908! _^^
Peter Cotič,
čevljarski mojster, v Raštelju št. 32. podružnica v Gosposki ulici št. 1.
=^^=
Bog m ta Mesarje,
ki kupujejo
pri Batjelu!
Komisijsko zalogo ima in brzo kolesa popravljati zna.
Pri njem kdor posluži se,
gotovo zadovoljen je. Kolesar, to zapomni si,
da bivam v Stolni ulici.
LJ&     ^<flfe,     _.-fl%.     ^Mfc     ^SlSi.     _-$fc.     ^k.     -filfc
Srečno
Srečno in veselo novo leto
želiva  vsem   svojim   časiitim gostom, prijateljem in znancem.
Ivan in barija Glešeič,
gostilna „Pri petelinčku"
v GORICI,
Nunska ulici št. 7.
novo leto i
J. DrufovKa - Gorica.
"^   w" 3»^ yfi^ ~-fi^ *a*
Oašpar Hvalic
iSCl vsem svojim cenj. gospodom odjemalcem v mestu in na deželi
srečno novo leto 1908.
Za premnoge dokaze prisrčnega sočutja ob smrti moje iskreno ljubljene soproge, gospe
Antonije Plesničar,
izrekam v lastnem in v imenu svojih najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so se blagopokojne na katerikoli način blagovolili spominjati kakor tudi, globoko hvaležnost za številno spremstvo tako zgodaj preminule na poslednje počivališče.
V Rinemberku, 30. decembra 1907.
Pavel Plesničar.
Anton Brett t Barici
vošči
svojim eenj. gg, odjemalcem
veselo novo leio 18!
Srečno in veselo novo leto 1908
vošči
vsem avojim prijateljem in znancem ter p. n. odjemalcem
J. Rovan
Gorica.
Srečno novo leto 1908
vošči
vsem cenj. svojim odjemalcem in prijateljem
Andr. Fajt
pekovski mojster v Gorici.
Zahvala.
Dražba sv. Cirila in Metoda vršeč s tem svojo prijetno dolžnost, da ob koncu leta 1907 vsemu slovenska.,u Časopisju, ki jo je v preteklem letu, bodisi z nabiranjem prispevkov v družbine namene, bodisi z. objavljanjem družbinih notic podpiralo, izreka svojo top''' zahvalo.
Obenem pa si dovoljuje družba prositi slovensko Časopisje, dajo blagovoli v njenem stremljenju v istem smislu kakor doslej podpirati tudi v letu 1908. — Veein tera listom:
Veselo novo leto! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Proda se
aH odda v najem
la t Kotel hot. 41
Tik hiše izvira izvrstna voda, ki se jo
lahko  porabi  za izdelovanje   sodovke.
Natančna pojasnila daje lastnik;
A.  Uršič,  Kobarid  št. 41.
Povodom nenadomestne izgube, ki nas je zadela ob smrti našega nepozabnega sina, ozir. brata
franca Beslana,
izrekamo  tem potom  za vse  izkazano sočutje svojo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno se pa zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za obilo spremstvo na zadnji poti in vsem blagim darovateljem krasnih vencev.
V Gorici, 31. decembra 1907.
Žalujoči ostali.
Dobre prevode
manjših povestij
zlasti iz slovanskih jezikov
¦ sprejema         -
=¦ »Goriška Tiskarna". =
Srečno in veselo novo leto
vošči svojim prijateljem in znancem posebno pa svojim gg. naročnikom in odjemalcem
Anton Krušič,
krojašKi mojster.
Na izvoznem trgu tekališče Jos. Verdija
Bachmaier-jev = veliki električni bioskop. =
Gledališče za predstave .živih slik v naravni velikosti po najnovejšem Edizonovem modelu 1907. — Program je sestavljen le iz najnovejših in •¦    **'          T(ilpanim1b^S>h«*i#efcit^ttL W»«av ter topnih prizorov vsake vrste.          ..             «-.....»..      .
Zavod prve trste.   —   Godbo proizvaja veliki koncertni orkestri on.   —   Zvečer? bajna razsvetljava
Dvakrat na teden popolnoma nov program. Predstave se vrše vsak dan ob 6. 7. 8. in 9. nri zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob
10. in fi. nri dopoldne; popoldne ob 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. in 9. nri.
1. PROGRAM
V sredo 1. (Novo leto), Četrtek 2.< iin v soboto 4. jauavarja 1908.
t -12. Dogodljaji ca lovu. Zelozanimivo
13—18. Otrok, angelj miru. Med dvema zakonskima nastane nesporazum-"            lienje. Ljubezen otrokova do matere ju spravi.
19-25. Kakor ti meni, tako j:« tebi.  Lov na metulje Krasna scenerija v bar«"
>6—?.3 Ogenj na krova ladije. ^*a krovu nastane, o^enj. Prestrašeni potniki
' skačejo v morje; nekateri se rešijo s plavanjem. 34—tt. Morski roparji.  (Senz««ionalno.)   Morski  roparji  ukradejo  Jono
nekega mornarja. M>rnar jih premaga in reši ženo. 41-60. Ona ga je iw»obala. Komično.
H. RROGRAM
V nedeljo 5., v ponedeljek 6. in v sredo 7. janavarja 1908.
1—8.   ftprenodi po Pariza.
i)   U. Zadnja čarovnica. Historična slika iz 17. stoletja.
15—18. Madeži. Komičen prizor.
1'.)—2«. lov na iabe. Smešni prizori. Artist posnema žabo.
27-32. Zgubljeni naoCniki. Gospod izgubi naočnike ter mora brez njih domu. (Zelo komično.)
33—48. lov na leve v osrednji Afriki. Najzanimivejša in naiveč;.a reprodukcija sedajnosti. Lov je posnet po naravi. Vidrse"pragozde in divje živali.
19—00. Maks In Moric, hudobna dečka. Humoristični prizori z ulice.
^sal<o soboto ob 9« uri 2s\?eče* „parišl{a čfoa i)oi" za |ospod« od 18 let naprej.
VSTOPNICE: i. prostor 80 v., II. prostor 60 v.< III. prostor 30 v. Otroci in vojaki do narednika plačajo za I. prostor 50 v., H. prostor 30 v.
"         ...........                 "             ...    -                                           izvrstne sestave pro-
« iimiijaiiu p. u. uuumsivo, ua me poseu v ooiineni **---"--Z odličnim spoštovanjem
L Bachmaier, imetelj zavoda,
K«r je moje električno gledališče najlepši in najpopolnejši zavoil svoje vrste, ki je dosegel po vsem svetu vsled grama ter vsled točnega prednašanja največjo pohvalo, m zanašam tudi na tukajšno p. n. občinstvo, da me poseti v obilnem številu.
il „M zlati
u Solkanu pri Gorici
v bližini »»Mizarske zadruge". Toči izvrstna bela in črna vina, istrski refosk, kraški teran in pristna bela domača vina. — Žgane in drage opojne pijače več vrst —•¦ Izvrstna kuhinja postreže ob vsakem času z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna, cene zmerne. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
---------------flnfoir milost,
lastnik.
THE MUTUAL
nevjorska družba za zavarovanje na življenje
Ustanovljena 1842.                       Vsestransko zavarovanje.
1. januarja 1907:
stanje premoženja.............K 2.447,143.313*33
„     zavarovalnine
a)  6C4.«*46 polic s kapitalom.........„   7.487,630.637*—
b)     10.434 dosmrtnih prihodtiinskih polic za letno rento     „        14,511.41903
Prejemki v 1« 1906.
a) premije*................K     283,454.402-32
h) ol>ru.sli in drugi prejemki........    .    .    „      1 lT>,t60.476'83
1'rt'OsUinek na račun lastnikov polic.......„      417,051.039-08
rtorfi'1-va premije za promet v Avstriji.......„        15,231.813-—
(Varnostni kapital za zadnje z vračunjenim  plačilnim  posojilom je naložen v \% avslr. zlati renti pri c. kr. drž. centralni blagajni na Dunaju.)
—   MajmodernejSi način zavarovanja*   ts==mB> —-«~—   Maugodnejša garancija.   ~—¦—
Pojasnila daje zastopstvo
v Goriei Tekališče Josipa Verdi štev. 17.
fSsim Ljnjment. Ca psi e i oomp.

Varstvena znamka: ,,Sldro"
Nadomestek za
Anker-Pain-Expeller
je povsod pripoznano kot  najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno
80 vin.,  K 1*40 in 2-—  se dobi po
vseh lekarnah.  Pri nakupu   tega tako
priljubljenega  domaČega zdravila so je
posluževati le  originalnih steklenice v
škatljah z našo varstveno znamko „si-
drom" ker le tako je zagotovljeno, da
je izdelek pravi.
Dr. RICHTERJEVA LEKARNA
k ..Klatem leva" v Pragi
rAT^I IliBabethgaBBO fitov, 5 nova.
AJ/JI            Dn.Tao ntpolUJinJe.
l Lekarna Cristofoletti ¦
v Gorici.
| ŽELODČNE KAPLJICE  S
*          z znamko sv. Antona Padovanskega.           T
Zdravilna moč teh   «
kapljic je neprekosljiva   L
— Te kapljice vredijo  •
redno prebavljanje,  f
če se jih dvakrat na dan  •
iVarstvena znamka).   y kratkem ČaSU 0H10-
/-1        ,        -.                  #                             10                                      • tica in životna lenost (mrtvost). Te J
Ceni, dame  m   grospodic — pozor! |ka*e tudi 8tof>da. f°jek raii|6¦
*>                                      o       I         ti                1                   •      Cena steklenici 60 vin.      j
5   BFistofolettijeva pijača iz kine 8
• in   5olP73    najboljši    pripomoček    pri L «   111   Lltlota, zdravljenju s trskinim oljem,  a
Imate /v Šivalni stroj? Ako <.::i nimate, oini«Hti« si naj m tvoj š> marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka.
I'o dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane  »Original« le
Ori|tol-»Bloriaitr»]i^tS
uporabi brc-ZbUmno.
Original-Vicioria stroji t,^;--
*a domačo rabo in obrtne nauieno.
Ori|inal-Vic!aria stroji ^$;
'.'?.. umetno vezenje (r*»kamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam ufiteljiflo, ki poučuje brezplačno.
Orisinal-Victoria stroji ^gfc
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva in let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom >Originai-Victoria stroje. Kdina zaloga >Original - Victoria« »Me? in drugih šivalnih strojev, dvokoies -nicht, orožja, mnaicije in vseh lovskih Poprav pri tvrdfci
KERŠEVANjl & ČUK - GORICA
Stolni trg št. 8 (Piazza Duorao) Lastna delavnica In popravljainica BIVA C1STELLO Št 4.
i Ena steklenica stane 1 krono 80 vin. • v                                            i
— Loj —
kupujemo po najvišji dnevni ceni.
Opozarjamo zlasti naše mesarje, naj tope in zbirajo loj za  našo  tovarno.  Sprejemamo
ijves loj, kar ga kdo more zbrati.
JiKclor ima loj, naj- se oglasi.
Goriška tovarna mila A. GabršceL
Odlikovana pekarija in slatana
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni bili)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦*¦" po Jako zmernih cenah. -*¦
Adolf Fey
urar in optik
na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Lecni
v GORICI Vsprcjema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst.
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst
------ in optičnih predmetov.-------
Za vsako uro se jamči 1 leto
mehanična delaunica
LPotoKlilpl
GORICA -za vojašnico- GOKiCA
------Telefon št. 71  =====
Koncesijonirana Instalaterja za plinove, vodne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z ?odo, vodnjaki in sesalkami za vsake smotre in za vsako visočino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode.
V lagati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje.
Zastopata, tovarne za jeklo: „Pol-dihutte", St. Poltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in i,Ww. Lutz sinovi8 v Bludencu, t. j. tovarno, ki izdeluje posteklinate (email) peči in izveske.
Izdelujeta in imata v zalogi vsakovrstne predmete in inštalacijske priprave za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za gaivanotehnikOj pozla-čenje, ponikeljevanje in za plastične na-vdarke. —- Mehanična delavnica^ z motorje-vim obratom in s precizijskimi stroji za fino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbno j izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne | cene. — Načrti proračuni brezplačno.
SVETOVNO  ZNANI
FERNET-BRANCA
BRATOV  BRJUICA  V   MILANU
jedini lastniki načina za izdelovanje, Je najbolj učinkujoča želodčna yrenč«La avjrtftj
Neizogibno potrebno v vsaki družini I Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni
CHRISTOFLE&C!
C. kr. dvorni založniki
namizno orodje in posod je useh urst.
Iriznano težko posrebrnjeno najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd.
I. Opernring 5 (Heiarichshof).
Christofle & C.^ Dunaj
dvorni založniki   uiis ioiuiiu » u.— w uhuj -----i___
Ilustrovan ce«ik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po  prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Christofle.
Denar prihrani, kdor kupi izgol&vljeno pchištvo pri
^ «^ ^ ^b.
'M
11 Največja zaloga slik
V3V
m
i
i modernih to anilknih okvirjih, — umetniške n-ednostl. — Slike prufli slovanskih slikarjev. — nabožne slike slouečih slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure velike umetniške vrednosti v okvirjih po želji odjemnto.   -4& ^-4c **&*&*&•
Raistaua slik v .tRGODSKCITl 0OfflU*\    <
bjigaroa ia trgovina z umetninami A. Gabršček V Gorici.
Havre-New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
Francoske   prckomorske  družbe.
Edina najkrajša črta čez
Baze!, Pariz in Havre v Ameriki
Veljavne vozne listke in   brezplačna   pojasnila   daje   samo
Ld. Šmarda,
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ˇ Ljubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiši BKmetske  posojilnice",  nasproti znane gostilne pri „Figovcu".
!   Ivan  Kravos Samo 61
priporoča svojo
dRi i sedlarske delavnico
v Gorici
»—      trg Korenj Lt. 11.      ^^ Ui. II.  ifllClC (Budolfovo ::KraajskoU)
le uredil In izdal:
Žene!
Ako trpite na širjenju krvi in na po* dobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolina ob Beni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem :
„OoBpa B. iz W. piSe: Lepa hvala! Vumj sredstvo jo učinkovalo že h. dan".
Gospa L. v M. piše: „Priporočaln bom vsakomu VaSo izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli broz njega".
Arhitekt S. v M. piSe: »Za izborno postieZbo so zahvaljujem, Pri moji ženi jo VaSe sredsivo Žo po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo".
Proti poSiljatvi 1 marko nem&ke veljavo (tudi v znamkah) poSljem knjigo-. „Motonjo perjode" npihul dr. Mod. Leviš. — h>j:isiiil;i bn-zplaVn-t.
Va, odgovor naj so priloži znamko.
1 Civio-jra* ni in SOB piiMt —Jj;
Jen zbornik pravil označene vrste; koncem tU'! rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem h-hrvat8kem jeziku. — Obseg XII. in 909 stran«' ¦ M    cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v.
2. Oflvetnišfa tarifa
določila
sloveiisk«-
in luvat
fikem jeziku pred sudiS«!; podnr« prist.ijL:j Obse« 7.'» strani «20 tiibrl;; ct;na 1 K h)'v" Knjigi se dobivate v ..Slovanski knji^arii
A. Gabršček v Gorici.
Največja iznajdba!
Saiffiilislane
po ii.ijr.ow;*.i i/.ii:ijd''.i •<•'•: .vI^-m. .;¦, tir j.l-niki!-rriiin|it. 7vp:j'i i»;. ', ""i.iti.diiik,:;; /i..—' .."V .li-m-ll.i.k.ipf I'at.-r.t' '}\% -,ri :i>< k . i" •' ka-,...-.) .<> .if.-rni.-i, tn.o, ,1» .,i;i;-, ,-tudi v t4'tni Caur.tin m- p>;,i-!iu /i :; ; ; 'I ri priložimo lire/plu"'.!! |, jM. \,-nt, ,, \, .-..kr.. ;.«•.
Imiki. lepi) i/.nv.lj m.i ••rri.ru.i i;rt ?:j  g. .> _  u-ri/U-o %r«.d  ,t.i!!,. ..„„„ tfid, 5.fig.
'Aa ni.uf.ij.ij.jfr ..- jur",,;;'.';'.;"-; Vill
varinst j,- Ukij.H-,.|,a   Md^Z-ilja   s-   .».:; , , ali pri.ti uai-ni pl.n"t!n
M. J. Hutor-jeva vi'ova M.".r''3  Hot-sr tovarni kd ?iU,'iur  ,•'  (:.-:.<   - r,'-uv.-\ k'< . vri^T.i  d r  .' ti  .¦ i .    S  : KRAKAU   St    (Ji-rtrudij is ..   -jy   Hortipul
ggft^MffiSB^^
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni hiil, Gosposka ulica št. 7, I. nadatr.) — Talafon it. 78.
RaCun poStne hranilnice 5tev. 837.315.
Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12.  marca   1907.  se:
Hranilna vloga obrestujejo po 4V, %. Stalne vloge od lO.GOO kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentm davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge &e sprejemajo od vsakogar.
Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'', $, na varščino ali zastave in na menjice po &%.
Glavni dolažl obrestujejo koncem leta po «V, i.
Stanja 31. dec. 190G.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron.   —  Hranilne  vloge:   l,G7f>.188-82.         1'osojila:
1,617.190.37. — Reservni zaklad:  82.382-6;». — Vrednost hiš: 112.328-—
•S
•a
8
* •t
•4
^^m^mmmm^mmmifmmmfm^mB^r-^ &&&&&*
i
H
I
I
1
i
Goriška tovarna mila A. Gabršček. *
Narodno podjetje, edino te vrste.
t
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez te bomo Slovenci  za Vselej      0
le hlapčeVali tujcem.                                                     2
Slrab pspflinje! PosMajie milo iz te lomile tovarne! Mett je izvrsten. Cene ohičajne!     |
Poskusite in sodite !     0
Svoji k svojim!
Naša specijaiiteta je: Caprasole - Koza s soliicem.
II
466