Poštnina plačana v gotovini. Cena 30.- lir Spediz. in abb. post. I. gruppo DEMOKRACIJA Leto XVII. - Štev. 1 Trst-Gorica, 1. januarja 1963 Prej bo človek dospe! na Luno, kot do svojega bližnjega. Izhaja 1. in 15. v mesecu MACMILLAN V DOMOVINI Kdo je odgovoren za atomsho silo Petnajst let Slov. demokratske zveze za Tržaško ozemlje Po razgovorih s Kennedyjem se je angleški prvi minister vrnil v domovino, kjer mora sedaj zagovarjati sporazum, ki ga je dosegel z ameriškim predsednikom. V prvi vrsti gre za vprašanje atomske sile, ki je že več časa na dnevnem redu zahodnih zaveznikov. Vsem je znano vprašanje okrog izstre'-kov »Skybolt«, vendar pa si moramo ogledati ta problem iz dveh stališč, saj bi bilo politično nedoumno,*če bi se ustavil' zgolj pri tehničnem vprašanju izdelovanja omenjenih izstrelkov. V ožjem smislu je vprašanje sledeče: ali je pametno graditi ali ne izstrelke tipa »Skybolt«? Američani so mnenja, da se nikakor ne izplača izdajati velike vsote denarja za »Skybolt«, medtem ko so Angleži vztrajali na stališču, da je treba izstrelke dograditi. Pri tem pa ni šlo zgolj za finančno, pač pa tudi za tehnično: in strateško vprašanje. Američani so med svoje argumente prištevali tudi naslednjega: poskusi so kar petkrat dokazali, da izstrelki tipa »Skybolt« niso zanesljivi Toda čim so državniki prišli do sporazuma v Nassau je prišla novica, da se je omenjeni izstrelek odlično obnesel pri šestem poskusu. Angleži so s svoje strani potrosili veliko denarja za izdelavo bombnikov z nadzvočno hitrostjo, ki bi ponesli »Skybolt«. Vendar pa se moramo zavedati, da so bombniki v današnjem času že zastareli, saj so v rabi protiletalski izstrelki, ki jih imajo tako Američani kot Sovjeti, s katerimi je moč zbiti na tla vsako letalo. Res pa je tudi, da bi bombnik oborožen z atomskim izstrelkom imel daljše življenje, čeprav bi se korist letala zdaljšala komaj za eno ali kvečjemu dve leti. Iz vsega tega je razvidno, da so Angleži slabo investirali svoj denar in da bi sedaj želeli, da bi Američani še slabše uvrednotili svojega. Istočasno, ko so zahtevali lastno atomsko silo, so želeli, da bi jim tovrstno moderno silo finansirali Američani. Tako bi bilo vprašanje izstrelkov » ameriški predsednik ustavil pri zunanje političnih vprašanjih. Omenil je kubansko krizo, ki jo je bilo moč rešiti, ker sta obe strani pokazali dobro voljo. Na tak način bo mogoče rešiti tudi druga pereča vprašanja. ZDA ne bi poslužile atomskega orožja in in da je treba zato potencirati v krogu evropskih držav. ! Američani niso izpovedali jasno, kaj bi storili v takem položaju, vendar pa zatrjujejo, da se ne bi odpovedali svojim obveznostim. Sedaj, ko bo imela Velika Britanija atomske izstrelke, ki bodo pod nie-no in atlatsko kontrolo pa odpade vsak De Gaullov sum da bi Američani prepu stili svoje evropske zaveznike lastni usodi. JANEZ XXIII V svoji božični poslanici je papež izrazil svoje zadovoljstvo, »da je po dveh mesecih velikih nevarnosti za svetovni mir prevladala dobra volja državnikov in da je letošnji božič potekel v miru po vsem svetu«. V preteklih letih, medtem ko so v središču krščanstva praznovali veliki praznik s slovesno liturgijo v ozračju miru in svobode, so se tu in tam po svetu ljudje borili z orožjem v rokah. Letošnji je prvi božič miru na svetu. Z željo in vročim upanjem, da bo tako stanje vladalo po svetu še nadalje je Janez XXIII zaključil svoj govor po vatikanskem radiu. ADENAUER V svoji božični poslanici se nemški kancler ni dotaknil zunanje političnih vprašanj. Poudaril pa je, da se Nemci preveč zanimajo za materjalne dobrine in je zanikal, da je s škandalom okoli revije/ »Der Spiegel« zašla bonska republika v krizo. Vsekakor pa lahko rečemo, da je bil njegov govor pesimističen, saj je to njegova zadnja poslanica preden se umakne s politične pozornice. Se posebej pa je kritiziral javno mnenje pri škandalu omenjene revije rekoč »kritika je potrebna vendar pa kritika, ki nastaja le iz želje po kritiki povzame največkrat značaj nihilizma.« BRANDT V svoji tradicionalni božični poslanici je nemški socialdemokratski vodja Willy Brandt, ki je tudi berlinski župan dejal, da je treba razumeti neuspeh pri pogajanjih s pankovvskimi oblastmi. Kljub temu pa je izrazil upanje, da bodo komunistične oblasti popustile in da bodo dovolile vsaj za prihodnji božič množične propust- »Letošnja predbožična nedelja bo v analih primorskega politič= nega življenja gotovo napisana z zlatimi črkami. To nedeljo doa poldne so se v Trstu v pounemb« nem številu sestali zaupniki in somišljeniki Slov. demokratske zveze za STO, da položijo od-nosno čujejo račun o doseda« nice za obisk vzhodnega sektorja. Po njegovem mnenju se položaj v bivši nemški prestolnici ni poslabšal. Ko je govoril o vzhodno nemških policajih je dejal: »Dobro vemo, da ne morete ravnodušno korakati ob sramotnem zidu, ki so ga zgradili komunistični funkcionarji in katerega morate varovati. Zavedamo se, kakšno je vaše duševno stanje, ko morate streljati proti vašim sodržavljanom, ki so si izbrali svobodo. Vemo, da se velika večina upira ubijati lastne brate. Toda zaupati morate, da upanje za boljšo bodočnost še ni izumrlo.« NASSER Egiptovski poglavar je v pismu, ki ga je poslal papežu Janezu XXIII predvsem izrazil željo po pomiritvi. Naglasil pa je tudi pomembno vlogo, ki jo igrajo pri pomiritvi nevezane države. BEN BELLA Začasni alžirski ministrski predsednik Ben Bella je v svojem govoru pozdravil svoje sodržavljane. Predvsem pa je naprosil Alžirce evropskega izvora, naj pozabijo na preteklost in naj se trudijo za izgraditev nove domovine, v kateri bodo vsi enaki. KRALJICA ELIZABETA Kraljica je v svojem govoru naglasila, da se kljub spremembam v modernem svetu, težavam in napetostim, ne bo nikakor zmanjšala tesna vez, ki povezuje prijateljske države britanske skupnosti. S to tesno vezjo se na naše bratstvo čutijo povezane tudi one države, ki so vstopile v Commonwealth pred kratkim. Ideal britanske skupnosti predstavlja najmočnejšo vez v svetu, ki se drobi. Zaradi tega moramo napeti vse svoje sile, da bo ideal postal še trdnejši in pravičnejši in da bodo vanj zaupali vsi ljudje. nijem delu ter sklepajo o svojem bodočem delovanju«. Tako začenja poročilo, ki ga je o ustavnem sestanku tržaške S« DZ objavila »Demokracija« v svoj božični številki leta 1947. Zborovanje, ki je bilo po dolgih letih fašističnega in nato komu= nističnega nasilja prvi javni in o« benem demokratski sestanek sloa venskega prebivalstva na Tržaa škem ozemlju, je otvoril dr. Josip Agneletto, predsedoval pa mu je nato svoječasni deželni poslanec in mestni svetovalec ter dolgoa letni predsednik družbe sv. CirU la in Metoda, dr. Josip Abram. Glavna govora sta na zborovat nju imela dr. Josip Agneletto in dr. Fran Vesel. Prvi je bil nato izvoljen za prvega predsednika, drugi za prvega tajnika novonaa stale SDZ. Kot zastopnik goriša k e SDZ je zborovalce pozdravil dr. Avgust Sfiligoj, k besedi so se oglasili predstavnik akadem* skega kluba y>Jadrana«, zastopa nik slovenskih beguncev v Trstu, v imenu srbskih beguncev je spregovoril Hrvoje Magacinovič in daljši nagovor je imel tudi g. Stanko Filipčič. Duhovno je bil v srcih vseh zborovalcev priso? ten, 31. avgusta istega leta ugrabi Ijeni urednik »Demokracije« Slavko Uršič. Petnajst let je preteklo od tea daj in dolžnost nam veleva, da k mo ob tej priložnosti še enkrat našteli može, ki so v časih, ko je to bilo življenjsko nevarno, ime> li pogum, da so z nastopom na javnem zborovanju in nato z javz nim političnim udejstvovanjem razbili vezi, v katere je hotela tr= žaške Slovence ukleniti tedanja frontaška politika. Priznanje in hvaležnost smo dolžni tudi vsem drugim, ki so jim pri tem poma* g ali, kakor tudi tistim, ki so s svojo udeležbo na tem, za tedaa nje razmere revolucionarnem se> stanku pokazali, da demokratič* na zavest in svobodoljubje v tržaških Slovencih nista zamrla. »Pri našem delovanju nas voa dijo demokratska načela o svo« ibodi vesti in prepričanja, vsako« mur priznavamo pravico, da se svobodno organizira in svoboda no odloča za stranke in progra* me. To pravico zahtevamo od vseh tudi zase. Zato odklanjamo brutalno nasilje, s katerim st ra« hujejo slovensko ljudstvo, s kaa terim mu zabranjujejo čitanje svobodnih demokratskih časopia sov in ga nasilno vpisujejo v raza ne stranke in organizacije.« Tako je spregovorila SDZ taa krat, ko so tovrstna nasilja bila na dnevnem redu. Kar smo v na= slednjih petnajstih letih opazova* li nam dokazuje, da je imela prav ona. ne pa tisti, ki so ta nasilja počenjali in branili. Vsaj v naših, demokratično urejenih razmerah so obstala in obveljala naša na« čela »Smo za pravični sporazumi z našimi sosedi italijanske naroda nosti na podlagi narodne, jezikovne in upravne enakopravno« sti ter svobodnega razvoja obeh narodnosti. Medsebojnlo razume, (Nadaljevanje na 2. str.) STOPNJE V NOVO LETO (Foto Rafko Dolhar) Božične in novoletne poslanice V SOBOTO ytt td a nrrrnAiA / kit VSTOP SAMO Z VABILOM. < DNE 2. FERUARJA 1963 jAii. i /\ /\ iji i v /H l, i v i VSTOPNICE ITV RV71TRVTI* A1VI17 11117 OB 21. URI V lil ilEj/jmlVIilAiiJCi Ml L* ^—"v "W~\ ^ir™Y -m- *^r y v Y ■» 111V /^v V ULICI MACHIAVELLI 22 HOTELU EXCELSIOR F) O /? C^) F) FI TVI Pl F S TELEFON 36-275 . PALAČE JLS V—/ JLJ iV v_y JLS JL-i JL^ J i JL JL JO SDD v TRSTU Kaj je z narodnimi domovi ? fla Deneri je žiuljenje možno Proe razlnge ameriških učenjakoo o podatkih, ki jih je na zemljo poslal ,, Mariner II.“ Letos, ko so podrli, oziroma podirajo stavbo, v kateri je v preteklih letih nastopalo Tržaško stalno gledališče in v kateri je tržaško Koncertno udruženje prirejalo vse svoje večere, je postalo pomanjkanje slovenskih kulturnih domov v Trstu še bolj pekoče. Slovensko gledališče in druge kulturne organizacije, ki so se za svoje reprezentativne prireditve doslej zasilno posluževale »Avditorija« v ulici Teatro Romano, ugotavljajo, da le zelo težko in še to prav poredkoma lahko pridejo na vrsto. Večino večerov sta namreč v Avditorjiu zasedli pravkar omenjeni italijanski organizaciji, ki sta bili pregnani iz svojega prejšnjega sedeža. Pri tem je treba računati, da bo ta položaj trajal še nekaj let. Tako postaja vedno bolj aktualno vprašanje, kaj je pravzaprav s slovenskimi narodnimi domovi, odnosno »Kulturnimi domovi«, kakor jih imenujejo listine, ki so sestavni del londonskih' sporazumov. Italijanska vlada se je namreč s posebnim pismom z dne 5. oktobra 1954 obvezala, da bo po prevzemu uprave nad svojim delom Tržaškega ozemlja dala sredstva za zgraditev doma v ulici Petronio, potrdila je, da je na razpolago dom pri sv. Ivanu in obljubila je. da bo preskrbela za kulturni dom tudi primerno zgradbo v Rojanu ali drugem predmestju Trsta. Vsi ti , domi vi bi morali služiti »slovenskemu prebivalstvu Trsta«, torej slovenski narodni manjšini kot takšni in ne samo eni politični skupini ali stranki. Orl tedaj je minilo že osem let. Kaj je z oomom pri sv. Ivanu še ni znano. Namesto doma v Rojanu je bil baje dan dom na Opčinah. Oba doma sta vsekakor potrebna velikih popravil, za katera se ni slišalo, da bi jih kdo podvzel ali da bi se nanja pripravljal. Zadevni položaj je ostal na mrtvi točki. Za dom v ulici Petronio so bila, vsaj tako pravijo, čeprav z veliko zamudo, končno le izplačana obljubljena sredstva, ki se sučejo okrog pol milijarde lir. Podani so torej pogoji, da se dom dokonča in po neuradnih informacijah bi moralo prihodnjo jesen priti do njegove otvoritve. Pri vsem tem pa je ostalo še popolnoma odprto in nerešeno vprašanje uprave in koriščenja vseh teh domov, ki bi morali, po svojem namenu, služiti vsemu »slovenskemu prebivalstvu Trsta«. S titovske strani, kateri so bili izročeni domovi in sredstva, je prišel sicer predlog, da bi st) ustanovil skupni in medstranski upravni odbor teh domov. Nakazana pripravljenost in vsi nadaljni razgovori so pa na nekam čuden način zamrli v trenutku, ko je bilo z netitovske strani opozorjeno, da bi moral ta upravni odbor dobiti na razpolago tudi sredstva, ki so jih Slovenci doslej nabrali za slovenske narodne domove v Trstu. Za vzdrževanje slovenskih narodnih domov v Trstu, posebno za -reprezentativni dom v ulici Petronio, bodo namreč potrebni precejšnji zneski, ki jih samo nase navezane slovenske kulturne organizacije v Trstu ne bi zmogle. Ce bi se hotel eden ali drugi dom sam vzdrževati, potem bi morale biti pristojbine za njegovo uporabo tako visoke, da bi bil za večino kulturnih organizacij pravzaprav nedostopen. Slovenske nekomunistične organizacije so na omenjenih razgovorih nakazale to dejstvo in pri tem tudi opozorile, da je bilo v Sloveniji nabranih za kulturni dom v Trstu nekaj nad 100 milijonov dinarjev, medtem kc je ista nabirka dala na Tržaškem tudi upoštevanja vredno vsoto. Vsi ti zneski, ki so bili zbrani v točno določen in vsej naši manjšini skupen namen morajo biti še vedno na razpolago. S pametnim investiranjem teh vsot bi se lahko zagotovilo rento, s katero bi se nato praktično krilo glavne izdatke vzdrževanja domov. Na tej točki so se nato razgovori ustavili in s te točke in na tej osnovi jih je Novice, ki smo jih zapazili v časopisju, po katerih naj bi sovjetski kirurg dr. Demihov zamenjal srce danski deklici, so javno mnenje seznanile z zanimivim vprašanjem moderne kirurgije, ki se bavi s problemom preureditve in zamenjave nekaterih človeških organov s popolnoma novimi. Z vprašanjem se je pričela kirurgija baviti že pred nekaj stoletij. Najprej so zamenjali kožo ponesrečneca z novo, z modernizacijo tehničnih naprav pa so se kirurgi pričeli ukvarjati z mnogo težjimi operacijami. Zamenjali so razne kosti, kasneje obisti, dokler se ni pojavilo vprašanje zamenjave kompliciranejših organov, kot je na primer srce. Te da kakšno možnost ima v praksi kirurg pri zamenjavi srca, da se mu bo operacija posrečila? Do kakšne meje lahko trdimo, da so kirurgi prešli iz sperimentalne s praktično fazo? V prvi vrsti moramo paziti, da bi nas navdušenje ne privedlo predaleč. V času prvih poskusov s psom, ki je imel dve glavi je zgledalo, da je šel dr. Demikov predaleč pri svojih poskusih, saj so ga za nekaj časa odstranili iz preizkuševalnega centi a v Moskvi, katerega je tedaj vodil pir.fesor Blokhin, sedanji predsedn;k sovjetske Akademije znanosti. Bilo je to poleti leta 1961. Tudi nekateri njegovi sedanji poskusi, ki so zelo zanimivi iz teoretičnega vidika dokazujejo, da so še preveč komplicirani, da bi jih lahko v bližnji bodočnosti uspešno uporabljali tudi pri zdravljenju človeka. Ko se je ukvarjal s poskusi na pseh in opicah je dr. Demikhov najprej povezal srce živali z drugim srcem, kasneje pa je treba nadaljevati, kajti nedopustno in neopravičljivo je, da se vprašanje slovenskih narodnih domov v Trstu tako zavlačuje. 470 LET PO KRIŠTOFU KOLUMBU Jadrnica „Nina 11“ je srečno pristala Po točno štiri sto sedemdesetih letih je jadrnica »Nina II«, ponovila pot, ki jo ;e( opravil svetovni potnik Krištof Kolumb Ladja »Nina II«, katere so se poslužici znanstveniki, da bi natančno prejadrali isto pot, ki jo je opravil Kolumb tako sli-či svoji sloviti prednici v vseh podrobnostih, da bi jo marsikateri Kolumbov sodobnik lahko zamenjal za pravo. »Nina II« je po 76 dneh potovanja srečno prispela v pristanišče na otoku Sar/ Salvador. Ladja je dolga približno 12 metrov ir. bi na njej zaman iskali radijski sprejemnik in oddajnik, ali kako druge moderno navtično napravo. Med vožnjo po Atlantskem oceanu so jo hudi vinarji spravili iz začrtane poti in sicer za več stotin kilometrov. V najhujšem položaju pa se je znašla- preteklega novembra, ko so rjii Atlantiku divjali neobičajno hudi viharji. Jadrnica je odpotovala 10. oktobra i nekega pristanišča na Kanarskih otokih, iz katerega je pred tolikimi leti odjadral Krištof Kolumb. Poi približno desetih dnevih smo izgubili vsakršno sled o pogumnih mornarjih. Mnogi so bili že prepričani, da se je ladja potopila, kajti kljub iskanjem številnih letal ni bilo mogoče o jadrnici ničesar odkriti. Končno pa je prišla 30 novembra iz Amerike vest, da je neko obrežno letalo zapazilo v bližini kopne zemlje jadrnico, ki je po podatkih sličila »Nini II«. Mornarji z jadrnice so bili izčrpani od dolge vožnje in od hudih viharjev, s katerimi so se morali na potovanju boriti. Najhujšo nevarnost pa je predstavljalo pomanjkanje pitne vode, živeža, sveže zelenjave in drugih dobrin, ki so jih mornarji pogrešali. V Združenih državah Strokovnjak■■ za arabska vpraša njrj Max David je ob priliki zarote proti Burghibi v krajšem članku prikazal portret tunizijskega predsedniku. Avtor na zanimiv način prikazuje Bur ghibovo življenje in njegov politični razvoj. Na koncu • pa iz vseh prikazanih dejstev povleče razlago ia atentat, ki so ga pri-' pravili zarotniki. Pravijo, da so preprečili atentat proti Burghibi. Toda ali je res? Ko pride podobna novica iz arabskega sveta in še posebej iz arabskih dežel v bližini Sredozemskega morja se moramo najprej vprašati ali je novica resnična. Vprašanje si moramo postaviti tudi če je novica uradna. V primeru zarote proti Burghibi je zelo verjetno, da je novica resnična in da se je oblastem posrečilo preprečiti atentat. Konec koncev je Burghiba mož proti kateremu si je moč zamisliti atentat in bi se pravzaprav morali vprašati, zakaj ni že v preteklosti prišlo do zarote. Teda tunizijski predsednik ni bil v začetku svoje politične kariere mož, na katerega bi leteli atentati. Bil je tedaj razumen človek, dobro pripravljen na politično življenje, saj je v arabskem svetu predstavljal veliko šolo zapadne demokracije in francoskega iluminiztna. Bil je verjetno najboljši časnikar, kar jih je bilo kdaj koli v arabskem svetu. To pričajo njegovi politični skušal odvzeti pravo srce živali. Tovrstne operacije si v sedanjem času le težko predstavljamo, zato je razumljivo, da dr. Demikhov ni hotel operirati malo Anito Jensen, katere srce postaja vedno bolj šibko. Uresničenja take zamenjave pri človeku pa je še posebej težavna, ker ne nastopajo samo tehnični problemi. Tkivo, ki ga kirug namerava zamenjati s pravim, človeško telo v največ primerih ne more asimilirati. Zgleda kot bi novo tkivo ne bilo živo in bi bilo umetno. Zato se kirurgi pri zamenjavi tkiva najraje poslužujejo tkiva najbližjih operančevih sorodnikov, to se pravi tkiva bratov, sestra, staršev ali v najboljšem primeru dvojčka. Kljub temu pa morajo organizem več časa z žarče-njem in hormonskim zdravljenjem pripravljati na novo tkivo. To težavo bi lahko teoretično premostili 7. zamenjavo namesto živih plastičnih celic, ki jih je moč pripraviti v najrazličnejših oblikah: kosti, žile, vene. V primeru kompliciranejših organov kot so srce. !>»M-sti, bi se delovanje lahko nadomestilo s kompliciranimi napravami kot so umetno srce ali umetne obisti; Te naprave pa seveda delajo izven človekovega organizma. Vendar pa so tudi možnosti zamenjave s plastičnimi deli zelo omejene. Kljub temu pa so naprave dokazale, da je moč doseči dobre in dolgotrajne uspehe. Zaradi tega je potrebno, da se raziskavanja nadaljujejo v korist vsega človeštva. Napredki pa so na tako delikatnem polju seveda le zelo počasni, toda prav zaradi tega ne smemo podcenjevati velikanskega dela pionirjev na tem področju. so se bali, da ne bi neustrašni mornarji zboleli za skorbutom, ker so bili toliko časa brez sveže hrane. Izkazalo se je da so se mornarji na potovanju pomagali z ribolovom in so na ta način nadoknadili svežo hrano. V primeru »Nine II« ni šlo za znanstveno odkritje in za praktični dokaz, kar jr/ bil glavni namen odprave »Kon Tiki« Mornarji »Nine II« so hoteli samo ponoviti junaški podvig velikega genovskega morskega volka. Kljub temu pa je njihova vožnja dokazala, da so se v teku stoletij, ki so minule od Kolumbovega potovanja do danes, spremenili podvodni morski tokovi, ki so spravili »Nino II« iz predvidene smeri, ki jo je začrtala »Nina I«. Božič v Ljubljani V ljubljanskem »Delu« z dne 25. decembra je bil objavljen naslednji značilni članek, ki jasno prikazuje tamkajšnje gospodarske in tržne razmere: V ljubljanskih prodajalnah že več dni ni mogoče dobiti jajčk. Podjetja »Hrana«, »Prehrana«, »Emona«, »Rožnik«. »Grmada« in »Sadje-zelenjava« tudi v prihodnjih dneh ne bodo prodajala jajc v svojih poslovalnicah. »Ljubljanske« mlekarne pa priči-kujejo te dni pošiljko 150 tisoč j a: c iz Bolgarije. Priložnost, ko je v trgovinah zmanjkalo jajc, so dobro izkoristili na osrednjem ljubljanskem živilskem trgu, saj prodajajo jajca po 60 ali celo 70 dinarjev. Samo podjetje »Perutnina« iz Ptuja je -kot smo zvedeli - prodajalo jajca po 34 din. Toda razprodali so jih že v zgodnjih jutranjih urah. Prve dni »uradne zime« pa se je podražila tudi solata od 300 na 500 din za kg., radič od 700 na 800 din in špinača od 400 na 600 din. Jabolka so prodajali po 140 din orehe po 300 din, kislo zelje pa po 100 din. Surovo maslo, so prodajali po 900. suhe slive po. 170 din za kg, Svežo smetano po 500 din liter, orehova jedrca so bila po 1000 din za kilogram. članki, ki jih je objavil leta 1930 Sautat Tunisi (Tunizijski glas). Večkrat se zgodi, da časnikarji postanejo politiki, da lahko napravijo one stvari, ki bi jim jih časnikarski poklic ne dovoljeval. Tega pa o Burghibi nikakor ne moremo reči, saj hi^nikdar napravil večjega zla in kei- tudi dandanes predstavlja simbol tunizijske neodvisnosti. Toda prehod od časnikarstva do političnega delovanja predstavlja za Burghibo prvi korak k vzpostavljenju neke vrste diktature. Burghiba je zapustil »Tunizijski glas« in svojo staro politično stranko leta 1934, ko je ustanovil Neo-Destur skupno s Sa-lahom Ben Yussefom, ki je kasneje postal njegov smrtni sovražnik. Od 1934 do 25. julija 1957, ko je Tunizija postala republika se je Burghiba lojalno boril za neodvisnost. Res je, da se je večkrat pri svojih predvidevanjih krepko smotil. Med drugo svetovno vojno se je namreč Burghiba opiral na osrednje sile, ko pa je spoznal, da je' nacifašizmu usojen polom je zaigral na drugačno karto. Leta 1945 se je odprl na Francijo, venar se je tudi tokrat zmotil. Moral je zapustiti Tunizijo in oditi v pregnanstvo v Egipt, od koder je vodil borbo za neodvisnost. Toda bil je odličen diplomat. Imel je glavno besedo pri pogajanjih leta 1950 najprej ■/ Robertom Schumannom in nato z Men-des-Francom. Znal je pripraviti ozračje zaupanja tudi v najtežjih trenutkih. Zaradi vsega tega je bil zelo priljubljen. Ven-; dar pa je od časa do časa tudi napravil napake, zaradi katerih bi bilo pričakovati* da bo prej ali slej nastala zarota proti njemu. Kritičen trenutek je bil, ko je Burghiba diplomatsko izgnal tunizijskega Beya in je spremenil Tunizijo v republiko. V svojem govoru je sedanji predsednik prikazal zgodovino borbe za neodvisnost in je zaključil, da mora stari Bey zapustiti svoje mesto. Pri tem pa se ni zaganjal proti tedanjemu vladarju in ni prikazoval njegovih političnih napak. Naprosil ga je samo naj s:; umakne. Stari Bey se je moral umakniti. Tedaj je imel Burgiba v svojih rokah vso oblast, v deželi ni bilo nikogar, ki bi se mu lahko stavil po robu,- Sovražnik Ben Vussef je bil v Kairu, od koder ni mot.el voditi uspešne politike. Brghiba ;e pripravil ustavo skoraj sam pri določevanju raznih členov pa se je opiral na ameriško ustavo. Bil ie upravičeno prepričan, da bo postal prvi tunizijski predsednik. Od tedaj dalje se je pričela doba v kateri je Burghiba postajal iz dneva v dan manj Burghiba diplomat, Burghiba parlamentarec, Burghiba prvi borec za neodvisnost in svobodo in je postajal vedno bolj tipičen afriški poglavar, vedno bolj samosvoj. Okoli sebe je zbiral le najbolj zaupne prijatelje, politične organizacije, ki so mu nasprotovale pa so padle v nemilost. Tunizija je imela in jih še vedno ima v okrožju severno-afriške politike važna vprašanja, ki jih mora rešiti. Predvsem je tu Nasser, ki se kljub večjim napakam še vedno bori, da bi postal voditelj vsega arabskega sveta, da bi postal faraon. Obstaja v notranji politiki pereče finančno vprašanje. Nikakor torej ne manjkajo vzroki, iz katerih se lahko porodijo atentati. Najbolj senzacionalni podatek, ki ga je na zemljo poslal vesoljski izstrelek »M -riner II« pravi, da je na Veneri možno življenje. Ta podatek, ki ga je vesoljska kabina opazila s svojimi elektronskimi očmi med nzkim letom nad zagonetnim planetom, so sedaj ameriški učenjaki razčlenili in proučili. Prisotnost ugodnih kondicij, v katerih je mežno življenje razlagajo učenjaki neposredno z dejstvom, da so naprave v kabini zaznamovale le šibke magnetične žarke. Trditev se bo prav gotovo zdela neukim v vesoljskih, in fizičnih vprašanjih precej smela, kajti na prvi pogled nikakor ne moremo najti logične povezave med ugodnimi kondicijami za življenje in magnetičnimi polji. »Mariner II« pa je tudi dokazal, da se Venera mnogo počasneje od zemlje vrti okoli svoje osi zaradi tega so seveda dnevi in noči daljši. Vzhodi in zatoni pa se mnogo počasneje stopnjujejo kot pri nas. Te prve zaključke o rezultatih proučevanja podatkov, ki jih je poslal na zemljo »Mariner II« je časnikarjem razložil znanstvenik Paul Coleman na tiskovni konferenci. Paul Coleman poučuje na neki kalifornijski univerzi in je na splošno priznan kot resen in zanesljiv specialist za vesoljsko znanost. Najvažnejše odkritje predstavlja podatek,, da je »Mariner II« zaznamoval le šibke magnetične žarke in da močnih mag-netičnih polj na Veneri skoraj ni. Mag-netomer, ki so ga vdelali v osredje vesoljske kabine je namreč odpovedal. Kljub dobremu delovanju ni zaznamoval najmanjše sledi o magnetičnih poljih. Vsekakor pa ostaja možnost, da magnetno polje na Veneri ne sega do višine, v kateri je letel »Mariner II«. Potemtakem bi bila teorija, ki pravi, da toplota, ki jo je zaznamoval »Mariner II« nikakor ne odgovarja resnici, ker se zemeljske magnetske naprave ne morejo vzkladiti z okolje na Veneri, pravilna in potrjena. Znano je, da je vesoljska kabina zaznamovala temperaturo 250 stopinj Celzija, v kateri je prav Toda kljub temu je važno, da Burghiba ni umrl, kajti kljub temu, da si je v zadnjih letih nadel skoraj diktatorsko oblačilo je Burghiba potreben Zahodu na tem vročem predelu sveta. ZIBELKA 18. decembra je g. Adrijana Slama povila prvorojenko Eriko. Srečnima zakoncema iskreno čestitamo. Tradicionalno lučanje v Boljuncu Kot vsako leto na praznik sv. Stefana so tudi letos v Boljuncu pripravili tradicionalno »lučanje«. Ob tej priliki je običai, da se fantje in dekleta obmetavajo s pomarančami, ki jih otroci z velikim veseljem pobirajo. Po »lučanju« pa je bila v dvorani prireditev s šaljivo igro, pevskimi in nastopi dveh domačih humoristov. Tradicionalnega boljunškega veselja se niso udeležili le vaščani, pač pa so gledalci prišli iz vse tržaške občine. Pozdravit; je treba tudi dejstvo, da so sodelovala tudi dekleta, ki so bila oblečena v pristne narodne noše. Del slovenskega tradicionalnega običaja, ki je v navadi v Boljuncu je prenašala tudi italijanska televizija. DAROVI Gospod Alojzij Batagelj iz Kanade je daroval za sklad »Demokracije« 1775 lir. Iskrena hvala! gotovo vsako življenje nemogoče. Ta toplota bi se po teoriji nadalje nanašala na jonosfero in ne na Venerino površje. Paul Coleman je v svojem poročilu povedal nadalje, da je zaradi pomanjkanja magnetičnih polji na Veneri planet pod stalnim bombardiranjem .kozmičnih žarkov in sončnega vetra. Magnetični žarki namreč varujejo zemljo pred kozmičnimi žarki. Omenili smo tudi sončni veter. To so drobci, ki z veliko brzino letijo od sonca proti Veneri. »Mariner II« je zaznomo-val, da je hitrost sončnega vetra od 300 do 500 kilometrov na sekundo. Ti sončni drobci bi po; teoriji segreli Venerino jonosfero do toplote 250 stopinj Celzija. Učenjaki so zdaj mnenja, da so podatki o toploti, ki jih je poslal »Mariner II« nanašajo na Venerino ozračje v visokih plasteh in ne na njeno površino. Zaradi tega bi bilo na Veneri možno življenje. Petnajst let (Nadaljevanje s 1. str.) vanje in strpnost ista predpogoj za tak sporazum.« »Zahtevamo vrnitev vsega pre* moženja, ki ga je fašistični režim kakorkoli odvzel slovenskim go* spodarskim in kulturnim usta.no* vam na STO ter povračilo škode, ki je bila telm ustanovam povzročena«. »Zahtevamo, da se sprejemejo v, služblo vsi slovenski in hrvat* sk i državni ter občinski name* ščenči, ki so tržaški državljani in ki so bili od fašizma do 30. apri* la 1945 iz političnih razlogov od* puščeni iz službe na ozemlju Ita* lje.« To so bili trije temelji, na ka= terih naj bi se v smislu na ustav* nem sestanku tržaške SDZ spre* jete resolucije uredile razmere med prebivalstvom italijanska in slovenskenarodnosti. Tudi ta na* čela so dejansko postala temelj vsake pozitivne politike sožitja v teh krajih, pa naj takšno polu tiko uveljavlja ena ali druga stranka. Slovenska demokratska zveza za Tržaško ozemlje sama je vest, no in dosledno sledila ob ustano vitvi postavljenim smotrom. Pre* pričana je, da jim služi ter jih celo izpopolnjuje tudi danes, ko ob svoji petnajstletnici, ob po* g ledu na častno opravljeno delo in preteklost in ob vstopu v novo leto kliče, da je nastopil čas, da se vrste demokratičnih Slovencev organizacijsko preuredi in razšu ri. SDZ veruje, da s tem svojim predlogom prav tako verno toU mači želje in čustva vseh zaveda nih Slovencev v Italiji, kakor jih je tolmačila tistega, danes odda* Ijenega 21. decembra leta 1947, ko je dvignila glas za vzpostavi* lev in zaščito osnovnih demokrat tičnih svoboščin, ki so nato po* stale sestavni in danes samo* umevni del našega vsakdanjega življenja. PEKARNA SLAŠČIČARNA Bratuž ZELI SREČNO NOVO LETO! TRST Ulica deli’ Istria, 1 JOSIP KERŠEVANI D. z O. Z. IMPORT - E X P O R T GORICA - CORSO ITALIA 76 - TEL. 26-43 IZVOZ NADOMESTNIH DELOV ZA KOLESA, KOLES, RADIOAPARATOV ŠIVALNIH STROJEV IN DRUGIH PREDMETOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO Dn7MZ I Dntllio+o n Rim 7 Prenočišče, hrana, ogled Rima itd., vse te rudun. rUlUJulu V nilll • Skrbi bodo odveč, če se boste obrnili na> -š§ Hotel-Penzion BLED §=- Via Statilia, 19 - Telefon 777-102 - RIM Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte I Hloderni čarodej Demikhou Ponesrečeni atentat v Tuniziji KAKŠNO JE BILO LETO 1962 Ob koncu vsakega leta običajno delamo obračune letnega delovanja, povlečemo iz rezultatov zaključke, ki naj nam odgovorijo na vprašanje, ali je bilo delovanje dobro ali slabo. To pa predstavlja le del letnega obračuna, kajti zaključki nam pripomorejo tudi, da vsaj delno napovemo, kakšno bo delovanje v prihodnjem letu in si lahko pripravimo proračun, načrt za bodočnost. Nikakor ni lahko odgovoriti z eno besedo na vprašanje, ali je leto 1962 prineslo človeštvu pozitivni doprinos. Kot vedno ne bi mogli reči, da je bilo staro leto popolnoma dcbro ali popolnoma slabo. Resnica je nekje na sredi. Kljub temu pa lahko z zaupanjem zatrdimo, da je bilo v svetu občutiti svetel plamen želje po pomirjenju in po prenehanju napetosti, kljub številnim napakam nestrpnih državnikov, ki s svojo dogmatično politiko o-grožajo svetovni mir. V našem kratkem pregledu pa si ne bomo ogledali samo političnih, pač pa na splošno vse najvažnejše dogodke iz preteklega leta. Najpregledneje se bodo pred našimi očmi zvrstili pretekli dogodki, če si jih ogle-' damo po vrstnem zapovrstju. Začeli bomo torej s prikazovanjem najzanimivejših slik iz januarja 1962. Januar 1. januarja je indonezijski predsednik SUKARNO izdal odlok, s katerim je priključil holandsko kolonijo Novo Gvinejo k indonezijskemu ozemlju. V holandski koloniji so se tedaj pričele bitke med Su-kamovimi padalci in rednimi holandskimi četami. 5. januarja so v rimskem parlamentu razdelili spisek parlamentarne komisije, ki je proučila škandal okoli gradnje letališča Fiumicino. 17. januarja je bila o ■omenjeni zadevi živahna razprava, ki se je zaključila dva dni kasneje, ko so komunisti predstavili neAupnico vladi. Istega dne je praznoval nemški kancler Adenauer 86-letnico rojstva. 15. januarja je kongoški parlament odobril predlog, po katerem so aretirali bivšega ministrskega predsednika Antoineja Gizengo, ki so ga obtožili umora osemnajstih misionarjev v Katangi. 18. januarja smo v moskovski »Pravdi« lahko brali oster članek proti Molotovu, Kaganoviču in Malenkovu, ki so jih obtožili stalinizma. S tem se je pričela tudi polemika z albanskimi in kitajskimi komunisti. ki so - kot zatrjuje Hruščov -zavrnili temeljne principe marksizma- leninizma. 22. januarja so se sestali predstavniki ■organizacije ameriških držav, ki so na seji ■v Punta del Este z veliko večino izkiju-■čili iz yseh ameriških organizacij Kubo. 27. januarja se je v Neaplju pričel osmi' vsedržavni kongres krščanske demokracije, na katerem so potrdili, vladno politiko ■levega centra. Februar 2. februarja- je italijanski ministrski predsednik podal ostavko. S tem se prične vladna kriza, ki se zaključi teden dni kasneje. Novi vladi zopet predseduje Fanfani, ki se predstavi obema domovoma parlamenta 2. marca. 11. marca pa parlament izglasuje zaupnico vladi. Vladno koalicijo sestavljajo demokristijani, socialdemokrati in republikanci, medtem ko Nennijevi socialisti podpirajo vlado »od zunaj«. 10. februarja se je na mostu, ki loči oba sektorja v Berlinu izvršila zamenjava. Sovjetska in ameriška vlada sta se namreč sporazumeli, da zamenjata pilota ameriš- Kratek pregled dogodkov preteklega leta kega letala »U-2« Powersa, ki so ga Sovjeti obsodili na 20 let zapora s slovitim Sovjetskim vohunom Rudolfom Abelom, ki so ga ameriške oblasti obsodile na 30 let zapora. 20. februarja je srečno pristal kozmonavt John Glenh, ki je v vesoljski kabini »Prijateljstvo 7« trikrat obkrožil zemljo. Vožnja je skupno trajala 4 ure in .56 minut. Marec 5. marca je Hruščov na zasedanju Centralnega komiteja partije priznal, da so propadli kmetijski načrti. Sovjetski vodja je pripisal krivdo za neuspehe pokojnemu Stalinu, ki naj bi pospeševal razvoj samo one vrste žitaric, ki potrebujejo le majhno količino gnojila in ki istočasno relativno malo obrodijo. 11. marca so pripeljali v Italijo trupla trinajstih italijanskih pilotov, ki so jih na barbarski način umorili v Kinduju. 18. marca je po francoski televiziji general De Gaulle oznanil, da je prišlo do premirja v Alžiru. S tem se je zaključila vojna ki je trajala sedem let. Istočasno so Francozi izpustili na svobodo številne alžirske pripornike. Toda že nekaj dni po premirju je teroristična organizacija OAS pričela z ofenzivo terorja po Alžiriji in Franciji. 29. marca smo bili priča državnemu udaru v Argentini. Pri političnih volitvah, ki so se vršile devet dni prej so peronisti s pomočjo komunistov in filokastristov dosegli nepričakovani uspeh. Pod pritiskom vojaštva je Frondizi razveljavil volitve, vendar pa je kljuboval ultimatum, ki so ga postavili predstavniki oboroženih sil. Zaradi tega so Frondizija aretirali in ga odpeljali na otok Martin Garcia. P.red-sestvo prevzame predsednik senata Jose Maria Guido, ki pa 20. maja razpustil oba domova parlamenta in skliče volitve za oktober 1963. April 7. aprila jugoslovanske oblasti aretirajo Milovana Djilasa, zaradi knjige »Pogovori s Stalinom«, ki je izšla v Združenih državah. 14. maja je Djilas obsojen na 5 let zapora. 8. Aprila odgovarjajo Francozi na refe-lendum, ki ga je razpisal De Gaulle v zvezi z evianskimi sporazumi. Državljani podelijo generalu posebno oblast za vzpostavitev miru v Alžiru. Nad 90% volivcev odgovori pozitivno na De Gaullov referendum. 11. aprila smo priča francoski vladni krizi. Ministrski predsednik Debre poda cdstavko. De Gaulle ga zamenja z Geor-gesom Pompidoujem. Dva dni kasneje obsodi posebno sodišče generala Jouhauda enega izmed voditeljev OAS na smrt. Decembra mu kazen spremenijo v dosmrtno ječo. 20. aprila se francoski policiji posreči aretirati glavnega predstavnika OAS generala Salana, ki ga prav tako obsodijo na dosmrtno ječo. Maj 4. maja napove general Franco izredno stanje, da bi zatrl stavkovno gibanje rudarjev, ki traja že dvanajst dni. Stavka nad 40 tisoč rudarjev, katerim se pridružijo prebivalci iz vse Španije. V korist stavkajočih se izrečejo tudi najvišji predstavniki katoliške cerkve. 6. maja izvolijo v rimskem parlamentu novega državnega poglavarja, ker je Gron-chijev mandat potekel. Krščanska demokracija je izbrala za svojega kandidata Antonia Segnija, socialdemokrati in levičarska opozicija pa glasuje za Saragata. Segni je izvoljen s 443 glasovi, medtem ko bi jih potreboval le 428. 24. maja se vrne na zemljo ameriški astronavt Scott Carpenter, ki je trikrat obkrožil zemljo. Njegov let so Američani lahko gledali tudi po televiziji. Dramatič- ni Carpenterjev pristanek bo ostal mnogim v spominu, saj so ga letala in ladje nekaj ur iskale brez uspeha. Izkazalo se je, da v kabini niso delovale avtomatične naprave za zmanjšanje hitrosti in si je pilot moral sam pomagati. S tem pa je seveda zamudil nekaj sekund, zaradi česa je pristal skoraj 400 kilometrov od preračunane točke. 30. maja prične svetovno nogometno prvenstvo. Ponovni zmagovalci so Brazilci, medtem ko drugo mesto nepričakovano zasedejo Cehi, na tretjem mestu so Cilci. na četrtem pa Jugoslovani. 31. maja izraelski krvnik obesi Adolfa Eichmana, nacističnega vojnega zločinca, ki je kriv smrti več milijonov Zidov. junij je bil morda najmanj razgiban mesec v letu. 30. junija svečano razglasijo neodvisnost kraljevine Burundi in republike Ruande, ki so bile do tedaj pod belgijsko upravo Julij 1. julija volijo Alžirci o referendumu za neodvisnost. Naslednjega dne slovesno vkoraka v Alžir Ben Khedda, kjer ga množica navdušeno sprejme. Za neodvisnost je glasovalo nad 5 milijonov upravičencev, proti pa samo nekaj nad 16.000. 20. julija se general Norstad vrhovni poveljnik atlantske obrambne zveze odpove odgovornemu mestu, zamenjal ga bo general Lemnitzer. 23. juljia lahko po televiziji vidimo prve direktne prenose iz Amerike, s pomočjo »Telstara«, ki so ga iztrelili Američani. Avgust 11. in 12. avgusta izstrelijo Sovjeti dve vesoljski kabini, ki ju vodita astronavta Nikolajev in Popovič. Prva ladja obkroži zemljo 64-krat v času 95 ur in 25 minut, druga pa 48-krat v času 71 ur. 1300 kilometrov božičnih drevesc, ki naj vsaj od daleč osrečijo milijone pod komunistično diktaturo - 20.000 darilnih zavojev za Vzhodne Nemce. Bakle, električne svetilke, žarnice in sveče gorijo v bližini žičnih ograj, ki ločijo na 1300 kilometrov dolgi meji Zapad-no od Vzhodne Nemčije od Bavarske do Baltskega morja. Zapadni Nemci so pozitivno odgovorili na povabilo organizacije za »Neločljivost Nemčije«, Ki je že pred časom izdala plakate v več milijonski nakladi z besedilom: »Postavimo luči na zid in žično pregrajo!« Venci luči in raznih drugih svetilk so zagoreli na božični večer skupaj z milijoni sveč, ki krasijo okna v vseh mestih bonn-ske republike. Prav gotovo pa je to tudi politična akcija, čeprav oblečena v božično oblačilo, kar postavlja božično atmosfero v žalost-nejši videz. Tudi letošnji božič karakte-rizira »Ulbrichtova meja«, ki ne dovoljuje družinam na eni in drugi strani meje, da bi se na praznik učlovečenja združili in skupno preživeli božično noč. Prijatelji in sorodniki, ki se niso videli že več let tudi letos ne upajo več, da bi se videli vsaj za nekaj ur, V Berlinu so propadli vsi poskusi zapadne uprave, da bi prepričali vzhodne oblasti o množičnem izdajanju propustnie. »Zid«, ki že v navadnih dneh predstavlja nečloveško zapreko je postal v božičnem vzdušju simbol preprečevanja evan-gelskega poslanstva. Zapadni Nemci so v zadnjih dneh odposlali nad 20.000 darilnih paketov, katere je komunistična policija skrbno radiografirala predno so prispeli naslovljencem. Razglednic, pisem in vo-ščilnih .telegramov pa je bilo odposlanih nad dva milijona. Toda »zid« in 1300 kilometrov dolga žična meja pa predstavljata tudi mejo blagostanja. Zapadna Nemčija de dokazala prav v teh dneh še enkrat, aa je dežela, v kateri prebivalci niso štedili za praznike. Iz prvih podatkov je razvidno, da so Nemci porabili za darila in ostale božične nakupe nad 15 milijard mark, kar predstavlja 220 milijard lir. To se pravi 8% več kot lansko leto. Videz blagostanja smo dejali pa je zavzel posebni značaj. Največ so porabili srednji sloji, za njimi pa najbogatejši. Kožuhov, dragocenih ogrlic, briljantov, dragotin, perzijskih preprog so prodali letos mnogo manj, povpraševanje je bilo zelo nizko. Velike zaslužke pa so prišteli k svojim proračunom prodajalci radio aparatov, televizijskih sprejemnikov in oblačil. Draguljev in kožuhov so prodali lansko leto mnogo več kot letos. Zapadni Nemci. pa niso seveda štedili pri nakupovanju igrač. Na tem področju je prodaja izkazala 20 odstotkov porasta v primeri z lanskim letom. V trgovinah z igračami smo že pred tedni lahko zapazili oglasne napise, ki so pravili: »Vse razprodano«. Zapozneli kupovalci so se morali torej zadovoljiti z manj vrednim materialom. Takšno je bilo božično stanje v Zapadni Nemčiji, medtem ko seveda, kaj takega ni bilo zapaziti na komunističnem sektorju. ffiiamainniiiBiiiiiniMHRnimiBiiiiitiUNiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiuiuiHiiiiiiiuiiiiiiiiBiiiinimuniiiiiiiiiiRiiiuiiiiRiiiuiiiiiiiifliiiiinimiiniiiniiiiiiiiiiitimiHHttiiigiHiinniinininffiBiiniiiiiiHii POD ČRTO Petletnica smrti Vladimirja Levstika Pred petimi leti je na sv. večer v Celju nenadoma za vedno zatisnil svoje oči slovenski pisatelj in najodličnejši prevajalec tujega slovstva, Vladimir Levstik. Rodil se je 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem. Leta 1915 so ga avstrijske oblasti z mnogimi drugimi slovenskimi razumniki internirale zaradi izpovedovanja jugoslovanske zamisli. Med njegovimi deli naj omenimo zbirko novel »Obsojenci«, Gadje gnezdo«, satirični roman »Višnjeva repatica«, roman »Zapiski Tine Gramontove«, »Pravica kladiva«, »Dejanje« in vrsto mladinskih ■povesti. Iz »Gadjeva gnezda« smo izbrali odlomek: Kastelka in Gospod Tujec vzdigne in razprostre dlani; dve -znamenji še žarita na njih kakor rdeče vino na soncu. Noge pokaže, svoje trudne noge v opankah: med jermeni mu sijeta rani, kakor bi bili speti z dvema rubinoma. Nazadnje odgrne plašč in srajco: na golih prsih mu zeva ko tulipan, blešči se jutranja zarja. Vsa soba, glej je svetla od rešnjih pečatov in polna dišave po sladkih gavtrožah in zelenem rožmarinu. »Položi prste vanje, kakor Tomaž nejevernik!« veli neznani mož. Toda Kastelka veruje! Z grozo in radostjo, strahom in upanjem zdrkne s klopi in mu objame kolena: »Nisem vredna, o Gospod, da sediš pod mojo streho; le besedo reci, in zdrava bo moja duša! Kaj dalj ko petindvajset let nisem šla k maši, niti ne k spovedi, niti ne t- obhajilu; tvojega služabnika nisem poslušala, zapovedi tvojih ne spolnjevala...« »Tiho bodi, mati, reče Gospod, »ir vsta- ni. Moj služabnik je dober človek in vse, ali - no, kaj bi delal zdraho! Jaz, Kastelka, ne pomnim, kolikokrat si bila v cerkvi; vsi žalostni in potrti so me vredni, in ti si prva med njimi. Ali nisi bila zmeraj pri meni? Kaj nisem bil vedno s teboj? O, ljuba, ti v svojih skrbeh nisi čutila, kadar sem počival v tvojem srcu... Vse imam zapisano: tisto zastran Polone - in kar si zdajala za male otroke -« »Tudi tisto, Gospod?« se Kastelka razveseli. »Mar si z nami?« »Z vsemi, ki so zatirani. Kaj ne veš, da so me razpeli na križ, ker sem govoril zoper krivične oblastnike?... Prišel sem, da te skušam, Kastelka; še s ceste sem skozi steno videl, kako si mazala vrv. Da nisem stopil hitreje, bi zdalje visela... Torej sin ti umira, gospa?« »Moj zadnji, »pokima stara turobno. »Najmlajši gad; tisti, ki je bil najbolj strupen.« »In ti hočeš umreti, da bi ostal živ?« jo bara Jezus. »Hočem, ker ni drugače.« »Zveličanje tvoje duše zavržeš, da gad ostane?« »Zveličanje svoje duše zavržem. Pahni me, Gospod, na dno pekla, na vekomaj me prekolni, le njega ozdravi, ki mojih grehov ni kriv! Dovolj je umrlo pravičnih, Gospod; zdaj je čas, da pošlješ smrt nad razbojnike.« »Jaz ne pošiljam smrti,« dč on resnobno. »Tak dušo zavržeš, Kastelka? Od mene se obrneš, dobro premisli?« »Sina rešim, to mislim. Ne le, da se obrnem od tebe Gospod, še borila se bom s teboj!« plane gospa in stegne roke. »Ti rečeš besedo, in moj sin bo živel; ne spustim te, dokler ga ne ozdraviš!« In seže, da bi zgrabila Jezusa, bori se z njim ter mu zastavlja pot; a kolikokrat ga prime se Gospod spremeni v rožni grm z dolgimi, ostrimi trni. Kastelka grabi, trni jo zbadajo v roke in prsi; drži ga, trni se zadirajo globoko v meso; vsa je pokrita z ranami, pa ne odneha, in kri, ki curlja iz njenih ran. se iskri kakor srage njegovih. »Ne spustim te, Gospod! Kje si bil, ko sta izdihnila Joža in Tone?« »Odnehaj, Kastelka, saj ti ne uidem.« »Kje si bil, Gospod?« »Zravem sem bil.« »In si dovolil... O Dobrota, o Jezus!« Slep gnev jo popade. »In pravijo, da si poln ljubezni...« »Roke mi daj, Kastelka.« Gospod se dotakne vdovinih ran, in tisti mah so zaceljene. »Nič se ne jezi name; sedi. Vidiš, ljuba, vsak ima prosto voljo. Kdor leze tja, kjer svinec leti, je sam kriv svoje smrti, s tistimi vred, ki so ga poslali; kadar se človek vdaja zlemu, nimam moči do njega.« »Potem tudi zdaj ne moreš pomagati?« »Morem,« se smehlja gospod Jesuz. »Nič ni lažje od tega.« »Moreš, Gospod?« zavrisne mati. »Samo vere je treba, Kastelka. Položi vero v moje roke.« »Verujem! Verujem! Verujem!« ponavlja gospa goreče. »V veri je odrešenje... Cuj me torej in vedi: tvoja ljubezen je predrzno zaupala vase. Naj bo še tolikšna, letečega svinca ne ustavi: niti Bog ga ne more, zakaj tudi v smrtonosnem zrnu je on sam. In prevzetna je bila tvoja ljubezen, jezna, polna grenkobe, eno si ljubila, drugo sovražila. Dobra ljubezen ne meče sence, Kastelka; svoje varuje, mrzi nikogar ne. V tvoji je bilo obilo suhega zlata, pa tudi mnogo nesnage, zato se je kladila v uri nesreče in zdvomila nad seboj. Vse tvoje črne misli, o mati, so zrasle v grenkobi srca... Zanko pa si zaman vezala: snemi jo in jo vrzi v peč, kajti resnično ti povem, da nisi nikomur napoti!« »O, bodi zahvaljen za to besedo, Gospe d!« ihti Kastelka in mu poljublja noge »Zdaj je ozdravljena moja duša .« 17. avgusta se milanski policiji posreči, da zasači in aretira Jacquesa Soustella enega glavnih vodij organizacije OAS 19. avgusta izključi madžarska komunistična partija iz svoje srede Rakosija in Geroeja, ki ju obdolžijo, da sta kriva slabega stanja v državi leta 1956, ko je izbruhnila revolucija. 21. avgusta zabeležijo v okolici Neaplja hud potres. Nad deset tisoč prebivalcev je brez strehe. September 1. septembra. Ves svet žaluje skupno s prebivalci Irana, ki jih je zadela huda nesreča. Silovit potres, ki ga ne pomnijo je zahteval nad 20.000 človeških žrtev. 13. septembra napovedo indijske oblasti, da Kitajci vdirajo na indijsko ozemlje. 20. septembra se v Alžiriji zaključujejo volitve za ustavodajno skupščino. Za začasnega predsednika je izvoljen Ferhat Abbas, ki zaupa vodstvo vlade Ben Belli. Oktober 1. oktobra. Črnski študent James Me-redith se vpiše na univerzo v Oxfordu v Ameriki, kar povzroči val rasne nestrpnosti med prebivalci. Odločen Kennedv-jev poseg prepreči prelivanje krvi. 2. oktebra se vrne v svoje stanovanje španski podkonzul v Milanu, katerega je skupina študentov ugrabila, da bi preprečila smrtno obsodbo nekega dijaka v Španiji. 11. oktebra je slovesna otvoritev drugega vatikanskega koncila. 21. oktobra napove Kennedy po ameriški televiziji pomorsko blokado okoli Kube. Ameriški predsednik zahteva, da Sovjeti poderejo raketna oporišča, ki so jih zgradili na otoku. 27. oktobra izgubi pri letalski nesreči življenje inž. Enrico Mattei predsednik ENI-j a. 27. oktobra pa v Nemčiji aretirajo lastnika tednika »Der Spiegel«, ki naj bi iz-dah vojaške tajnosti. Prvi korak za začetek vladne krize je s tem storjen. November 5. novembra izključijo iz bolgarske komunistične partije ministrskega predsednika Antona Yugova in nekatere druge člane osrednjega partijskega odbora. 22. novembra je svečana otvoritev vsedržavnega kongresa socialdemokratske stranke. Tajnik Saragat je potrjen na odgovorno mesto. December Decembrski dogodki so nam še tako sveže pred očmi, da se pri njih ne bomo dalj časa ustavljali. Omenili bomo le najvažnejše. 2. decembra se papeževo ’ zdravlje izboljša. Istega dne pa se prične deseti kongres italijanske komunistične partije. Kitajski odposlanec Chao I-Ming kritizira delovanje italijanskih tovarišev. Ostra polemika z Nennijevimi socialisti. 15. decembra je umrl filmski igralec Charles Laughton. Kubansko krizo so pozitivno rešili, na isti način pa se je tudi končal razgovor med Macmillanom in Kennedyjem. Zaključek, ki ga. iz dogodkov preteklega leta lahko povlečemo je, da je opaziti dobro voljo državnikov, da bi se ohranil mir na svetu. Kolonializma praktično ni več, Sovjetska zveza se je otresla nekaterih ekstremističnih gledanj! Temelji so postavljeni, da bo moč v letu' 1963 priti do sporazumov, \ katere upa celotno človeštvo. »Ni zdrava, dokler kali seme zla,« prigovarja on z mehkim glasom. »Odpovej se sovraštvu, taka je moja cena.« »Premisli, Gospod, kaj so počeli z menoj!« »Vse vem; ali kdor ne želi obupavati, ne smo sovražiti.« »Ni mi do lastne sreče! Vrzi mene v pekel, le gada mi reši.« »Potrpi, vse pride na vrsto. Opusti sovražnikom, kakor sem jaz odpustil svojim. Glej, Petschnig ie umrl ob mojem srcu, jaz sam sem mu zatisnil oči.« »Gospod!« se zgrozi Kastelka. »Torej z njim držiš?« »Vidiš, tega ne razumeš. Vsi pravični so moji, kdor koli stoji zoper krivico, mi služi kakor ti, Kastelka. Ali tudi skesani grešnik je moj in deležen moje ljubezni: Judež tvojega sinu se je v svoji smrtni uri spreobrnil. Usta niso mogla več govoriti, srce pa se je kesalo in klicalo k meni: prišel sem ter mu odpustil, kakor nekdaj Iškarjotu.« Ali žena se je splašila. »Nemara si zoper našo pravico, Gospod? Potem ne glej name, ne glej na sina; potem ostanem in zdržim sama do poslednjega diha, čeprav zoper tebe. V nepravo hišo si stopil, Gospod, če nisi za našo pravico!« Oči se ji bliskajo, toda Jezus jo gleda smehljaje. »Stara pravda je pravda zatiranih, in jaz sem jo prvi podpisal ter bom do zadnjega z njo; stara pravda je dobra pravda, zato ne sovraži v njenem imenu. Bojuj se. vendar ne kolni; mrzi krivico, ki jo delajo - duše so moja last.« »Tak temu si odpustil!« ponavlja gospa in skoraj nič več ne upa. »Tudi ti odpustiš,« veli Gospod, in komaj je izrekel besedo, že vdova čuti, da gasne črni plamen v njenem srcu. »Glej, kaj ti prinašam, in ti se braniš?« »Sovraštvo me peče, Gospod, in tvoje besede so sladka rosa. Torej mi dovoliš stati za našo stvar? Pa z nami, praviš, da si?« »Za pravico stati se ne boj; jaz sam sem z vami, do konca. Odpusti jim zdaj, saj ne vedo kaj delajo.« Kastelka je že odpustila; gora ji je padla s srca in lahko se ji dela pri duši kakor pred davnimi, davnimi leti. On pa jo nežno pritegne k sebi in položi njeno sivo glavo ob svoje prsi. »Blagoslovljena bodi,« šepeče nad njo. »Vsa moja si zdaj, Kastelka; nocoj sem prišel, da ozdravim tvojo dušo in ji pokažem pot. Ne boj se ljubiti, ne ljudi ne zemlje. Tudi v tej sem jaz, kakor povsod. Zelo jo ljubiš, res, in marsikdaj si prikrajšala žiVe, da si nji bolj služila; vendar koliko ljudi si nasitila z njo! In skrivaj si vendar ljubila svoj mali grunt zaradi velikega, peščico zemlje zaradi mnogih duš: vse to je zapisano v tvojem srcu... Ti pa uboga mati, si mislila, da je tvoja ljubezen prekleta, in si jo ves čas davila, tajila? Da, jokaj, uboga Kastelka! Ne veš, da je ljubezni zmeraj premalo na svetu? Davila si jo, tajila pred njimi in pred seboj, in bolj ko si jo morila, lepša je bila. Ali je moč ljubiti svet-leje od tebe, ki hočeš rada v smrt in pogubljenje? Zanjo si pletla zanko, in vendar ne moreš ubiti sebe: ljubezen bi te preživela, kakor sem jaz preživel telo razpetega Nazarenca... Ne boj se, Kastelka, tvoja velika ljubezen ga je rešila.« »Mojega sina! Moje ubogo, zmučeno dete!« zakriči gospa. »O Gospod, kar stoji svet, nisi storil neizmernejše dobrote; še ti, ki poznaš vse skrivnosti, ne veš, kaj si vzel od mene!« Jezus se milo smehlja, kakor bi bil srečnejši od matere same. »Pojdi k svojemu gadu, Kastelka. Tvoj gad ne bo umrl, ne boj se.« Ali gospa mu leži pri nogah, jih umiva s solzami, jih briše s sivimi lasmi. Njegove sladke roke pa jo vzdignejo in glas njegov ji veli; »Ne kleči, mati; poglej!« Kastelka gleda, kamor ji kaže in vidi Janeza v postelji; bled je in reven, a mirno spi. Rahel smehljaj mu blodi po ustnicah in odseva na Zinkinemu licu, prva bleda zarja upanja in sreče... Stran 4 UOSClLH HflSIH DGLHSEUHLCEU Leto XVII. - Stev. 1. o< BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BANKA • S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA GLAVNICA LIR 600.000.000 » VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST . ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED TEL. 38045 * 38101 & er sevam ^ucris IMPORT - TXPORT Telegramii KERBOR • TRST TRST, STRADA DEL FRIULI ŠT. 102 . TELEFON 23=802 DAMSKI IN BRIVSKI SALON Devetak Stanko ZELI SREČNO NOVO LETO! Telefon 20.123 NABREŽINA TRGOVINA Z JESTVINAMI KAREL MALALAN ZELI SREČNO NOVO LETO! TRST : ' : Ulica Udine, 3 SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE Furlani Edvard Eskluzivni zastopnik za TRiST, GORICO in SLOV. BENEČIJO svetovno znanih strojev za ob* delovanje zemlje in kosilnice « A G R IA » TRST Ulica Milano 18 MANUFAKTURA IN KRAMARIJA ČEPAR PETER PAVEL ZELI SREČNO NOVO LETO! TRST Ulica Udine št. 39 EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI IN PECI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA POPOLNA OPREMA ZA KUHINJE, RESTAVRACIJE, IZ EMAJLA NERJAVEČEGA (INOX) JEKLA ITD. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, GRELCI ZA VODO, HLADILNIKI DEKORATIVNI PREDMETI UMETNE OBRTI, OD KERAMIKE DO BRUŠENEGA KRISTALA LESTENCI,TER VSEH VRST ELEKTRIČNIH LUCI, KLASIČNE IN MODERNE OBLIKE TRST PIAZZA S. GIOVANNI, 1 TEL. 35-019 TRGOVINA Z ELEKTRIČNIMI GOSPODINJSKIMI STROJI = RADIJSKIMI IN TELEVIZIJSKIMI APARATI BAL BI Tncr Ulica S. Marco 12, telef. 55=228 ^ Ulica S. Marco 29, telef. 42=454 Fotografski in kinematografski aparati - nadomestni deli fototecnica TRST - TRG GOLDONI 7 - TELEFON 23-352 želi srečno nooo leto 1063 PEKARNA - SLAŠČIČARNA IN TRGOVINA JESTVIN ZORA COK OPČINE ZELI SREČNO NOVO LETO! NARODNA ULICA Srečno nooo leto žeti DROGERIJA OPČINE (TRST) Proseška ulica 22 RESTAVRACIJA FURLAN ZELI SREČNO NOVO LETO! REPENTABOR SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU J želi srečno novo leto vsem cenjenim obiskovalcem predstav v v TRŽAŠKA KNJIGARNA ZELI CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO TRST UL. SV. FRANČIŠKA, 20 Q)sem staršem, gojencem ter podpornikom želi mnogo uspeha v letu 1963 GLASBENA MATICA V TRSTU LESNA TRGOVINA “CALEA“ S, n. c. ZELI SREČNO NOVO LETO! Telefon 90441 TRST - Viale D’Annunzio, 24 GOSTILNA Ostrouška ZELI SREČNO NOVO LETO! ter se priporoča TRST . Ul. S. Nicold, 1 , Tel. 37-918 STflNISLflO LOVREČIČ Jestvine - Drogeria - Drva - Premog želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem srečno in uspeha polno novo leto! DOMIO, 38 Telefon 99-331 CVETLIČARNA Savina (< ZELI SREČNO NOVO LETO! Trst . Ul. deli’ Istria, 10 . Tel. 55.590 Elija Čuk RADIO APARATI ŠIVALNI STROJI - KOLESA ZELI SREČNO NOVO LETO! TRG CAVOUR, 9 GORICA STROJNO MIZARSTVO MILIVOJ PERTOT ZELI SREČNO NOVO LETO! BARKOVLJE BOVETO 12 NOVA TRGOVINA DORČE TEČ0N ŽELEZNINA DROGERIJA ZELI SREČNO NOVO LETO! SESLJA N URARNA IN ZLATARNA ^fosip 'I isiniin ZELI SREČNO NOVO LETO! UL. MONACHE, 5 GORICA Odgovorni urednik: SASA RUDOLF Tiskarn« Adria, d. d. v Trstu Uredništvo 'n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio ljc - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 30 — Naročnin*: mesečno L 50,— - letno L 800,— Za inozemstvo: mesečno L 80,— — letoo l 1000.— Poštni čekovni račun: Trst it. 11-7311