Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
A nevmasok utani reszben a szerzö a tole megszokott rendszeresseggel szam-ba veszi meg a hatarozoszokat (219-225.o.), az elöljaroszokat (226-234.o.), a kötoszokat (235-237.o.), a modositoszo-kat (238-240.o.), az egyes partikulakat (241-243.o.), valamint a mondatszokat (244-245.o.), majd a mondattani resz (246-332.o.) következik.
A mondat meghatarozasaval kapcso-latban a szerzo elmondja, hogy annak a szo meghatarozasahoz hasonloan szin-ten sokfele definicioja lehetseges. Ez valoban igy van, hiszen a nyelveszeti szakirodalomban a mondatnak több mint ketszaz definicioja letezik, ame-lyek között vannak a) tisztan strukturalis, b) strukturalis-szemantikai, c) tisztan szemantikai meghatarozasok. Ezek közül a szerzo allaspontja leginkabb az elsohöz, azaz a tisztan strukturalis szempontu definiciokhoz sorolhato. Ezek azt hangsulyozzak, hogy a mondat dichotomikusan (alanybol es allit-manybol) felepülo szintaktikai egyseg, es ragozott igealakot (verbum finitum) tartalmaz, valamint hozzateszik azt is, hogy szerkezetileg autonom, tehat ön-allo megnyilatkozas. Ebben es az ezt követo reszben, - amely az elözö feje-zetekhez hasonloan szinten szamos pel-daval, sot egyes esetekben szemleletes abrakkal is illusztralt - hangsulyosan megmutatkoznak a szerzo altal valasz-tott nyelvleirasi strategia, a függosegi grammatika elonyei. Könyvenek utol-so fejezeteben a szerzo az egyeztetes eseteivel es a tagadassal foglalkozik (333-352.o.). A kötetet a röviditesek jegyzeke (353-354.o.) es a felhasznalt szakirodalom (355-356.o.) teszi teljesse.
Összegzeskeppen elmondhato, hogy a szerzo az egyetemi szintü igenyeknek is megfelelo horvat nyelvtan elkeszite-sevel nagy feladatra vallakozott, melyet azonban ugy sikerült megoldania, hogy -
pl. a szâmnevekrôl vagy a névmâsokrùl szolo részben - ùj szempontokra is fel-hivta a figyelmet. Ezen felul a szerzô a fuggôségi garammatika magyar nyelvû terminologiâjânak megalkotâsâra is ki-sérletet tett, amely nyelvtanât a magyar nyelvésztârsadalom szâmâra is érdekes-sé teszi. A „Horvât nyelvtan" tehât ma-gyarorszâgi viszonylatban hiânypotlo munka, amely bizvâst ajânlhato mind a fuggôségi grammatikâval foglalko-zo magyar nyelvészek, mind pedig a horvât nyelv irânt érdeklôdôk szives figyelmébe.
Patrovics Péter
Eotvos Lorând Tudomânyegyetem, eva.egri@uniqa.hu
VIDOBRAžENJA ISTORII TA KULTURI narodu v SLOVO-tvoreni: dopovidi XII Mižna-rodnoi naukovoi konferencii Komisii zi slov'jans'kogo slovotvorenja pri Mižnarodnomu komiteti slavistiv (25-28 travnja 2010 p., Kiiv, Ukraina) - Zbornik dvanajste konference Komisije za slovansko besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju. Ur. N. F. Kli-menko, E. A. Karpilovs'ka. Naukove izd. Kiiv: Vidavnicij Dmitra Burago, 2010. 471 str.
Tradicionalno vsakoletno znanstveno srečanje Komisije za slovansko besedotvorje se je v letu 2010 odvijalo v Kijevu, v prostorih nacionalne knjižnice, od 25. do 28. maja. Simpozij je potekal pod skupnim naslovom Odrazi nacionalne zgodovine in kulture v besedotvorju
— 151 —
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
v organizaciji Ukrajinske nacionalne akademije znanosti, Nacionalne biblioteke V. I. Vernadskega, Ukrajinskega komiteja slavistov, Inštituta za ukrajinski jezik, Filološkega inštituta kijevske nacionalne Univerze Tarasa Ševčenka in Komisije za slovansko besedotvorje pri MSK.
Posebnost in dobrodošla novost lanske konference je bil predhodno pripravljen in izdan obsežen istoimenski zbornik prispevkov, ki je bil predstavljen in udeležencem na voljo že v času konferenčnega druženja. Zbornik vključuje 31 prispevkov članov Komisije iz 12 držav (Avstrija, Belorusija, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Makedonija, Nemčija, Poljska, Rusija, Srbija, Slovenija in Ukrajina) in 9 ukrajinskih vabljenih raziskovalcev, ki se s področjem derivacije ukvarjajo teoretično ali praktično. Dodatna novost je tudi kratka predstavitev članov Komisije z najpomembnejšimi bibliografskimi enotami (str. 443-471). Nedvomne zasluge za to pa imata urednici in programski vodji dr. Klimenko in dr. Karpilovs'ka z Inštituta za jezikoslovje. Posebej pa velja izpostaviti gostoljubje dr. Gricenka, direktorja Inštituta za ukrajinski jezik Ukrajinske akademije znanosti in umetnosti, ki ni bil samo imeniten gostitelj družabnega večera, ampak je poskrbel za bogate knjižne darove s področja ukarjinistike, za katere se mu v svojem imenu in imenu članov Komisije iskreno zahvaljujem.
Glede na dejstvo, da je bil vidik sprememb v slovanskih jezikih pod vplivom globalizacije in internacionalizacije že večkrat izpostavljen, je tokratna konferenca tematsko ubrala drugo perspektivo, saj je za izhodišče razmišljanja postavila nacionalno samobitnost v besedotvorju in sposobnost regeneri-ranja leksikona iz lastnih jezikovnih
prvin. S tem so bile odprte možnosti za predstavitev konkretnih teoretičnih in praktičnih raziskav sodobne slovanske derivatologije na pisnem gradivu slovanskih jezikov v kontekstu različnih metodoloških pristopov. V središču je bila problematika nacionalne konceptu-alizacije sveta in odrazi v tvorbi besed, ki so se je avtorji lotevali s tipoloških, kontrastivnih ali primerjalnozgodovin-skih vidikov.
Prispevki v zborniku so razvrščeni po abecedi avtorjev. Zato je za vsebinsko orientacijo primernejša njihova predstavitev znotraj dveh prepoznavnih tematskih sklopov, in sicer: (a) tipologi-zacija besedotvornih pojavov v nacionalnem jeziku in (b) kontrastivni pogled na sorodne pojave v slovanskih jezikih.
Sklop, ki govori o tipologizaciji besedotvornih pojavov v nacionalnem jeziku, vključuje več ožjih vsebinskih področij, med katerimi so opazne naslednje.
Konceptualizacija in slika sveta z besedotvorne perspektive druži prispevke, med katerimi je I. Uluhanov (Rusija) pomenljivo opisal nekaj pasti in pomanjkljivosti metod, ki v jeziku iščejo odraze narodne kulture in zgodovine, še zlasti, ker jezik ni glavni izvor teh zunajjezikovnih informacij, saj imajo mnoge jezikovne enote zgolj znotrajjezikovno vlogo. O konceptualnih izhodiščih za semantiko tvorjenk, o izomorfah med semantično derivacijo in besedotvorjem ter izboru semantičnih oznak, ki delajo tvorjenke sistemske oz. zgolj individualne, je spregovorila Z. Haritončik (Belorusija). A. Lukašanec (Belorusija) je z analizo leksikalnih, semantičnih in onomazioloških kategorij tvorjenk ugotavljal, da se skozi njih vendarle kaže specifika nacionalne jezikovne slike sveta. E. Karpilovs'ka (Ukrajina) se posveča novi ukrajinski
- 152 --Slavia Centralis 1/2011
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
leksiki po letu 1991 in ugotavlja težnjo novih konceptualizacij v jezikovni kategorizaciji novih pojavov, povezanih s spremembo ukrajinske družbe. R. Dra-gičevič (Srbija) navaja pogled na svet, družbeno klimo in kulturo kot dejavnike, ki vplivajo na dejstvo, da so v srbščini kot tudi drugih jezikih pri para-digmatsko povezanih leksikalnih parih tvorbeno produktivnejše tiste korenske besede, ki kažejo na negativne lastnosti človeka. S primerjalno obravnavo tvorjenk s pomenom nomina agentis v slovenščini 19. in 20. stoletja je podobno značilnost za glagole govorjenja, ki so negativno zaznamovani in zato produktivni za številne in obrazilno raznolike tvorjenke, ugotavljala I. Stramljič Breznik (Slovenija). C. Mengelev (Nemčija) je na osi koncept - mentalnost - jezik prikazala koncept poimenovanja etnika Nemec in čas. Besedotvorne načine in sredstva v bolgarskem jeziku 19. stoletja je predstavila J. Baltova (Bolgarija).
Drugo tematsko skupino družijo opazovanja tvorjenk v zvrstno različnih besedilih. C. Avramova (Bolgarija) je opozorila na besedne družine nekaterih ključnih besed iz politične sfere na prelomu stoletja, pri tem je upoštevala tako neologizme kot okazionalizme. Obrazilne težnje samostalniških izpeljank v sodobnem makedonskem jeziku v različnih funkcijskih zvrsteh so zanimale L. Arizankovsko (Makedonija), I. Bozdechova (Češka) je predstavila zloženke kot pomembno besedotvorno vrsto, katere vloga narašča predvsem v čeških publicističnih besedilih. Širi se tvorbena kombinatorika domačih podstav. Sobivanje kolokacij k nekaterim zloženkam pa odpira vprašanja eno- oz. večbesednosti enot in pojav novih afiksoidov. G. Nikolajev (Rusija) je razmišljal o vlogi besedotvorja v poetičnem jeziku, razmerje med be-
sedotvorjem in aksiologijo na primeru jezika posameznih socialnih skupin je zanimalo V. Vinogradovo (Rusija). S podobnim vprašanjem o besedotvornih značilnosti kriminalnega argoja se je ukvarjala E. Lukašanec (Belorusija) in J. Raeckeja (Nemčija) je s tega vidika zanimal žargon.
Interferenčne vplive in njihov odraz v nacionalnem sistemu tvorjenk je raziskovalo več avtorjev. N. Klimen-ko (Ukrajina) je primerjala morfološke in sintaktične dejavnike pri glagolski tvorbi v sodobni ukrajinščini in novo-grščini. K. Waszakowa (Poljska) je na besedotvorni in semantični ravni obravnavala različne procese sposojanja v sodobnem poljskem jeziku, vlogo be-sedotvorja v sprejemanju in stabilizaciji ukrainizmov, sprejetih v poljščino 16. in 17. stoletja, je predstavila K. Kle-szczowa (Poljska). Turški sufiksi, ki se postopno spajajo tudi s podstavami neturškega izvora in prinašajo stilno zaznamovanost takih tvorjenk, so bili osrednja točka prispevka B. Čoriča (Srbija) in B. Štebih Golub (Hrvaška) je obravnavala zloženke v kajkavskem knjižnem jeziku, ki so številsko zelo pogoste, in dokazala, da gre v večini za kalke iz nemščine.
Drugi sklop združuje kontrastivni pogled na sorodne besedotvorne pojave v slovanskih jezikih. E. Koriakowce-wa (Poljska) je protistavno predstavila slovarsko še neregistrirane tvorjenke s pomenom nomina actionis in z obrazilom -izacija v ruskih, čeških in poljskih spletnih besedilih. Ugotavljala je njihovo pomensko vrednost, posebno pa tudi njihovo pejorativnost in retorično funkcijo v ruskih množičnih medijih. A. Nagorko (Nemčija) je razpravljala o besedotvornih procesih, ki prispevajo k sekularizaciji religiozne leksike primerjalno med nemščino in
— 153 —
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
zahodnoslovanskimi jeziki. Z gradivom dokazuje, da so jezikovni procesi pro-fanizacije pogosto rezultat metaforičnih in metonimičnih prenosov. I. Ohnheiser (Avstrija) je besedotvorno analizirala prevode t. i. angleškega novojezika iz Orwellovega romana 1984 v ruščini, ukrajinščini, poljščini in češčini. Problem ženskospolskih obrazil pri poimenovanju žensk, ki so nosilke določene poklicne dejavnosti, na materialu ruščine, češčine in poljščine je zanimal G. Neščimenko (Rusija). V Radeva (Bolgarija) je tvorbeno analizirala družinsko rodovno leksiko v slovanskih jezikih in prikazala nekatere nacionalne specifi-ke. B. Tošovic (Avstrija) je primerjalno opazoval nizanje predponskih obrazil v srbskem, hrvaškem in bosanskem jeziku. Najproduktivnejši pri tem so glagoli, tipični so pojavi reduplikacije ali triplikacije, redki pa primeri s štirimi prefiksi. A. Nikitevič (Belorusija) in J. Sierociuk (Poljska) pa sta obravnavala rusko-beloruske tvorbene vzporednice s kulturno-zgodovinskega vidika na materialu narečne leksike oz. medjezikov-ne (poljsko-ukrajinske) vplive in njihov odraz v poljskih narečjih.
Trinajsta konferenca bo potekala od 16. do 20. maja 2011 v poljskem Poznanju pod skupno temo Slovansko besedo-tvorje: sistem in tekst.
Irena Stramljič Breznik
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta irena.stramljic@uni-mb.si
BERNARD RAJH: GUČATI PO ANTUJOSKO. Gradivo za narečni slovar severozahodnoprleškega govora. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti (Zora 73), 2010. 293 str.
V začetku tega leta smo Slovenci na področju slovenskega narečnega slovaro-pisja postali bogatejši za narečni slovar z naslovom Gučati po antujoško oziroma za Gradivo za narečni slovar severozahodnoprleškega govora, kakor v podnaslovu svoje delo poimenuje Bernard Rajh, izredni profesor slovenskega jezika na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Avtor je že leta 2001 opozoril na to, da v slovenskem prostoru primanjkuje slovarjev, ki bi služili natančnejšim jezikovnim opisom posameznih slovenskih narečij oziroma govorov, in da se slovenska narečja iz najrazličnejših razlogov vztrajno spreminjajo, še neregistrirano besedje pa za vedno izginja (Rajh 2001: 257), zato ga moramo kakovostno popisati.
Dialektologa Karmen Kenda-Jež in Peter Weiss (2009) ugotavljata, da v zadnjih šestdesetih letih število slovenskih narečnih slovarjev sicer narašča, a kljub temu zaradi močne narečne razčlenjenosti te zbirke besedja še vedno zgolj točkovno pokrivajo slovensko jezikovno ozemlje, prav tako se slovarji med seboj močno razlikujejo. Bernard Rajh je pri svojem dolgoletnem raziskovalnem delu1 na območju današnje
1 Bernard Rajh je leta 2002 izdal monografijo Od narečja do vzhodnoštajerskega knjižnega jezika (Maribor, Zora 19). Njegove razprave, ki se navezujejo na njegovo domače narečje, so: (1) Besedno prevzemanje iz nemščine v severozahodnoprleški govor (2004, Annales, 1, 195-202), (2) Severozahodnoprleška osebna imena (2005, Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika, Maribor: Slavistično društvo, 98-105), (3) Glagoli v severozahodnoprleškem govoru (2006, Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, Maribor: Slavistično društvo, 399-406) in (4) Tipologija in razvrstitev naglašenih samoglasnikov v severozahodnoprleškem govoru (2008, Škrabčeva misel VI, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 81-99).
- 154 --Slavia Centralis 1/2011