IN J A LETO 1933 6. DECEMBRA STEV. 20 Dosedanja in novodobna prehrana Prehrana našega ljudstva je povečini V rokah gospodinje. Ona izbira, uteja in odmerja hrano odraslim in otrokom. Po svojih močeh daje vedno, kar ima najboljšega, saj ji je zdravje vseh njenih domačih bolj pri srcu kakor njeno lastno. Navzlic vsej skrbnosti, požrtvovalnosti in ljubezni pri izbiri jedil, pa vendar ne zadene vselej v pravo. Kako tudi bi, ko je imela vendar tako malo prilike, slišati kaj o tem predmetu. Kadar odloča po naravnem čutu, zadene v pravo, kajti prehrana našega ljudstva po kmetih je bila -v splošnem zdrava in krepka, dokler je niso začele kvariti slabe navade, ki so prišle polagoma.iz mest na kmete. In ravno sedaj, ko so naravnost izpodrinila razna napačna načela zdravo kmetsko hrano,* je gospodinja posebno potrebna pouka v tem predmetu. Marsikateri bi rekla, da danes ni kaj izbirati, ko je vsega komaj za silo, ali pa se ne. Toda uprav Sedaj, ko lia vseh koncih in krajih primanjkuje denarja, je treba še'bolj vedeti, kaj je potrebno in koristno, kaj se brez škode pogreši, ali kaj je celo škodljivo. Vedeti je treba tudi, ali je to ali ono živilo vredno denarja, ki smo ga- zanj izdali itd. Neverjetno mnogo izdamo za bel kruh, meso, kavo, čaj. sladkor itd. Pri tem nam pa še na misel ne pride, da bi brez vsega tega lahko mnogokrat tudi bolje, izhajali. - - V prvi vrsti'je pogrebno, da nam preide v kri itr meso živo prepričanje, da naša vsakdanja hrana, kakor je vobče sedaj običajna, mnogokrat ni v vsem zdravju koristna, ampak da je celo do- stikrat povod najrazličnejšim boleznim. Da je temeljita sprememba res potrebna, nam dokazuje že to, da se toliko učenih zdravnikov in hranoslovcev po vsem svetu prizadeva, razjasniti to vprašanje in pripraviti ljudi do spoznanja, da so na napačni poti in da je njihove ravnanje v kvar njim samim, njihovim družinam in sptošnosti. Razliko nied dosedanjim načinom nase prehrane in načeli o novodobni človeški prehrani izrazimo lahko v petih temeljnih stavkih: 1. Meso, ki je bilo doslej na prvem mestu med živili; se je moralo umaknit, na zadnje. Na njegpvo mesto je stopilo pa sadje, zelenjad in mleko. 2. Doslej je veljalo načelo: Obilo beljakovin živalskega izvora. Sedaj pa je načelo: M a I o beljakovin in po možnosti rastlinskega i z v o r a. 55. Doslej je imela največjo veljave le kuhana, pečena, pražena in na,vse načine z vročino pokvarjena in s tujimi začimbami predelana jedila. Nauk o novodobni prehrani pa zahteva činiveč sirovih jedil. Kar pa se predela z vročino, naj bo tako ol>delano, d a n e izgubi najvažnejših sestavin. Tuje začimbe in dišave so izključene, Namesto njih uporabljamo samo domača d i š a v n a zelišča.' 4. Dosedanja mesna in močnata hrana je bila izrazito kMinotvorna — nezdrava. V novodobni prehrani pa prevladujejo, ker je pretežno sadna in ze-lenjadna, I u g o t v o r n o 'snovi — kar pomeni trajno in trdno zdraVje. 5. Dosedanja kuhinja je skrbela pi'ed vsem, da je bil zadovoljen goltauec, novodobna p'a skrbi za to, da so zadovoljna prebavila in ves organizem. Š. H- Veliki goltal Alkohol, ki je v vinu, pivu in žganju, je največji goljuf na svetu. Goljufa nas, ko pravi: »Dajem vam moč, pomagam vam pri delu. Mnogi res mislijo, da bi ne mogli izvršiti težkih del v svojem poklicu brez žganja. Ne pomislijo pa, da je stal svet že tisoč let, preden so znašli žganje. Velikanske zgradbe starega in srednjega veka, kakor piramide v Egiptu, silni gradovi na gorah, velikanske cerkve in palače po starih mestih: vse je bilo sezidano brez žganja, AH ne opravijo še tudi danes naši znanci mnogo težkih del brez žganja, vina in piva? Vojaki morajo napraviti v težki opremi mnogo dolgih potov v največji vročini, pa si smejo utešiti žejo le s kavo in vodo, žganje je strogo prepovedano. Dirkači, ki imajo izvršiti posebno težko nalogo, ne zaužijejo cele tedne in mesece nobene upijanljive pijače, da ostanejo močni in zmožni za tek. Isto pripovedujejo o drugih športnikih, planincih, raziskovalcih tujih dežel, poto-valcih na severni tečaj in drugih. »Ogrevam vas!« to je druga laž alko-holova. Res je, da alkohol v telesu zgori in povzroči vročino. To pa le prve trenutke, ko gre goljuf skozi naše telo, brž potem pa povzroči ravno nasprotno: začne nas mraziti. Zato pa tudi toliko alkoholikov zmrzne, ker jih prevari na-stopivša gorkota. »Zdravim vas!« Res priporočajo ma-zači zoper vsakovrstne bolezni in slabosti alkohol: žganje, liker, pivo in vino. Toda vprašati se moramo, kateri delavec bo prej obolel: ali tisti, ki prebije s-oj prosti čas v gozdu ali na polju ali na svojem vrtiču ter pije mleko in sodo, ali pa oni, ki presedi cele večere in polovico noči, petke in svetke po gostilnah v tobakovem dimu. Alkohol je naj pridne jši hlapec kraljice smrti. Najdolgotrajnejše vojne in naj-liutejši boji, tudi najbolj nalezljive bolezni niso nič proti njemu; alkohol je namreč na delu vsak dan in vsako uro. Svoje prijatelje pred časom ustavi: tridesetletne može naoravi za starce 'ia telesu in duši. Koliko jih pa prezgodaj položi na mrtvaški oder! V Švici .--o zdravniki izračunali, da umrje vsak deveti človek prezgodnje smrti vsled alkohola. »Vedrim in razveseljujem vas!« Pivec ima res marsikatero veselo uro, toda bedno življenje. Prava radost mu je umrla. Zdravje in blagostanje vedno bolj slabi, nikjer ni več spoštovan, svoji družini je velik križ in pred Bogom je človek brez volje, vedno pripravljen alk >• holu na ljubo iti preko vsake zapove li in predpisa. Pijača mu prinaša le oč t-ke vesti, ne pa veselja Kako vse drugače vesel je pa marljivi in varčni ieiaveo, ki ni pijači vdan Kmalu si sezida svojo hi?'c<>. veseli se svojega dela in napredka v svoji družini: povsod se kaže božji blagoslov pri njegovem delu Peisina tn predelana živila Kaj prida praktičnega uspeha si od tehle /rstic ne obetamo, ker naše cenjene bravke marsičesa ne bodo verjele ali pa bodo smatrale za pretiranost, pa naj je še tako resnično in znanstveno neizpodbitno dekazano. Pa vseeno ne bo škodovalo, ako nekoliko posvetimo v to stran. Mnogo bo že doseženega, ako se o predmetu vzbudi zanimanje, da se prične razmišljanje in razgovor. Splošno znano je, da so že preproste kmečke gospodinje kolikortoliko v oblasti sodobne »kulture«, ki se razliva iz mest na kmete in pljuska že do zadnje gorske vasice To pa ne velja samo za obleko in razne slabe razvade, ampak tudi za hrano. Prvotni prirodni čut za pristno in dobro bolj in bolj otopeva. Nič več jasno ne ločimo, kaj je pristno, zdravo, redivno, kaj pa je predelano in s predelavo pokvarjeno. Slepi nas nali. spana zunanjost, videz, omamlja kričeča reklama. Slabi zgledi in pomanjkanje temelj itejše gospodinjske izobrazbe zabrišeta sčasoma zadnjo sled prirojenega naravnega čuta. Katera živila so torej pristna? Vse, t kar pri VIrmo doma in kar je predelano in pripravljeno doma na preprost, od pamtiveka preizkušen način — to je pristno. Krompir, fižol, kislo zelje in repa, v domačem mlinu na preprost način izdelana moka iz take moke kruh, žgan-ci, močnik, v domačih stopah izdelana kaša, ječmenček itd. — to so pristna, naravna, nepokvarjena in zato tudi re-divua in zdrava živila. Pristne živilo je vsakovrstno sadje in zelenjad. Pristne tolšče so domača svinjska mast, mrzlo prešano olivno in bučno olje. Pristno živilo je mleko,' smetana, domače surovo maslo in med. No, boste rekli, to že sama vem, rajši povejte, katera živila niso pristna. Takoj boste slišali, le poslušajte! Skoro vsa našteta in še razna druga živila so »kulturnemu« človeku premalo fina premalo lepa in tudi premalo dobra za pokvarjeni »kulturni« okus. Zato jih je vzela v delo industrija in jih začela na razne načine predelavati,- »čistiti« (rafinirati) in lepšati. Pa nikar ne mislite, da se s to predelavo, s čiščenjem in lepšanjem notranja vrednost živila izboljša. Kaj še! Nasprotno! Skoro v vseh slučajih se kakovost z novodobno predelavo poslabša, včasih tako temeljito, da izgubi živilo vso svojo prvotno vrednost. Z dodajanjem raznih zdravju škodljivih snovi se prvotna naravna sestava živil tako pokvari, da so večkrat nele ob vso redivnost, ampak da so lahko tudi škodljiva zlasti ako bi jih uživali redno in obilo. Poglejmo nekatere primere! Bela fina pšenična moka, kakršno izdelujejo velemlini in ki nosi znamko »0« ali celo več ničel, je do skrajnosti premlet mrtev prah, ki je tako presejan in tako »prečiščen«, da so odstranjene iz njega vse za zdravo prehrano najvažnejše redilne snovi. Včasih pa se zdi. da taka moka še ni dovolj bela. Zato jo belijo s kemičnimi sredstvi, ki kakovost še poslabšajo. Umevno je, da iz take moke, oropane vseh naravnih rudninskih snovi, beljakovin in vitaminov, pripravljena jedila niso taka, kakor iz naravnega, preprosto predelanega pridel- ka. Kar je povedano o moju, p,-av tisto velja za riž. Gospodinje mislijo, da je tisti riž najboljši, ki je najbolj čisto oluščen in najbolj svetel, spoliran, pa je ravno narobe. Čimbolj v živo je riž oluščen in oglajen, tembolj je prazen. Kaj pa sladkor, ta izdelek veleindu-strije, katerega porabimo na stotine in stotine vagonov? Ta je pa vendar popoln, saj je tako lepo bel in sladak. Saj to je ravno, ker je preveč bel in preveč sladak. Tako na mile viže ie predelan in prečiščen (rafinada), da ne ostane v njem niti trohice tistih važnih naravnih snovi, ki so bile omenjene pri moki in ki se nahajajo v soku sladkorne pese. Kdor hoče imeti kaj koristi od sladkorja, naj uživa rjavi, nerafinirani sladkor. Prav tako kakor sladkor, rafinirajo razna olja in druge tolšče, da so na zunaj lepo čiste, v sebi pa nimajo nič naravnih, za življenje potrebnih snovi. Premnogo je živil, ki jih pri predelavi barvajo, včasih tudi s strupenimi snovmi. Surovo maslo n. pr. v naravni belkasti barvi ne ugaja. Pobarvati ga ie treba, da je rumeno, potem je šele dobro ... Tako barvajo n. pr. tudi testenine in še razna druga živila. Fižol, grah itd. barvajo zeleno s strupeno bakreno barvo. Strupene snovi se primešavajo tudi raznim sadnim in zelen jadnim shraiikom (konzervam), da se bolje in dalje ohranijo. Ta slaba navada se je zanesla tudi v domače gospodinjstvo. Nekatere gospodinje še dandanes mislijo, da se brez salicilne kisline in drugih podobnih strupov ne da konzervirati nobeno sadje in nobena zelenjad, dasi imamo v sušenju in v sterilizaciji izvrstni, naravni in popolnoma zanesljivi sredstvi za neomejeno konserviranje kakršnegakoli pridelka. Omenili smo tu le nekatera glavna živila, ki se z novodobno predelavo kvarijo in cdstranjajo iz njih najvažnejše snovi. Ko bi se pa hoteli v ta predmet poglobiti do najmanjših podrobnosti, bi še bolj v živo spoznali, kako pokvarjen je prvotni človeški okus in kako daleč od naravne človeške prehrane je tako-imenovana hrana kulturnega človeka. Kuhin'a Mozgalnova juha. Možgane obdaja tenka prozorna kožica. To odstranim na ta način, da operem možgane v mrzli vodi in nato denem v vročo vodo toliko časa, da se kožica z lahkoto potegne z možgan. Možgane nadrobno sesekljam, streseni v bledorineno prežganje, katerega sem odišavila z drobno zrezano čebulo in zelenim peteršiljem. Juho dolivam polagoma toliko časa, da dobim potrebno množino juhe. Kot prikuha služi na kocke zrezaoi in opečen kruh. Muškatov cvet je tudi vabljiva dišava za to juho. Sladko zelje z oljem. Srednjedebelo zeljnato glavo zrežem precej na debelo. Poparjeno in z mrzlo vodo osveženo .prekuham v 'slani vodi v toliko, da je zelje na.pol zmehčano. V kožico denem dve žlici olja, strok s soljo strtega česna, nekoliko drobno zrezane čebule in pe-teršilja ter odcejeno zelje. Kožico trdno pokrijem in dušim eno uro. Nazadnje prilijem še par žlic vode ali juhe in par žlic parmezanskega sira. Napolnjeno sladko zelje v obliki klobase. Posamezne liste zeljnate glave skuham samo napol v slani vodi. Kuhane odcedim na rešetu. Srednje reber-ce obrežem, ne izrežem, ter pustim, da se listi popolnoma odtečejo Za napolnitev listov .mešam v skledi za drobno jajce surovega masla, eno jajce in 4—-5 pesti kuhanega,- dobro stlačenega krompirja, primerno soli in ščep popra. S tem nadevom namažem posamezne liste, jih, zavije m v klobaso in polagam v namazano pekačo drugo poleg druge. Ko šo vsi zvitki vloženi, jih pclijeiii z osniin-ko litra kisle smetane ter pečem 2(K-25 minut. Na mizo dam kot prikuho ali kot samostojno jed. Svinjsko meso z makaroni Četrt kg svežega . svinjskega mesa zrežem na koščke, denem v koziqo,. pridenem žlico masti, eno drobno, na listke zrezano čebulo in en lavorov list,. Kožico pokrijem ter dušim toliko časa, da se meso zmehča in zarumeni, nato potresem z žlico moke. dobro premešam in brili jeni kake pol litra osoljene vode ali juhe. Ko nekaj minut vre, pridenem dve žlici pretlačenih paradižnikov in ščep popra. Ko dobro prevre, gridenem makarone, ki sem iih skuhala v slani vodi in potem kuhane oprak v mrzli. Množina makaronov naj ne presega.pol kg. Po vrhu te jedi potresem še parmezanskega sira. Češki kolači. Češka kuhinja se razlikuje cd naše po bolj tečnih, mastnih, močnatih jedeh. Češki knedlički in kolački so tudi pri nas že zelo vdomačeni. Za kolače napravim testo takole: V skledi mešam pet dkg surovega .masla, eno jajce in žlico sladkorja, potem prilijem četrt litra toplega mleka, primerno soli in vzhajan kvas, narejen iz dveh žlic toplega mleka, pol žličke sladkorja in dveh" dkg drožlj. Ko je vse dobro premešano, prisiljeni 40 dkg moke. Testo debro stepem, pekrijem s snažno ruto in pustim" vziti. Ko je testo dovolj dvignjeno, ga stresem na z moko potreseno desko ter začnem razdeljevati testo. Oblika odrezanega testa so majhni, za drobno jajce debeli hlebčki, katere v rokali lepo zaokrožim ter poklaclam na pomazano pekačo. Posamezen hlebček potlačim na sredi z dvema prstoma, da še1 napravi jamica, ob krajti pa za prst debel rob. Ko sem testo porabila in pekačo napolnila, deva,in v jamice kav i nO žlico mezge ter postavim na toplo, da se dvignejo. Prej. kot jih dam v peč i co, pc maže in robove z raztepenim jajcem. Površino potresem z drobno zrezanimi lešniki ali orehi. Pečica mora biti precej vroča. Pečem jih 20—25' minut. Pečene poberem na krožnik in potresem s sladkorjem. — Ravno na ta način narejeno testo se peče. še na drug način. Dobe se namreč pekače, ki 'imajo izdolbene jamice. Te pekače .se rzreč-no za češke kolače. Razloček je v tem, da se v teh posodicah peče na štedilniku, (ločim se na navadni pekači pete v pečici. Način izvršitve na štedilniku je takle.; V ponev vzamem nekoliko masti, da se raztopi. Izdolbeno pekačo postavim na štedilnik; vlijem v 'odprtine nekaj kapljic mašiti. Ko je vroča, deva m z žlico testo v odprtine. Ko je testo na eni strani pečeno in zanimenjeno, obrnem in še na nasprotni strani opečeni. To delam do tedaj, da je vse pečeno. Nato pa devam po dva in dva hlebčka skupaj. Da se sprimeta, jih namažem s poljubno mezgo. Nazadnje jih potreseni s sladkorjem. Na mizo dam gorke ali mrzle. Zarebrnice s smetano. Zarebrniee pripravim ravno tako kot zgoraj. Opečene in dušene pclijem s par žlicami kisle smetane, v kateri sem razmotala žlico moke. Kot pridatek k tem zarebr-nieaiu dam pražen krompir, makarone ali široke rezance. Nova hahSnfska merilna mer® Gospodinjam je na razpolago nova, zelo praktična iznajdba za kuhinjo — steklena mera, ki se. v marsičem razlikuje od raznih merilnih posod, katere smo uporabljali po kuhinjah do sedaj. Njena posebna prednost je, da vsako živilo v njej ne samo natančno izme-.rimo ampak obenem tudi stehtamo. Zato bo ta steklena mera gotovo posebno dobrodošla našim kjnetskini j-ospou-i-njam, ker nadomešča drago tehtnico ter reši gospodinjo .zamudnega tehtanja. Mera je iz stekla in praktične oblike. Z njo odmerimo in odtehtamo vsa tekoča kakor tudi suha živila. Ker je posoda prozorna, lahko brez težav določimo natančno količino te ali one snovi. Treba je le, napolnjeno mero postaviti navpično (na ravno podlago) in in znotraj prečitati število. Mera je tudi pripravna za vlivanje ter ima spodaj širok podstavek, ki zabranjuje* da se. iie prevrne. Ker je posoda iz stekla, jo lahko vedno do čistega umijemo, medtem ko pločevinaste mere kaj rade rjave. Vse dosedanje kuhinjske votle mere so bile zelo nepopolne in premalo točne; ker so bile neprozorne, je bilo težko določiti potrebno količino natančno in posebno nezanesljivo so bile izmerjene manjše količine (preti dnu).. Ravno dandanes, ko si marsikatera gospodinja ne more Kupiti natančne tehtnice, je ta mera zelo dobrodošla, ker je precej cenejša. Pa tudi tam, kjer tehtnica v kuhinji nima pripravnega prostora in jo je treba za vsakokratno tehtanje vleči iz omare, bo ta mera veliko pripomogla k zadovoljnosti gospodinje. Rabi namreč manj prostora, delo z njo pa je enostavnejše, hitrejše in pripravnejše kakor pa s tehtnico. Novo merilno posodo ima naprodaj tvrdka Srhneider-Verovšek (trgovina z železnino) v Ljubljani. Velja pa 48 Din. Š, H. Mandlji in phiacije V veliko rastlinsko družino rožnic spada tudi drevo mandljeve a. To drevo je d osna na daljnem vzhodu, raste pa tudi v južnih delih Evrope in ga go-je v različnih razvrstili v Španiji, Južni Franciji, Italiji in pri nas posebno v Dalmaciji. Cvete med vsemi drevesi prvo, v toplejšh krajih že januarja ali februarja meseca. Goje ga zaradi užitnega semena, mandelj imenovanega. Mandlje-vec je kot drevo zelo podoben breskvi,-ima enako cvetje in lisle, samo plod je različen in ima podolgovato jajčasto obliko, obdaja ga tenko cimetovo-rjavo, pusto, usnjato, kratkodlako osemevje (lupina), katero se v vodi namočeno zlahka, odlušči od užitnega jederea — mandlja. Mandljevo jederce obstoji iz dveh semenskih plaščev, ki sta bele barve in oljnato-mesnata. Mandlji imajo prijeten okus in so oljnato-sladki in sluzasti. V vodi stolčeni dajo mleku podobno tekočino, ki se imenuje »mandljevo mleko«; je to hladilna in redilna pijača, posebno za razne bolnike, tako n. pr. pri pljučnici, porebrnici itd. Da se rabijo mandlji za razna peciva, potice, močnate jedi, je splošno znano, žal da ovija tudi splošno uporabo visoka cena. Tudi olje se izstiska iz mandljevih iederc in je mandljevo, olje prav dragocena tolšča, Preostanki ali tropine se uporabljajo v' lepoticj-u kot »mandljevi otrobi«. V naših trgovinah prodajajo jedarca brez osem en ja (zunanje lupine), uvažajo jih k na in iz Španije, Francije, Italije, nekaj domačih dobimo tudi iz našega Primerja in Dalmacije. Na trg pridejo v jeseni in zimi. Neoluščeni mandlji boljših vrst se prodajajo tudi s tenko, žveplano zunanjo lupino kot sadje za neposredni užitek, kot mandljevi pokovci, tudi Jordanski ali knežji mandlji imenovani. Mandljeva jedrca vsebujejo povprečno 24% beljakov) nastih snovi in do 54% olja (tolšče), poleg drugih delov. — Dobro blago mora imeti gladko semensko kožico rjave barve; notranje jedro mora biti lepo belo, krhko-trdo, okusno in ne žaltavo ali grenko. Le neka posebna vrsta mandljevega drevesa rodi grenke mandlje, ki" vsebujejo silno strupeno »prusko kislino«, uporabljajo se le za zdravila. Svoje vrste seme daje drevo r imenom »pistacija«. katero raste v deželah okoli Sredozemskega morja. Pistacije prihajajo tudi v naše delikatesne trgovine in se dobe za drag denar kot zeleni mandlji. Pistacije se uživajo surove kot sadje, tudi jih pripravljajo in vku-havajo ali rabijo za začimbe. — Stare pistacije postanejo žaltave in izgube svojo značilno zeleno barvo. Zaradi visoke cene je pri nas uporaba tega iužnega sadja dokaj neznatna. H. T-k.. Razno ga Umazano perilo raznaša bolezni. Zdrav, dorasel človek izloči na dan približno eno kilo snovi, največ vode, pa tudi do 0.5 do 2.5% soli. Ta izhlapina pusti na perilu toliko snovi, da j'h pride na 100 kg umazanega perila 4 kg. Ce se perilo ne opere kmalu, se posuši ta gmota na njem, se sprašča v prah. se vlega po prostoru in prihaja v naša pljuča. Tifus, kolera, kožne bolezni se razširijo tako najbolj. Pogosto dobimo od perila nahod, hripo in druge pljučne bolezni. V mnogih hišah leži umazano perilo po kuhinjah ali celo shrambah za jedila. Pot in izmeček nahodnega kroži po zraku. Nahod se širi najbolj z robci. Navadno oboli vsa hiša, ko je iztegnil en član družine nahod. Tisti mokri in gnojni robci ležijo po stanovanju, namesto da bi jih vrgli takoj v vodo. Pri nahodu glej, da imaš vedno čiste robce. Mokre ne obešaj okoli peči, ampak jih izperi takoj. Gnoj iz tvorov in ran povzroči zastrupljenie, če pride v razpo-kano kožo; škoduje pa celo zdravi koži, če pride v dotiko z gnojnim peru m, kajti koža ga vdiluje in vsrkava vase. Zato je tako važno, da imamo na sebi čisto perilo, da slečemo prepoteno in da skrbimo, da ne leži okoli nas umazano perilo. ga S tobakom zapravljaš čas. Nemški pesnik Gothe je pisal prijatelju: »Pravijo, da je življenje kratko. A človek, ki uporablja čas prav, doseže dosti. Nikdar nisem kadil. Kajenje te poneumni, te naredi nezmožnega, da misliš in pe;ni-kuješ. Kajene je za postopače, za ljudi, ki se dolgočasijo. In koliko stane ta ne-marnija? 2e zdaj (leta 1822) se razpusti v Nemčiji 25 milijonov tolarjev v toba-kov dim in s tem ni nikdo lačnih nasičen in ni oblečen nikdo nagih.« Tudi dramatika Moliere in Shakespeare sta bila sovražnika tobaka, tako tudi mnogo drugih odličnih in delovnih mož. Ford je prepovedal svojim delavcem in nameščencem kajenje za časa dela. Poglejmo zidarja, če kadi pri delu! Koliko časa porabi s prižiganjem in pažnjo na pipo ali cigaro! To je delu ukraden čas, seštej dan za dnevom, izračuni minute. ga Solnčničino seme vpliva na rast las. Živali, katere krmiš s tem semenom, dobi'o gosto dlako in se popravijo; saj je seme bogato olja. Iz njegove moke so pekli prejšnje čase najfinejše pecivo. Na Ruskem imajo navado, da zobljejo solnčničino seme in Rusinje so bile znane zaradi svojih dolgih, debelih kit. ga Pretesen moški klobuk ovira obtok krvi v glavi, na čelu se naredi rdeča proga, v zatilnik in teme pritiska sopara. Posledica je izpadanje las, bolečine v glavi, pešanje vida. Usnjat trak v klobuku je treba vedno izbrisati in kadar je prav prepoten, zamenjati z novim. ZA NAŠE MALE Čuvaj Sosedovi, Medvedovi so varha aali nam, da čuva vrt in hram. Kako čuvaj se imenuj: z imenom pravim: »Čiij!« Vi roparji, postoparji, čuvaja bojte se, pred njim ne stepajte! Pomeri suknjič vam tako. do tal predolg vam bo. Vi zlikovci in zmikovci, pri nas ne vijte rok za svoj tatinski lok! Predolge prste - kakšen stiah! - skrajša vam na mah. Domujemo, samujemo; očuval nas je Bog: imamo kroginkrog, nevidnega in vidnega čuvaja pridnega. Virgilij. Zgodba o močnem Jakcu Živela sta mož in žena, ki sta imela edinega otroka, Jakca Ko ;'e šla mati nekoč z otrokr-m v gozd, nabirat drva, sta skočila iz gošče dva roparja, zgrabila mater in dvoletnega otro'ca ter ju odpeljali v teman goad, kamor leto in dan ni stopil noben elovex. Uboga žena je iskreno pros la roparja, naj ju izpustita, toda zaman so bile vse prošnje. Odgnala sta maLer 'n otroka 3 silo naprej, čez dolgo, dolgo časa so obstali pred veliko skalo, v kateri so bila vdelana vrata, in vstopil' ?o na v dolg, teman hodnik, od tam pa prišli v ogr>n»no votlino, kjer je na ognjišču gorel velik ogenj. Vse naokrog po stenah so viseli meči, sablje, puške in sulice, sredi dupline pa je sta-la črna miza in okrog nje so sedeli štirje roparji s svojim poglavarjem. Ko je mati z otrokom vstopila, se je dvignil poglavar, ženo dovolj prijazno ogovoril in ji rekel, naj se nič ne boji: opravljala bo njim gospodarska dela in dobro ji bo, ako bo držala vse v redu. Žena je ostala veliko let pri roparjih in otrok je doraščai ter postal velik in močan. Ko je bil star devet let, si je urezal v gozdu debelo gerjačo in jo skril pod postelj. Potem je stopil pred svojo mater in jo vprašal: »Ljuba mati, povejte mi, kdo je moj oče? Jaz hočem in moram vedeti.« Mati mu pa ni hotela povedati, deloma, ker se je bala, da ga ne bi prevzelo domotožje, deloma, ker je vedela, da ga roparji ne bodo pustili domov. Ko so se pa neko noč roparji vrnili s svojega pohoda, je stopil deček s svojo gorjačo pred poglavarja in mu rekel: »Vedeti hočem, kdo je moj oče; če mi takoj ne poveš, te ubijem.« Glavar mu je dal zaušnico, da se ie junaški Jakec zvalil pod mizo. Toda,brž se je pobral, molčal in si mislil! »Naj preteče še eno leto, pa iznova poskusim,« Ko je leto poteklo, je vzel močni Jakec spet svojo gorjačo, stopil pred poglavarja ter vprašal, kdo je njegov oče. Dobil je pa spet tako gorko zaušnico, da se je zvalil pod mizo. Toda spet se je brž pobral, zgrabil za gorjačo in udrihal z njo po poglavarju in roparjih, da niso mogli več ganiti ne rok ne nog. Ko je to opravil, je stopil pred svojo mater in jo pozval: »Zdaj gre pa zares! Povejte mi, kdo je moj oče?« — »Ljubi Jakec,« je odgovorila mati, »pojdi, greva ga iskat, dokler ga ne najdeva.« Vzela je poglavarju ključ iz žepa, da sta mogla odpreti vhod, Jakec si je pa napolnil vrečo z zlatom, srebrom in drugimi dragocenostmi, oprtal si jo, pa sta pobegnila. Joj, je gledal Jakec, ko sta prišla na svetlo in ju je obsijalo spet solnce! Kar zijal je in se čudil ter prijemal za slavo, ah' i« še pri zdravi pameti. Mati je pa poiskala pot domov in čez par ur sta prišla v samotno dolino in obstala pred domačo hišo. Oče se je od veselja zjokal, ko je po tolikih letih zagledal svojo ženo in čul, da je deček njegov sin. Jakec se je ponosno zravnal: dasi šele dvanajst Jet star, je bil večji kot njegov oče. Šli so v hišo in tam je močni Jakec odvrgel svojo vrečo s tako silo, da se je koča stresla in deske v podu prelomile. Vreča je padla v klet. »Ojoj!« je zastokal oče, »zdaj si mi hišo podrl!« Jakec je pa rekel: »Bodite brez skrbi, oče, v vreči je več, kot bova rabila za novo hišo.« Res sta začela takoj nato zidati, živino nakupovati iu zemljišča pridobivati. Jakec je oral, da je bilo veselje. in če je s svojimi močnimi rokami potiskal plug, ni' imela živina skoraj kaj vleči. Naslednjo jesen je pa rekel: »Oee, pcčijte zdaj, meni pa dajte mojo gorja-čo, da grem pogledat, če so še roparji v tisti votlini, da jih razženem. Razkolnikov: Šentpeter Ko se je prismejal praznik svetnikov Petra in Pavla, smo mestni otroci vedeli, da je čas črešenj in da pojdtemo v Šentpeter na žegnanje. V tistih lepih otroških letih ni na ta dati nikoli deževalo. Vedno je sijalo sonce in se smejalo naši mladi sreči. Popoldne smo se napotili z očetom če/. Kal varijo. Solnce nas je blagoslavljalo, nebeška sinjava se je razlivala čez žito daleč do oorskega polja, ki je tonilo v daljavi. In Šentpeter nas je prijazno sprejel. Cerkvica je bila polna ljudi, ki so pobožno molili in čakali na popoldanski blagoslov. Po blagoslovu smo se vrnili na trato pred cerkvijo, ki je položno strma, obrobljena od mračnih jelk. Povsod so se nam smejale črešnje, saj so imele ta dan svoj praznik. Vsi okoliški kmetje in kmetice so jih prinesli v cajnah in košarah, oprtiv iri na glavi. Povsod po griču so posedli romarji in zobati črešnje. Otroci so letali okoli, ali čepeli na travi zamišljeni v prijetno zo banje. Na prizidku pri vhodu je pa stal zajetni kromar Tine, ki je nastavil sodček piva za žejne možakarje, ki niso marali sladkega črešnjevega sadu. Ko smo bili otroci večji, smo šli.sami v Šentpeter. Hiteli smo in došli druge, priganjali smo jih in dohiteli tretje. Kmalu nas je bila živa procesija. Na Kal vari j i smo se trenotno ustavili. Lepo je bilo tam med zlatim žitom. Na drugi strani Save se je belil Kranj in nas pozdravljal ves sončen in prijazen, kakor bi bil zrasel v enem dn