List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši']a do odpovedi. — Udje „Katol. Upravništvo: Koroška tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — • Rokopisi se ne vračajo. cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. zaprle reklamacije so poštnine proste. Ne- Trgovinska pogodba s Srbijo. Roblek, Ježovnik in Narodna stranka so dosegli. kar so hoteli. Trgovinska pogodba s Srbijo je sklenjena in podpisana. s Vsled tega ise tudi zgodi, pred čemjur trepeta naš kmet-živinorejec. Uvoz srbske živine k nam v Avstrijo je dovoljen. In kaj to pomeni za našega kmeta? Po novi trgovinski pogodbi s (Sirbijo je dovoljen uvoz mesa,35.000 volov in 70.000 svinj. To je jako hud udarec za našega kmeta-živinorejca. Vsakdo, ki se zanima za naše kmetijstvo, ve, kako velikanskih naporov je bilo treba, da se obvaruje naša živina raznih bolezni, posebno kuge. Z uvozom mesa iz Srbije 'preti v tem oziru nova nevarnost naši živini. Pri lanskih državnozborskih volitvah fe pač vsak kmečki kandidat slovesno zatrjeval, da se hoče potegovati za kmečke koristi. In pozneje? Liberalni poslanci so snedli svojo besedo ter se postavili na našemu kmetu ravno nasprotno stališče, ker so vsaj deloma glasovali za" odprtje srbske meje. Žalostno, a resnično! Drugo vprašanje pa je: Kako je bilo mogoče, da je avstrijska vlada sklenila tako pogodbo? Vzrok za to bomo pač najložje našli v tem, da daje vlada prednost avstrijskemu obrtništvu ter s tem zapostavlja kmečki stan, kar pa nikakor ni prav. Av-siro-Ogrska je agrarna država! Ce se) bo kmetijstvo povzdignilo, bodo obrtni pridelki v naši državi našli odjemalce, ki jih : sedaj 5še ni dovolj. Koliko milijonov kmetovalcev je, ki se morajo naravnost boriti za svoj obstanek! S .primerno carinsko postavo bi se dalo tem revežem pomagati, pa tudi obrtj bi imela veliko korist od tega. Obrt bi dobila mnogo tisoč novih odjemalcev v lastni deželi in prekmorski izvoz, ki je tako silno ?drag, bi se lahko precej skrčil. Minila bodo desetletja, predno bodo mogle balkanske dežele vse naše obrtne izdelka sprejeti, med tem pa je avstrijsko kmetijstvo uničeno. Vse omikane države si prizadevajo, da povzdignejo svoje obrtništvo. Pri tem pa zanemarjajo kmetijstvo in pozabljajo, da je poljedeljstvo podlaga ljudskega blagostanja. Kmetu se vrže nekaj malenkostnih podpor tv roko, pri sklepanju carinskih in trgovinskih pogodb pa se koristi kmečkega stanu niti ne upoštevajo. Po tem takem tudi ni jčuda, če kmečko gospodarstvo . vedno bolj peša ter se pogrezajo posestniki v vedno večje dolgove. Zgodilo se je večkrat, kakor tudi letos v Savinski dolini, da se je moral hmelj pod lastno ceno prodajati. Isto velja o drugih poljskih' pridelkih.: Zato so, se poprijeli kmetje živinoreje.; Danes pa so že ponudbe živine večje, kakor vprašanje po njej, in zato so cene zopet padle. Kako bo pa zdaj, če dobimo Še iz Srbije, meso? Ni nam treba na to vprašanje odgovoriti, vsak kmet dobro ve, da zgubi s tem kmetijstvo glavni) vir svojih dohodkov, in da bo tako kmečkil stan znatno oškodovan. Skmjni čas bi že bil, da pride človeška družba in vlada do prepričanja, da se mora^ delo kmeta ravno tako čislati in plačali, kakori delo vseh drugih stanov! Državni zbor. V četrtek dne 2. aprila so se\ zopet' odprla vrata državne zbornice in zastopniki ljudstva, so prihiteli na Dunaj, da še pred ¡Veliko nočjo rešijo nekatere važne predloge, katere jim je položila vllada na mizo. Ker pa so Rusini, Poljaki in Cehi vložili zaradi nerednosti pri nekaterih nadomestilnih volitvah nujne predloge, morala se je tudi vlada ¡pobrigati, da je potom nujnih predlogov spravila svoje želje v razpravo. Poslanec Pogačnik, j.iedseclnik vojaškega odseka in. član Slovenskega kluba, je vložil vladni predlog, s katerim se dovoli vladi nabirati vojake. Utemeljeval je nujnost predloga s tem, da mladeniči čakajo doma na nabore in ne morejo sklepati delavskih pogodb, niti si drugod poiskati kruha, ker še no vedo, kaj ¡jih čaka v jesen. Poslanec Pogačnik je gjovoril kot načelnik vojaškega odseka, a stališče Slovenskega kluba je pa označil kranjski kmet Demšar. Govoril je ob veliki pozornosti zborni.ce in njegov dobro premišljen govor je napravil dober vtis. Obstopili so ga zlasti kmečki poslanci, ki ga poznajo že izza prvega govora glede na odprtje mej. Poslanec Demšar je opisoval slabe strani vojaštva, ki jih čuti kmet in zahteval, naj se odpravijo. Nasprotje proti vojaštvu raste; vkljub temu se pa množe bremena.. Grdo postopanje z vojaki, ne- znanje slovenskega jezika mora preminuti. Par-tedenski dopusti za kmete ob žetvi nič ne pomagajo; treba j€K najmanj tri mesece na leto dati kmečkim fantom dopusta; s tem (bi se dobil dienar za zboljšanje in pomagalo bi se,, Vojaška! služba ne sme odtujevati od kmečkega dela. Treba je tudi pri nas uvesti kmetijska gospodarska predavanja po vojašnicah. Dveletna vojaška služba bo imela svoj pomen le, če bo res znatno olajšala vojaško breme. 9 * a Nadalje je poljski poslanec Malahovski vložil v imenu vlade predlog, da se ustanovi ministrstvo za javna dela. Minister za to stroko je že davno imenovan, namreč krščanski socialec dr. Gesman. Ta predlog še pride pred Veliko nočjo v razpravo in bo brezdvomno sprejet. težave in skrbi dela vladi predlog, ki ga je vložil češko-nemški agrarec grof Kolovrat,, da se zviša letos število vojakov pri deželni brambi za približno 4740 mož. Na Slovence bi prišlo tako okoli 200 mož več. Vse stranke z nekakim strahom gledajo na ta predlog, vlada pa se pridno prizadeva, jih pridobiti s tem, da jim ponuja druge olajšave v vojaški službi. Tako je gotovo, da bo vlada dovolila, ako se ta predlog sprejme, da rezervistom 11. in 12. letnika ne bode treba več delati orožnih vaj pri domobrancih. Te vaje potem za vselej odpadejo. * * Z velikim veseljem ¡¡m so vse stranke pozdravile vladni predlog,, s katerim se določajo podpore svojcem onih rezervistov, ki so poklicani k orožnim vajam-. Postava določa, da imajo do podpore pravico oni svojci, ki so pred vsem navejzani na zaslužek pod orožje pozvanih rezervistov. Izvzeti so pa oni pod orožje pozvani rezervisti, ki dobivajo med orožno vajo plačo, kakor tudi taki, pri katerih se sklepa, da po premoženju, zaslužku in dohodkih ne trpe svojci. Podpora se določi s 50% navadne dnine. Najvišja dnina znaša 4 K. Podpora se določi ne zgolj na dneve orožnih vaj, marveč | tudi za Ione dneve, ko rezervist potuje k vaji. Ce rezervist brez svoje krivde oboli in se podaljša vsled bolezni službena doba, dobe svojci tudi podporo. Po tej postavi bo v naši državi za svojce rezervistov med vsemi državami najbolj preskrbljeno. Nemška postavodaja določa manjšo podporo, do katere ima £udi pravico manj upravičencev, kakor predlaga naša vlada. Podlistek. Nekaj o tako priljubljeni pijanosti (alkoholizmu). Fiziologična študija. Predaval dne 15. januarja 1908 ob priliki „socijalnega kurza" 4r. Ant. Schwab, zdravnik v Celju. I. Peter, posestnik iz Vrhov ja, gre v krčmo.. Naroči si eden četrt za drugim, vliva eden kozarec za drugim v se, naroči še žganjice in „.trd" je dovolj. Mi pa vzamemo Petra« danes malo natančneje na muho in ga opazujemo skrivoma. Cisto miren. prisede k mizi in ne meneč se za družbo, reče pohlevno: „Francelj* četrt novega 1" Prvi požirek — „dober je!" — slastno ga povžije. Žal, kupica je premajhna. „No še pa enega, danes ker je nedelja; škoda je sicer za denar, pa naj se« pokadi! Cel teden sem delal, tzakaj bi si ga v nedeljo ne privoščil? < Sicer pa me skrbix marsikaj, opravka imam obilo: požeti pšenico, spraviti seno, kje dobim delavce? Pri živini marsikaj ni v redu. Kobila mi nemara zvrže — kako bom potlej plačeval obresti v posojilnico? Moj fant v mestu)'' — gospodje profesorji ga malo hvalijo . . .. Res, skrbi imam črez glavo^ in pa toča, povodenj . . . Človek ne ve, kam bi si* dejal. Fran-oelj, šfe en četrt! Pa daj starine — pol litra ga daj! No, ta pa ta, to srce ogreje! To dušo priveže. — Ho, glej ga no, kaj, ti tukaj ? i Jaka, od kod pa ti, od kod ? 'Prisedi malo, s« bova kaj pomenila. Tudi Daiia^njk tebi, pravijo, slaba prede — pa kaj se menimo, glej, jaz se ne' zmenim za nič; čim huje mi gre, tembolj . sem vtesel. Prisedi, boš dal za en liter. Na, pa pijva in bodiva vesela, pa zapojvai I eno! — A ne-češ? Ej, tebe zalezujejo biriči,' Nič se jih ne boj! Glej, jaz se jih ne: bojim, in da jih pride deset, jaz se jih ne bojim! t), jaz ne! Daj mi, daj vinca, lepa točajka! Glej, kak se peni kapljica zlata . . . Permeišteiecen, da.se jih ne bojim!" fai opazujemo moža, kako postane iz resnega, proračunjajočega, mirnega človeka od četrt ure do četrt ure vedno bolj vesel, površen, pozabljajoč skrbi in razposajen. Človek, ki je trezen boječ, postane vinjen vedno bolj pogumen, včasih se celo stepe, redkobeseden postaja vedno bolj zgovoren, sicelr suhoparen postane celo duhovit, in pesniška vzvišenost dviguje ga nad suhoparno vsakdanjost. Vse telesne in duševne moči so navidezno napredovale: to so prvi pojavi pijanosti. 'A kaj dela nafi Peter? Pije in pije. Vse njegovo tako hitro pridobljene vrline prehajajo v nekako čudno protislovje z njegovimi zmožnostmi. Torej postane njegovo obnašanje in ponašanje vedno bolj smešno. On, v svoji' domišljiji najsposobnejši, najpametnejši človek, govori kolobocije, da jd jojl On, najspretnejši govornik, ne more niti govoriti — zapleta se mu jezik; on, najmočnejši, ne more niti stati ravno, niti hoditi — zapletajo sfe mu noge; on, najpogumnejši;1 popihal bi jo korajžno iz gostilne, če bi prišla njegova boljša zakonska polovica ponj. 6terUka ima, „Gospodarske Novice« bo t prilogr©. — Zdaj izgovarja stavke le še polovično, tako da nihče ne ume njegove modrosti, poje različne pesmi — dasi ima „kosmata" ušesa, in klati z rokami in nogami krOg sebe brez pravega namena: fl?o so znamenja propadanja telesa in duha, druga stopinja pijanosti. Zdi se mi, kakor da bi alkohol dvignil človeka v prvi stopnji pijanosti zgolj radi tega nad vsakdanjost v krasne višine vesele brezskrbnosti samo radi tega, da ga pozneje trešči lahko s tem večjo silo na tla in da ga lahko tira neusmiljeno dalje v še višje stopnje pijanosti.5 Srce utriplje hitreje, dihanje postane živahneje, hrupeče, želodec vznemirjen, oprostite, se že. obnaša — nespodobno, zaspanost se človeka poloti in človek izgubi zavest. To je že tretja stopnja. V četrti stopnji pa postanejo1 pljuča in srce utrujena. Srce bije;, zopet počasi, pljuča dihajo pojemajoče —: pijanfejC je se|daj podoben kloroformira-nemu človeku, to je takemu, kateremu se da podu-hati neka tekočina, vsled katere človek pri operacijah ne čuti nobenih bolečin, V tej stopnji nehavajo pljuča redno dihati, srce utriplje neredno,. telesna toplota pada od 37 stop. na 34 stop. in nižje, dokler človek ne izdahne — Naš Peter pa se ga je sicer naleze! pošteno, a le blizu tretje stopnje. Prikrevsal je po marsikaterih neprostovoljnih telovadnih , vajah prečno domu. Zaspal je in se zbudil — z groznim mačkom. Glava ga je bolela, v želodcu bilo fniu je hudo; sram ga je bilo in trajalo je še precej časa, dokler je bil' sposoben za delo. Prestal pa je srečno svojo — pijanost! i (Koneo prihodnjič.) V proračunskem odseku so zadnji petek dne 3. aprila prišle vi razpravo srednje šole. Državni poslanec dr. Korošec je zahteval, naj se na gimnazijah, katere obiskujejo (Slovenci, dela zrelostni iz>-pit tudi iz slovenščine. Potem pa je v toplih beser dali naslikal potrebo, da se nemško-slovenski gimnazijski razredi razširijo • v višjo gimnazijo, Slovenci potrebujejo svojega zavoda za izobrazbo in omiko. Kakor spodnja gimnazija ni poslovenila Celja, tako se tudi ni treba i bajti;, da bi ga višja. Nemci se torej naj ne upirajo slovenski zahtevi po višji gimnaziji, Nemci tokrat niso (več zahtevali, da se morajo slovensko-nemški gimnazijski razredi preseliti iz Celja. Uspeh je torej ta, da so Jse Nemici vsaj z nižjo gimnazijo spoprijaznili. « * • 'Tirolski krščansko-socialni poslanec Schraiil je vložil v zbornici nujni predlog, naj se začne razpravljati o poročilu vinorejskega odseka glede podpor vinorejjcem, ki so trpeli vsled uime. Poslanci Slovenskega kluba so se že vpisali, da bodo pri tem predlogu povzeli besedo za slovenske vinogradnike. ■ ■ ■ Izvrševalni svet zveze kmečkih poslancev je zboroval v petek dne, J3. aprila pod predsedstvom poslanca Povšeta. V razpravi je bilo vprašanje o zavarovanju za starost in onemoglost. Vlada namreč pripravlja tak zakon, ki pa bi se oziral le na delavce v ožjem pomenu besede. Kakor čujemo, bi vlada za vsakega zavarovanca prispevala na leto 90 kron. Te državne podpore pa ne bi bili deiežni mali kmečki posestniki in obrtniki. Kmečki poslanci brez izjeme zagovarjajo zavarovanje tovarniških in poljskih delavcev, vendar bi ne mogli glasovati za državni prispevek, ako bi bili izključeni mali kmetje in rokodelci» Posvetovanja se je udeležil tudi poljedelski minister dr. Ebenhoch, ki je kot poslanep iste misli, kot minister, pa opozarja na velike tehnične težave, ko bi bili kmetje in obrtniki skupaj zavarovani za starost in onemoglost. Sklenili so po sodniji. Fej! * .,Novi Slov. Staj ere" vedno zatrjuje, da je nepristranski. Včasih mu pa le uide srce na jezik, da udari po naših pristaših in društvih ter na ta način pokaže svojo pravo barvo. Zadnjič je zlil svojo jezico nad ..Slov. ka.t, izobraževalnim društvom v Studencih pri Mariboru". Laže o društvu, da ima neznatno število udov in da ima v knjižnici samo nekaj „Dom m Svetov" in» „Cvetja". S tem napadom in priporočevanjem liberalne knjižnice „Novi Slov. Stajerc" neti narodni prepir v kraju, kjer je tako krvavo potreba sloge. S trm napadom pa se je „Novi Slov. Stajerc" postavit na stališčte „Narodnega Dista" in „Domovine". „Slov., kat. izobraževalno društvo v Studencih' vkljub velikim težkočam pridno deluje z izposojevanjem knjig, katerih ima nad 1000. in časopisov. Liberalno Jopovstvo je, napadati tako društvo v tako narodno-nevarnem kraju, in slabenje narodnih moči je. zanašati v take občine strankarski razpor med Slovence. * Tržne vesti. Aprilski rok ni prinesel posebnih^ presenečenj, ampak je ostalo váe precej mirno. Pač pa moramo povdarjati, da se je letos veliko več blaga odpovedalo kakor lansko leto, ko je bila takratna žetev obila, medtem ko je v letošnji dobi bila. sitednja, katero' prikazen je piovzročil skrčen leonsum. Ako primerjamo najvišje dnevne cene v ti dobi, vidimo razliko za dobrih 4 K 60 v pri pšenici in pri moki imamo še večje razlike. Druga roka je letos posebno veliko izgubila pri moki in mlini so s iinimi vrstami preobloženi. Ce ae vprašamo, zakaj so oene toliko padle, ne moremo navesti vzroka. iLepi spomladanski dnevi pač ne morejo prinesti talko korenite izpnemembe trga in drugih dogodkov tudi ni bfilo niti pri nas niti drugod. In kakor kažejo razmere, še niso dosegli spodnje meje. Ato primerjamo včerajšnje cene s cenami zadnje sobote, so včerajšnje cene nižje in si^er korttza za maj za 26 nižja, oves za maj za 27 vin. nižji. Rž je po- vprečno nekoliko višja. Tekom tedna pa smo imeli tudi znatne izpremembe. — Položaj močnega trga je neizpremenjen in se kupčija ne da oživeti, Cene so precej znižali za pšenično moko, za rženo so ostale neizpremenjene. Padli so tudi otrobi in klajna moka. — Društvo avstrijskih veletrgoveev s premogom je sklenilo znižati ceno premoga v vrečah za 4 vin. Premog za prekupce in društva v odprtih vozovih iza zasebnike pa je za (i vin. cenejši. Industrijski premog je neizpremenjeu. Mariborski okraj. m Kavalerijsko divizijsko poveljništvo namerava ustanoviti vojna uprava v Mariboru. m Lonec srebrnega denarja so našli pri kopanju vrta učitelja Gajšeka v Mariboru. V loncu je bilo 800 do 1GOO denarjev, a se še ne ve, koliko so stari,, ker so vsi pokriti z zelenim volkom. Najbrž so še iz predrimskih časov. Vtisnjene so na njih podobe živalskih teles. m St. Lenart v Slov. gor. Dne 3. t„ m. je umrl v St. «Lenartu v Slov. gor. sodni pristav Roman Trstenjak po kratki bolezni v najlepši starosti. Mož je bil mirnega, plemenitega značaja; za njim žaluje mlada vdova. Bodi mu žemljica lahka! m Slovenska Bistrica. V petek, j dne JO. t. m. bo pri nas sejem. Pričakovati je A-eliko živine. m Smrt v gozdn. V Crešnjevcu pri Slov. Bistrici se je zgodila velika nesreča. Martin Črne vul-go Mihelak, iz Leskove» št. 12, je šel v četrtek v svoj log drva sekat. S hipcem podžagata drevo, ki se nagne. Martin Črne, 7-0 letni starček, pa se prekasno umakne, drevo padajoče ga dohiti in po-bije na tla. Umirajoč je bil prepeljan na svoj dom. Med potom prejel je pred župniščem od ondotnega župnika sv. poslednje olje — nakar je kmalu umrl — preden so ga še domov prepeljali. Pokojnik je bil rojen 2. novembra 1. 1830 v Leskovcu. Bil je skozi in skozi vedno narodnjak, ki se je vedno zavedal svoje slovenske krvi. Vedno je volil s katoliško narodno stranko. Bil je tudi dober kristjan in je obiskoval službo božjo vsako nedeljo in tudi med letom pristopil večkrat k mizi Gospodovi. Vodil je celo gospodarstvo — svojemu sinu, ki se je podal v Ameriko, (da bi ondi kaj zaslužil in se rešil — gmotnegja pogina. Svetila mu večna luč! m Laporje. Prvi poučni shod Mladeniške zveze je bil dobro obiskan. A. S. je predaval, kakšnih mladeničev potrebuje slovensika domovina in kmečki stan. Imeti morajo: jasno glavo, čisto srce in trdno, jekleno voljo. Voditelj S. Javernik nas je vspodbu-jal k slogi in medsebojni ljubezni ter navduševal za telovadbo. Pofiem se je skleinilo, da Mladeniška zveza kmalu prhjedi mladeniško slavnost. Lepo število mfladeničev se je oglasilo z» petje, da se pomnoži naš pevski zbor. Začeti hočemo tudi z govorniškimi vajami. Čimprej se bo tudi poskrbelo, da se bodo mogle vršiti telovadne vaje. To je res veselo, da se je vzbudila naša mladina, da se hoče izobraževati in tudi pošteno zabavati! Le krepko in pogumno naprej! Naš cilj je lep, z medsebojno ljubeznijo in združenimi močmi ga bomo dosegli! Naj se pridružijo tudi tisti, ki stojijo doslej ob strani! Jubilejno letošnje leto naj se na Slovenskem praznuje s tem, da se razširi in izvede povsod mladinska organizacija! To bo najlepši jubilejni spomenik slovenskega naroda, najboljše jubilejno darilo Bogu, cerkvi in domovini! m Makoljska dekleta nam pišejo: Ptujski „Stajerc" zna krasno lagati. V svoji predzadnji šter vilki kvasi o nekih „čudnih navadicah" našega, nad vse spoštovanega g. kaplana in trdi prav nesramno, da so mu poslala ta dopis makoljska dekleta. Motiš se, ljubi „Stajerc", ne v Makolah, temveč v Mosteč-nem je tista ljubka gospodična doma,, ki je zamerila preč. g. kaplanu, ko so jo po svoji dolžnosti posvarili v cerkvi na koru. „Stajerc", bodi malo bolj previden, da boš vedel, od kod dobiš kako poročilo! m Lapor)''. Na cvetno nedeljo po večernicah priredi izobraževalno društvo predstave s skioptičnim aparatom. Videlo se bodo slike k zgodbam starega in novega zakona, razni prizori iz Amerike, Afrike, in še mnogo drugih slik. Vstopnina : sedfži 20 v, stojišče 10 v. m Sv. Jakob v Slov. gor. Slovensko izobr. društvo priredi v nedeljo dne 12. t. m. pri posestniku J. Lnrberju v Gor. dolu poučen shod, h kateremu vse člane društva in tudi drage dobromigleče uljudno vabi Odbor. Ptujski okraj. p Slovenska kmečka ¡zveza priredi v nedeljo 12. aprila po ve)5ernicah pri Sv. Marku niže Ptuja shod v prostorih g. Martina Korenjak, gostilničari v Bukovcih. Govorijo gg. državni poslanec Pišek, kmetje Potnik, Brenčič, Meško in flr. Na dnevnem redu so razna gospodarska in politična vprašanja. Kmetje, delavci, pristaši S. K. Z,, udeležite se shoda v obilnem številu. p Stoprce. Volitev občinskega odbora občine .Stoprce se bode vršila dne 21. aprila ob 8. uri zjutraj v občinski pisarni v Stoprcib. p Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. Dne 26. su-šča imeli smo tukaj občinske volitve. Volili smo 18 odbornikov. Na dan volitve je prišla cela garda naših nasprotnikov, jeznih ter kislih obrazov, bili so kakor Japonci pred Port-Arturjem. Strašno radi bi bi» podrli naš županski stolec, katerega smo mi zavedni možje 2e pred 12 leti močno postavili. Agiti- ralo se je na vsp kriplje pp vseh sosednih občinah ter pisala pooblastila od različnih oseb. Pripravili so se topiči, kateri naj bi pokali, kadar bi se pre-vrgel naš županski sfcolec. A kdor drugim jamo koplje, pade sam v njo. Izvoljen je bil naš prejšnji predstojnik. Živel! p ¡Sv. Bolfenk pri Središču. V. zadnjem „Nar. Listu" se huduje nekdo nad menoj, ker sem bil na ustanovnem shodu K. Z. pri Veliki nedelji dne 22, sušca izvoljen za odbornika Slov. kat. pol. društva za ormoški okraj, češ da nimam v Jastrebcih domovinske pravice. Da bo slavno uredništvo videlo, kako neumten je ta dopis, vam pošljem v prilogi do-movnico, iz katere razVidite, da imam v Jastrebcih domovinsko pravico, dasi stanujem na svojem posestvu v Vodrancih. Imam pa tudi v Jastrebcih posestvo, kar dopisnik omenjenega dopisa v „Narodnem Listu" prav dobro ve.) Toliko v pojasnilo resnicoljubnemu dopisniku! — Josip Munda. p Sv. Lovrenc na Drav. poljn. Naša kmetijska podružnica priredi prihodnjo nedeljo dne 12. aprila 1908 ob 3. uri popoldne v čitalnici bralnega društva javno predavanje o nalezljivih boleznih med domačo živino. Vsi napredni živinorejci iz domače in sosednih občin so k temu poduku povabljeni. p Za Božidar Flegeričev spomenik so darovali sledeči gg.: Fr. Ks. Meško na Žili 2 K. dr. Juro Iirašovec v Celji 5 K, Hribar Ivan v Ljubljani 10 K, Zadravec Peter pri Sv. Lenartu 2 K, Bežan Matej v Marnbergu 3 K, Skuhala Peter v Ljutomeru i. K, dr. Omulec Ivan v Ormožu 3 K, Kunce Ivan pri Sv. Juriju na Ščavnici 3 K, Gro-lobič Iv. v Ljutomeru 1 K, Jožef Lončarič v Trbovljah 5 K, Meško Davorin pri Kapeli B K. — Iz Središča: Kočevar Ivan 10 K, Šinko Jožei 5 K, dr. Špešič Jožef 10 K, Zadravec Jakob 20 K, Dogša Jurij 2 K, Robič Maks 5 K, Kosi Anton 5 K, Najžer Ivan 1 K, Unger Pavi 2 K, Dogša Srečko 2 K, Šinko Matej 2 K, Friedrich Nat. 1 K. Soraj-nik Fr. 1 K, Koželj Fr. 1 K, Cajnkar Jak. 1 K, Horvat Fr. št. 143 1 I\, Znidarič Fr. 1 K, Klemenčič Jak. 2 K, Škorjanec Jak. 2 K, Ko-larič Iv. 2 K. Vsem blagim dobrotnikom prisrčni Bog plati. Za nadaljne prispevke od prijateljev in znancev pokojnika uljudno prosimo. Ljutomerski okraj. 1 Odbor katoliškega slovenskega političnega iu gospodarskega društva za ljutomerski in gornjerad« gonski okraj je sestavljen tako: vlč. g. Ivan Kunce, župnik pri Sv.' Juriju ob Ščavnici, predsednik; g. Jakob Zemljič, posestnik v Radincih, prvi podpredsednik; g. Jakob Rajh, ekonom v Ljutomeru, drugi podpredsednik; č, g.< Fr. Stuliec, kaplan pri Sv. Juriju, tajnik; g. Franc Stuhec, kmečki sin v Lo-garovcih, blagajnik; g. Matija Slavič, posestnik v Bučečovcih, knjižničar; g. Anton Trstenjak, načelnik gornjeradgonskega okrajnega zastopa, g. Lud. Poštrak, občinski predstojnik v Moravcih, g. A'ojzij Rakovec, posestnik v Podgradju in g. Franc Santl, posestnik v Crešnjevcih, odborniki. 1 Nečuvena drznost. Dne 31. marca sem se ¿nimenil peljati z vlakom v Radgono. Čakam nta po1 ■stajališčju Hrastje-iMota. Kondi^kter /¿kriči': Eich-Mauthdori. Opomnim ga, da je dvojezični napis, pa še slovenski nia prvem mestu. A se odreže: „Versteh' net" in se kakor nalašč iznova zadere: „Eich-Mauth-dorl!" Nečuveno! V vlaku me seveda nemški vpraša, kam? Povem mu slovenski. Ker nikakor nisem hotel nemški razumeti, privedel je nekega potujočega Iinancer;a kot tolmača. Lepa reč! Seveda sem odklonil posredovanje. Na postaji Radlinci pa privede službojočega unadnika. Dasi je ta vedel, zakaj se gre, me je vendarle nemški nagovoril. Ker tudi njegove nemščine nisem hotel razumeti, mi slovenski reče': Torej pa izstopite! Vdati se nikakor nisem hotel nemščini, zato sem izstopil, zadevo zapisal v pritožno knjigo in šel peš v Radgono! In kaj takega se nam godi na domačih tleh! Prav ste rekli dve sopotujoči kmetici, ki tudi niste hoteli nemški znati: „Ali se bomo mi vsi učili nemški zavoljo kondukterja!" Nemec naj ostane v svojem nemškem kotu, vodstvo južne želernice pa nam naj pošilja slovenske uslužbence! Tako početje je izzivanje slovenskega prebivalstva krasnega Murskega polja in vsega ljutomersko-gornjeradgonskega okraja! Ljudstvo slovensko, odgovori na to z neizprosno jekle-nostjo v zahtevali pravic svojega jezika. Na tvoji zemlji se naj tujec uči tvojega jezika! „Prost bodi, prost moj rod, Na svoji zemlji svo^ gospod!" — Pisec teh vrst je vso zadevo javil ravnateljstvu južne žteleznice in stavil primerne zahteve! 1 Občina Ivajnševci izreka svojo iskreno zahvalo g. drž. ppslancu Roškarju za njegovo delovanje spldh, predvsem pa za njegov zadnji poučni govor na shodu v Stavešincih s tem, da stopa no-voprobujena občina za prvo s 55 udi pod zastavo Kmečke zveze. Prosimo ši pa, naj nas ob priliki zopet obišče. Županstvo. I Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo je v odborovi seji dne 29. marca t. 1. imenovalo gospoda pitedsednika Franca - Horvat v priznanje velikih zaslug častnim članom. Poslavljajočemu se g. predsedniku: Slava! Celjski okraj. c Celjski odvetniki v pokoju. Dne 4. t. m. je , tudi dr. Hrašovec izstopil iz odbora jjolitičnega i društva „¡Naprej."' Zdaj ni noben oeljski sflovenski odvetnik v kaki politični organizaciji, ampak samo odvetniški uradniki. c Celje. Poslance Slovenske kmečke zveee liberalci in njihovi listi v zadnjem času zares besno napadajo- Tako podlih napadov svoj čas niti v ljubljanskem „Narodu" nismo čitali. Toda zakaj ta besnost, se vprašamo. V krogih liberalne stranke so prišli splošno do prepričanja, da Roblek in Je-žovnik nista stranki v poseben* -kras. Upali so, da se bosta „.naredila." A čakali so zaman. Vedno več težav imajo ž njima. Zaradi odprtjaj srbskih mej sta popolnoma zavozila. V narodno-političnih rečeh pa iàf>loh nista za rabo, ker jih ne razumeta. Tudi Roblek in Ježovnik čutita svojo nesposobnost. Da bi prikrili nezadovoljnost v lastnem taboru, napadajo sedaj sovražni tabor. Poznamo to taktiko in smo zadovoljni. da se stvari tako ugodno razvijajo. o Posledice sladJiosnednosti. Dekla pri fotografu Picku v Celju je imela preteklo sredo pomiti prazen lonec, v katerem je bila preje češpljeva polica. Gospodinja je zlila v lonec nekaj esence za lug. Sladkosnedna. dekla, ki je menila, da je v loncu češpljeva voda, je napravila par; močnih požir-kov ter se ¡tako ožgala, da, so jo morali v zelo nevarnem stanju prepeljati v bolnico. c Drugo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Celju. Glavnim porotnikom so izvoljeni sledeči: Jožef Hočevar, krojač v ¿Celju; 'Anton Stra-šek, usnjar, Pilštanj; Franc Mahr, mestni nad-stražnik, Celje; Rok Leskovšek, gostilničar, Kozje: Ivan lvramer, veleposestnik. Slovenjgn*dee; Ivan Midhelitsch, poslovodja, Celje; Ivan Zechner, hišni posestnik. Brežice; Franc Jelen, gostilničar, Polzela; Franc Niiedorfer, posestnik, /Ernest Kos, ¡¡trgovec, Podsreda;, Ivan Kos, trgovec, Celje; (Allresd Pungaršek, knjigovezec, .Celje; Konstantin baron Fiedler, vjeleposestnik, Franc Lang, nadgozdar, Brežice; Jakob Pilili, posestnik, Franc Woschnagg ml., usnjar, Šoštanj Adalbertj Steinhauer, krznarski mojster, Slovenjgradec;. Sebastien Selišek, hišni posestnik, v Celje ; Lovrenci Lavrič, usnjar, Konjice; Martin Urško, mizarski mojster. Celje; Franc Stra-fela, c. kr. notar, Rogatec; Alojz Cepi, posestnik, Sv. Marjeta; Ivan. Einfalt, usnjar, Rogatec; Franc Stiglic, 'trgovec, Ptočna; Ivan Broka, zas. uradnik, Franc Ferenčak, .fin. kom. v p., Šmarje; Matija Fresker.i trgovec, Rajhenburg; Anton Pac, branil-niški blagajnik, Celje; Ivan Adam Kožuh, posestnik. Vojnik; Ivan Pokorny, lesotržec, Gor. Zreče; Karol Petriček, slaščičar, Celje; Alojz BincI, posestnik, Škofjavas; Jakob Voiiine, hišni; posestnik, Vojnik: Miklavž Zdolšek, posestnik, Sivételka; Fr. Veleshšek, posestnik, Ostrožno; Franc Jošt, revizor Zadružne Zveze, Celje. —'Nadomestni porotniki: Gregor Vrečer, • posestnik, Karol Ban, posestnik, Babno; Ivan Korošec, hišni posestnik, Celje; Alb. Rožman, knjigovodja, Celje; Pavel,Klertenšek, hišni posestnik. Celje; Gašpar Treo, zastopnik, Celje; Jernej. Cičko, posestnik;;Franc ,Urh, trgovec, Celje; dr. Ivan iRiebl, zdravnik, Celje. c Pol. društvo „Naprej" v Celju se je! na obenem zboru dne 4. t. m. popolnoma poliberalilo v odsek Narodne stranke. ; Odbor je sledeči: predsednik ( dr, Gvido Sjernep, sin odvetnika dr. Josipa Ser-neca: odborniki: dr. LjudeVit Stiker, Ivan Rebek, dr. Janko Sernec,, Jože Sevčnikar, dr. Ernest Ka-lan, Franjo Jošt, Anton Jošt in Lj. (Furlani. c Nesreče pri splavih v Celju. Dne 5. t. i m. je zadel splav ob kapucinski most. En splavar je pri tem padel v Savinjo, ki je zdaj narastla, se boril z valovi do železniškega mostu, potem pa izginil v valovih. Drug splav je zadel ob kobilo pri|~pečov-niškem mostu; en splavar je pri tem splezal ( na kobilo, drugega so rešili. Zopet nekemu drugetmu spla-varju je strlo nogo med| splavi, ranjenca so prenesli v bolnišnico. c Za stavbo uove kmetijske šole pri Sv. Juriju ob juž, žel. je dobil deželni stavbeni urad v ¡Gradcu ad štajerskega dežeflnegja odbora naročilo, naj se razpiše podelitev dela.. Ponudbe naj si« pošljejo vsaj do 15. aprila t. 1. deželnemu stavbenemu uradu. Stavbeni načrti in pogoji, za stavbo se lahko upogledajo ob delavnikih od 6. do 15. aprila med uradnimi urami ,(8. do 12.) pri dež. stavb, uradu v Gradcu. Na ponudbe, ki se vložijo pozneje ko do 15. aprila, se ne bode oziralo. c Št. Jurij ob juž, žel. Odgovor prilogi „Narodnega Lista" štev. 13 od 26. sušca 1908 pod naslovom Resevna pri Št. Juriju ob juž. žel. 1. Dopisnik mora imeti dolge lase in kratko pamet, • da ne pozna razmer,, katere so se nahajale pred« ustanovitvijo kmetijskega. in konzumnega društva, in sedaj, ko že društvo sedmo leto deluje ter je napravilo obiio haska udom in neudom, kakor vsem sosednim ïaranom. Vprašam vas, dragi dopisnik, oziroma metlovezar, ali niso imeli pri tem dobiček kmetje? Seveda, niste mogli pri tem vi nobenega, dobička doseči, ker (ste pri metlah dremali. 2. Mora dotičnik biti. hudo kratkoviden ter starega veka, in ne zna menda dobro čitati, da spozna kmetijsko in konzum-no društvo za „Nunekverein", s katerim nima. društvo nič opraviti in je čisto odvisno od teh. Sploh ,pa misli dopisnik, da vse, kar se v tem Št. Juriju zgodi, dela „Nunekverein." 3. Kako se srečnemu konzumu godi, mi ni treba poročati. Na razpolago so računski zaključki, pregledani od uradnih revizorjev iz Ljubljane, in so na razpolago vsakemu, kateri jih ni slišal na občnih zborih. Pripravljen sem pa dati vsakemu pojasnilo, kadar kdo hoče, saj sem že blizu šest let pri društvu in sem marsikaj jposkusil. Kakor se pa sploh vidi, napreduje društvo vedno boli© ter še bode lahko zmiraj kakih par krajcarjev rasevniškemu metlovezarju njegove metle dražje plačajo, ako jih slučajno ina1 prodaj prinese. Dopisnika ..Štajerca" pa imenujem nesram- nega iažnjivca.. dojcier ne dokaže, kesdaj je. društvo plačalo w letu 1907, 1000 K kazni. Na njegove napade nadalje ne odgovarjam, ker so preneumni. Toliko v pojasnilo, ako rabite več, sem na razpolago. Ivan Guzej, tajnik in poslovodja- c Sv. Peter. Ne miruje mi srce, ker večkrat slišim od nasprotnih časnikov, da si zmiraj privoščijo kakega (duhovnika ter ga pošljejo našim libe-ralčkom za malo južino. Prosim, naj bi naš „Slov. Gosp." privoščil kaj za večerjo nam kmetom, ki po dnevi nimamo časa brati, in sporočil kaj o naših liberalnih učiteljih. Bilo je nekega dne, ko smo bili pri šolskejm računu pri Sv. Petru. Prišel je tudi go-toveljski nadučiteij 'g. Brinar in nam je tako lepo razlagal o Narodni stranld, da ne bodo prej mirovali, dokler njihova stranka na zmaga, Rekel je nadalje, da se od papeža do zadnjega kaplana vsi duhovni potegujejo za šolo, pa duhovniki nimajo nič opraviti pri šoli, šola je državna reč. Mi ne bomo več farovškim kuharicam pokorni. Nato se je oglasil kmet Cremošnik: Kaj pa bo z našo mladino, če nam jih me bodo duhovniki v šoli učili? Mi kmeti jili ne moremo (dosti učiti, ker nam čas ne dopušča. G. Brinar je menda mislil, da bo iz štirih iklejrikal-cev napravil Štiri liberalce, pa se mu ni posrečilo. Oglasil tse je tudi kmet Novak in povedal slučaj nove odgoje, kako so se namreč nekateri • šolarji pri-duševali nad njim., namesto da /bi ga pozdravili. Možje, potegujte se za vero,in mladino! c Drainlje. Naša rojaka na Tekai jih Franc in Marija Vrečko, sta kupila za našo župnijsko cerkev novo srebrno monštranco. Ukusno jo je izdelal g. Tratnik v Mariboru. ¡Bog povrni! — Zahvala se izreče tudi ¡potovalnemu učitelju g. Goričanu, za gospodarski nauk v nedeljo 29. maraa.. Poduka željni moški in ženske so ga v obilnem številu poslušali. Tako je prav, le še bolj! Pa ravnajte se tudi po naukih. — Za občinske volitve so možje obeh strank imenike precej natanko uredili. Volimo za odbornike samo take može, ki se bodo za gospodarstvo in za slovansko narodnost borili, pravično, po naukih edino prave katoliške veite. Ne dajte se z vinom, šnop-som, cigarami in gulažem podkopovati. Bodimo po-'gumni katoliška možje^ brez strahu pred nasprotniki! a. Žrtev alkohola. Dne 30. sušca Šel.je črez Št. Lenart prevžitkar Jožef Baumkircher iz Visoč pri Pllanini. Med potom se je, napil, se ¡vlegel v takšnem stanu za cesto in tam menda od fka,pi zadet, izdihnil svojo dušo. —*'Pri nas je sicer drugo vse sedaj v najlepšem stanu, samo priporočali bi Št. Lenarčom, da, bi še cesto do cerkve posuli, potem se bo smelo reči, v Št. Lenartu je res lepo. — Gostil-ničarka vdova Antonija Hrastnik sa je zopet !omo-žila in /¡nov gostilničar, Elisov Jožek, je prav gibčen in upati je, da bo Tončeva gostilna dobro na'-predovala. 1 c Nazarje. Surovi napad na Marijino družbo ni razburil samo pristašev krščanske stranke, temveč tudi večino , liberalno-mislečih/ (Mozirčanov, ki najostreje obsojajo podlo obrekovanje. Tudi ni res, da je mati pri g.i zdravniku nflozirskemu iskala zdravil. Tako fce je izpovedal g. dr. Josip Goričar sam ter podpisancu izjavil, da on in vsi drugi obsojajo grdo pisarenje zoper našo družbo. Dopisniku pa svetujem, naj miruje, ča ne bo dobil z loparjem'. — P. Anzelm ¡Murn. c Nazarje. Pričakoval sem, da bode „Domovina", katera hoče biti zvesta hčerka „resnice", lojalno popravita skrajno žaljivi napad na tukajšnjo Marijino družbo. Pa kaj še! Ker na družbi sedaj ne morejo najti nič hudega, se pa spravijo na me, pobožnega snovatelja Marijinih družb. Te te šment! Moje grešne kosti bi radi obirali; glejte gospodje, da si ne bodete zob polomili! Kaj sem neki zagrešil? Vest mi ničesar ne očita. Pač! Kradel sem, kradel cvetke, ki so zrastle na liberalnem polju. Gospodje, kaj se sramujete svojih duševnih otrok? Moje pisanje se vam zdi več ko nedostojno. Gospodje, saj sem preplankal skoraj polovico vašega dopisa. Najhujši izraz je pač tisti, ki označuje neko posebno vrsto deklišlaih bolezni. Ta izraz je pa vaš; le poglejte še enkrat g. iz dolge ulice v Mozirju svoje, za sio-ivensilo književnost neprecenljivo literarno delo! Videli bodete, da je temu res tako. O ti deviška liberalna sramožljivost! Kaj vsega ne prenese napredni želodec! No, lepo pa je, če se človek sramuje svjojih slabosti. Zato pa je tudi meni pri srcu zelo hudo, da sem pobral na vašem vrtu par vaših cvetk. Samo t;sti izraz, ki ga je rabila dotična deklica glede Marijine družbe, ni zra.st.el v vašem vrtu. Zapisati pa sem ga moral kot dokaz, da taka oseba, ki se tako izraža — ne more bati ud Mar. dr. Vi pa, gospodje, ki se radi tožujete, bodeie sami vedeli, da dokazi morajo biti resnični. Ce se dekle n'i boljše izrazila, pa njo oštejte. Zakaj je pa njste fineje izobrazili? Zdaj pa še nekaj! „Naš dopisnik ni govoril o Marijini dru£b5, temveč O dekfliški/M1 T«ko! Malo vas je pa le sram, da ste tako debelo lagali. V Nazarjih ni druge dekliške družbe nego Mariji-,na. Kdor sramoti dekliško — sramoti Marijino in na-sprotrto. Laž ima kratke noge! — Prosil bi vas pa konečno. ne dajte ;mi častnega naslova ..pobožen mož". Glejte, meni še manjka veliko, veliko, da bom pobožen — toliko kakor vam, da bodete resnicoljubni, ne pa navadni lažnjivrf. Nadalje tudi nisem sno-vatelj Marijinih družb. Resnico piši, vestni zgodov nar! Slavno „Domovino" pa prosim, naj se ne boji, Ha bi jaz Marijino družbo politično izrabljal pri naukih. Naj le pošlje vsako I. in TI. nedeljo vsake- ga meseca svojega .dopisnika iz Mozirja v Nazarje k družbenemu nauku, in videl bo, da se bo vse moje delovanje osredotočilo v eno glavno idejo: „Vse po Mariji k Jezusu!" Srčen pozdrav mojemu prijatelju v Mozirju. P. Anzelm Murn. c Na Dobrni razsajajo ošpičke po celi občini. ,Šola je zaprta. Trajalo je sicer dolgo, predno so se k temu odločili, in umrlo je nekaj otrok, no pa na vse zadnje je vendar šlo. c Dobrnski Ilazenpihl je dal oznaniti, (da bo tožil vse tiste, ki mu v kratkem ne plačajo, kar so mu dolžni. Hudobni jeziki so raztrosili vest, da pri fajerberu nimajo več denarja za pijačo. Pa Avgust menda ne 'bo napajal žejnih grl, saj bojda to ni bila nikdar njegova navada! Nam je vse eno! c Ponikva. Pomlad, ki sedaj pomlaja naravo, je tudi pomladila tukajšnjo kmetijsko bralno društvo. Iz predolgega zimskega spanja ga je pokllcai občni zbor, ki se je preteklo nedeljo vkljub zplo slabemu vremenu vršil ob lepi udeležbi. Zborovanje je vodil vrli vodja Kmečke zvetfe v tamošnjem kraju, kmet Vrečko. V imenu S. K. S. Z. je govoril gosp. dr. Hohnjec ter razpravljal razloge, zakaj je treba poživiti tukajšnje bralno društvo, in način, kako se naj to zgodi v napredek našega ljudstva in v pro-speh vselh stanov prebivalstva. Končal je z željo, naj bi Ponikva, ki je slovenskemu narodu dala ve-F.kega ^nesmrtnega Slomšeka, ostala vedno izvesta tistemu duhu, kateremu je posvetil življenje in delovanje ta naš orjak, načelu krščanskemu ia slovenskemu. Društvo, ki mu je oMiVbljena lepa bodočnost, posebno vsled zanimanja, ki se je pojavilo zanj med našimi dobrimi mladeniči, bo vodil naslednji odbor: predsedrfik Jožef Sibal; podpredsednik mladenič Davorin Močnik: knjižničar župnik Alojz Kreft; tajnik kaplan Mate Ašič: blagajnik Martin Korže; odborniki kmet Franc Pepelnak in mladeniča Jurij Zabukošek in Martin Dobrajc. c Ponikva. Trdnjava Narodne stranke se podira. Celo odborniki j izjavljajo, da ji več ne zaupajo. Dasliriavno je vsemogočni Petek, ki si upa na. Ponikvi vpričo župana in odbornikov „hoch" klicati, toplo priporočal shod Narodne stranka in pri preklicu navduševal za njega, vendar je bil mož izne-naden, ko je imel popoldne tako malo svojih zbranih krog' sebe. Niti odborniki niso prišli. Tudi ni čudno. iLiiudje sami spoznavajo. Kako so se obnašali razni šarži Narodne stranke na shodu K. Z. pri Žličarju! Spoznal je pač vsakdo lahko, ¿.da tem ljudem ni za trezna delo, da so le kričači. "Na zadnjem shodu Narodne stranke je bilo gotovo tričetrt pristašev i K. Z. in kako dostojno sd se obnašali, kako mirno poslušali, dokler je dr. • Sernec govoril stvarno o volilni preosnovi, o krivicah, ki se godijo nam Slovencem. Jedro je bilo dobro. Njegova slovenščina je bila zelo, zelo slaba. Mnogi ga zaradi slabe slovenščine niti razumeli niso. Nobrojni „also" gotovo ne dičijo preveč slovenskega govornika. ¡Vse smo mu odpustili, vsaj voljo je imel. dobro. Ko pa je zadel napadati „Slovenskega Gospodarja" in voditelje K. Z., zadel je ob silen odjx>r, zaradi hrupa ga ni bilo moči več razumeti. V obraz še menda ni slišal tako hude obsodbe, kakor na ■ tem shodu. Ko jo omenil svoje postopanje nasproti dr. Benko-viču, grmelo mu i je od vseh strani: pfuj, sramota, in to še sami pravite . . . Kar jih je bilo od Narodne strankfe, so bili tako'!poparjeni, da1 si niso upali zganiti. Noben živio! Dobila sta besedo g. kaplan in kmet Vrečko, ki sta (izjavila, da je bil prvi del govora vsaj v jedru dober in da,se v tem vsi trezno misleči Slovenci strinjajo, potem pa krepko zavračala nepotrebne napade. Rezolucija, sama na sebi dobra., ni bila sprejeta zaradi nadpisa: Na shodu Narodne stranke . . . Proč z Narodno stranko! Konec je bil: rajši nič. c Ljubno v Savinski dolini. Občinski odbor je sklenil napraviti v trgu vodovod, ki bo stal okrog 30.000 K in bo iz visočine ¡50 an ter daljave 2400 m dovajal na sekundo 8 litrov izvrstne studenčnice, ki se bo po (ceveh razdelila v vsa poslopja trga in v dva ¡hidranta. Napravo vodovoda je prevzela, tvrdka Greiniz v Gradcu. c Sv. Miklavž nad Laškim. Več posestnikov je dalo skupno iz plazov vodo odpeljati. Delo je bilo meseca januarja skončano. Dne 6. aprila po deževnem vromenu smo merili količino vodje in našli smo, da Je izteče v eni uri 275 polovnjiakov samo na enem izlivu. Izliva pa sta dva. Iz tega se pač labklo posname, kako koristno je ia&o delo, in le čuditi se moramo, da še ni taka množina vode več škode naredila, c Sv. Peter na Medvedovem seiu. Kaj veselo je bilo na praznik Marijinega Oznanjenja po večernicah v župnišču. Prvokrat smo se Ebrala petrška dekleta, da. si ustanovimo dekliško zvezo. Zbora se je udeležilo nad 80 deklet. Pričele so ga tovarišice-pevke s pesmico „Kaj maram, da nimam ..." Na to smo izvedle iz govora duhovnega voditelja, kakšen namen bo imela dekliška zveza. Vehovar Ana nam je v lepem govoru razložila, kako imenitno ulogo zavzema deklica, žena, v našem narodnem življenju in kako potrebno nam je, da se sedaj pridno izobrazujmo ter pošteno-nedolžno živimo, da bomo lahko kedaj prav vettkoi koristile slovenskemu narodu. Verk Amalija nas je v ¡prelepi deklamaciji vspodbujala k delu za Boga in domovino. Na to je Še nekaj novih članic pristopilo k naši zvezi, tako da šteje sedaj že 56 Slanic.- Kbor zaključijo pevke s pesmico. Vsak mora priznati, da pri nas res napredujemo in pri tem lepem napredku. dekleta nismo zadnja, saj ;smo najbolj marljive bralke pri izobraževalnem društvu, V kratkem se zopet zberemo. Pozdravljamo iz srca kot članice najmlajše! dekliške zveze vse organizirane sestrice po Južnem Stajerju. Naprej z Bogom in Marijo za slovensko domovino! c Sv. Peter na Medvedovem selo, Mladeniška zveza tukajšnjega s. k. jzobraž. društva je imela v nedeljo' 22. marca po večernicah svoj drugi podučili shod. Udeležilo se ga je 23 mladeničev, Govor duhovnega (voditelja nam je pokazal, kako je potrebna srčnost vsakemu mladeniču, ker iz nje izhajajo vsa imenitna dela, kar nam je pojasnil z mnogimi vzgledi iz zgodovinle. ISklenili smo, da hočemo biti v bodoče še bolj srčni in se neustrašno potegovati za lastno srečo ter za čast in slavo cerkve In domovine slovenske, ki ju ne bomo pustili sramotiti po nikomur. Na to smo izvolili mladeniški zvezi sledeče voditeljstvo: Verk Franc, voditelj; Orač Sim., voditelja namestnik; Andrlič Janez, tajnik in knjižničar; Kovačič Fr., blagajnik; Kostajnšek Janez in Škorc Jurij, odbornika. Pri zanimivem razgovoru smo sklenili oskrbeti našim tovarišem v tujini dobrih časnikov ter se sestati z našimi mladeniči-vo-jaki ob velikonočnih praznikih, da jih tudi navdušimo za dobro berilo in jim pokažemo v dejanju, kako lepo napredujemo. Naša zveza šteje, že 28 mla-deničev-udov, samih vrlih korenjakov, za Medvedovo selo gotovo častno število. Dobromisleči tovariši, ki še niste zraven, pridružite se! c Iz St. Jurija ob Taboru. V nedeljo dne 22. marca vršil se je v Grajski vasi shod iNarodne stranke. Udeležilo se ga je precejšno število liberalcev . ter je poslušalo državnega poslanca g. Rob-leka- ki je svojo politiko zagovarjal, toda ne tako, da bi mogel uzadovoljiti treznega in nepristranskega opazovalca. Govoril je tudi dr. Božič iz Celja. o splošni volilni pravici za. deželni zbor. Nadalje se je oglasil k besedi dr. Karba iz Vranskega, kateri je prav neusmiljeno udrihal po črni stranki Kmečki zvezi. Spodtaknil se je tudi ob novo ustanovljeni posojilnici v ''St. Juriju ob Taboru. Udeležil so se shoda tndi. štiri Sentjurčani, ki so pristaši Kmečke zveze. Bili so čisto mirni ter so odšli, še predno se je shod zaključil, mirno kakor so prišli. A naenkrat so jih napadli mlečnozobi fanta-lini in lučali jajca v nje. Nekega fanta so še celo s kamenjem in koli napadli., Take vzglede imamo torej od surove in podivjane Narodne stranke. Ko so ti štirji Sentjurčani odhajali, je nastal tak vrišč 5n hrup, da je moral g. Roblek sam z govorom prenehati ter svoje ljudi pomiriti. To jje pač izobražen? stranka! Vem, da se je je sam od nje izvoljeni poslanec sramoval, ker se je pokazala tako podivjano. Cela četa, pa hoče štiri napasti! Sramotno! Tistim nesramnim, neizobraženim fantalinom bi bilo svetovati, da naj rajši jajca shranjujejo za velikonočne praznike, kot da bi poštene ljudi1 napadali ž njimi: bik) bi modrejše, da bi jih ¡otrokom razdelili za pi-ruhe. —, Opazovalec. c Šmarje pri IJelšah. Neverjetno, a vendar resnično! Okrajni šolski svet je sklenil dne 27. marca t. 1., da, se naj opusti sedanje šolsko poslopje, ¡nekdanja Vičar-jeva hiša, ter se zida- nova šola. Za: zidanja nove šole v Šmarju pri Jelšah sta glasovala ' gg. Ferlinc in nadučitelj Kurbus. Nič čudno se nam ni zdelo, da) naš gospod šolski nadzornik pleše, kakor mu gode naš g. Feriinc. Jako začudiK smo se pa, da je tudi g. glavar glasoval za. novo stavbo, ker stavili smo v njega vse upanje, dobro vedoč, "da bode njegov glas odločilen. G. glavar; Kje so Vaše obljube proti gosp. dr. Korošcu, proti ljudstvu dne 29. februarja in proti načelniku kraj. šoffskega sveta? G. glavar! dobro soVam bile znane prošnje in želje ljudstva na eni strani, in krivica, katera se zgodi ljudstvu z novo šolsko stavbo na drugi strani, a Vi ste se udali želji ene osebe in ta je uflitelj g. Ferlinc. Ne morete se izgovarjali, da ste se udali le vsfled potrebe nove šolske zgradbe, ker prišli so iz Gradca in iz Celja postavno poklicani strokovnjaki, kateri so se izrekli, da je sedanjemu šolskemu poslopju le nekaj popravil potreba, vsled katerih pa ne sledi potreba, novo šolo zidati. G. glavar! znano Vam je tudi bilo, da se je pet udov, torej večina okraj. šol. s^ta, podpisalo proti zgradbi nove šole, pa tudi znano, da sta dva izmed teh na bolmški postelji, ki ne moreta dolžnosti izpolnjevati osebno, bila bi Vaša dolžnost, uvaževati njih želje. Mi kmetje dobro vemo, odkod vse to. 1. G. Ferlinc si misli: Šmarje se bode povečalo in polepšalo, gospoda iz Slatine bo prihajala, ira izlete sem, in mi učitelji bomo imeli izvrstno zabavo. 2. Liberalno načelo je: vničiti kmeta, obrtnika, pa. tudi tržana "n meščana z visoktimi davki. Kdor ni slep in gluh, je to že tudi lahko spoznal. Pametni Dunajčani so ž» zdavnaj spodili liberalnega. župana. Kedaj bodo to storili šmarski tr-žani? c Nova Štifta pri Gornjemgradu. Gotovo se še marsikdo spominja, kako so lansko leto ob času tfr-žavnozborskih volitev liberalci tajili trditev, da. se je bil Ježovnik na shodu v Mozirju izjavil z® uvoz srbske živina. Menda so so bali, da bi potem kmetje Ježovnika pri volitvi na Cedilu pustili. Seveda, za gospode' liberaloe je kmet dober saano pri volitvah, in pa kadar je treba kakšrtpga liberalnega Strica plačati, a. drugače se nobeden za njega ae zmeni,, k večjemu še na takšnem shodu, če je med udeleženci večina kmetov. Tam potem govorniki skoraj s solznimi očmi pripovedujejo, kako so dandanes za kmeta ¡slabi časi, in kako se on muči in trpi od zore do mraka za vsakdanji kruh, pa mu še večkrat tega primanjkuje. Vse res, ali s čim si pa. naj jkj-maga? Ali res samo s sovraštvom in nasprotovanjem derkvi in duhovnikom? lAli je res Narodna stranka rešiteljica kmečkega stanu? O, kaj še! Najvažnejši vir dohodkov za kmeta je dandanašnji v največ krajih živinoreja. Ker se pa bo z odprtjem srbskih mej cena živini znižala, bo to za kmečki stan zopet hud udarec. Kaj pa liberalci? „Narodni List" je lansko leto v 43. številki pisal: „Sicer bi pa koristilo naši deželi, če bi se srbska meja odprla. Koliko lesa bi se od nas izvozilo po Dravi, Savinji in Savi na Srbsko! Lesna trgovina, bi se povzdignila, cena žitu in živini bi se znižala, itd." Kaj pa sedaj? Za les nobeden ne mara, cena živine pada, a moka je pa čedalje dražja. Lepa bodočnost, nas čaka! Kdo je temu kriv? Poslanci liberalnega Ikopita, Kdo pošilja takšne poslance na Dunaj? Volilci, kateri menijo, da. najbolje koristijo sebi in drugim, če v vsaki stvari nasprotujejo duhovnikom. Kmetje, naj bode vendar enkrat tega konec! Pokažite vrata vsakemu sleparsldemu agitatorju, kateri bi se morebiti prišel pri 'bodočih volitvah nagovarjat vas za kakega liberalnega kandidata. Proč pa tudi z liberalnimi časniki, ki ne znajo drugega, kakor sejati prepir in sovraštvo med ljudi ter spodkopavati ugled cerkvi in katoliškim možem! 'Nasproti temu pa. glasujte zmiraj za kandidate, katere priporoča Kmečka zveza, in , si naročujte pošteno časopisje, pred vsem „'Sflovenskega Gospodarja'", kalteri stoji zmiraj na strani slovenskih kmetov. c „Izobraževalno društvo" v Nazarjih priredi ¿0J aprila t. j. na velikonočni pondeljek v Lokah pri g. Franc Irnianu dve predstavi. Sodeluje mozirska godba na lok. Cisti dobiček je namenjen za olepšavo loške kapelice. K obilni udeležbi vabi Odbor. c Za gospodinjsko šolo šolskih sester v Celjn. Neimenovan dobrotnik 1000 K, Greg. Dupelnik, župnik pri sv. Frančišku 80 K, neimenovan 80 K. Zaupne osebe: Jož. Dekorti, župnik na Ljubnem 117 K, Marija Jelenšek, posestnica v Rečici, župnija Št. Iiedert 126 K 20 h, Mar. Jamnik pri sv. Frančišku 64 K, Roza Grobelnik v Medlogu pri Celju 7 K, Neža Marovt v Braslovčah 7 K, Franca Mak v Levcu pri Celju 24 K, Ivanka Gašper v Št. Dju pod Turj. 14 K 20 h, Amal. Klobasa pri sv. Benediktu v SI. g. 15 K, Roza Čretnik v Framu 7 K, Antonija Pšeničnik v Stranicah 15 K. Pavla Križan v Vojniku 19 K 90 h, Karolina Paher v Št. Jederti 7 K, Neža Zemljič pri sv. Benediktu v Slov. gor. 9 K 70 h, Posojilnica v Brežicah 20 K, Posojilnica v Konjicah 20 K; župniki: Mart. Ulčnik v Doliču 4 K, Iv. Doberšek v Sevnici 10 K, Fr. Ogrizek v Dramljah 4 K, Fr. Pečnik v Podgorji 8 K, Jož. Kolarič na Paki 10 K, Ant. Lajnšic pri sv. Martinu pri Vurb. 5 K, občinski urad Št. Ilj pri Velenju 4 K, Majperški Mohor-jani 4 K. Kač Marj., Glavnik Marj., Koprivnik Terez.. Čater Julij., Matec Terez. v Celju po 1 K; Mat. Raiun, župnik v Št. Jakobu v Rožu, Franca Podjaveršek v Doliču po 2 K; Fr. Mandeliček, kaplan v Ribnici 1 K, Fr. Leskovšek na Paki 1 K. Katoliško podporno društvo r Celju. Slovenjgraski okraj. s Slovenjgradec. O poslancih Slovenske kmfi-čke zveze čitamo v vsakem listu, da so sedaj tukaj zborovali, sedaj tam, sedaj se potegovali na Dunaju za to kmečko zahtevo, potem zopet za drugo. A kaj pa se čita o liberalnih revčkih Ježovniku in Robleku? Kaj pa sta že storila? Kje sta se potegnila za nas? Nikjer ne čitamo o njih, nikjer ne ču-jemo hvale o njVh. Žalostno je, da imajo ravno naši kraji najslabše zastopnike v cfiržavnem zboru. Pri prihodnjih volitvah se ne bomo več dali kpmandira-ti od liberalnih učiteljev. s Štajersko namestništvo namerava okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradcu prideliti stavbeni oddelek, da zmanjša bremena • okrajmih glavarstev v Mariboru in Celju in olajša politično službo okrajnega glavarstva v Slovenjgradcu. Nameravani stavbeni odsek bi začel svoje delovanje 1. jan, 1909. s Iz Razborja. Dne 5. t. m. je bilo pri nas j ako slabo vreme; sneg je kar v celih kepah letel Izpod neba. Tukaj pod goro Sv. Uršule smo ga že zjutraj, Uo smo šli k sv. maši, do kolena gazili; veter je vlekel, da je človeka kar pretresalo. Ko se vrnemo od službe božje 'in pridem do Grobišneka, prinese mi mrzli krivec nek ves sneženi list nasproti, ki je smrdel kot kaka gnila živalca. Pritisnem ga s palico ob tla in pogledam skozi špegle, kakšen naslov ima na ovratku. Pa joj: „Jelen Blaž". .0 ti nesrečnež, kako dolgo še boš pa jezil s tem lažnjivim prerokom našo faro? Poglej, že nad dve leti si sam. Tteto številko, ki jo je krivec; zasačil, jo je izpred mene zopet odnesel po gošči. Naj še tudi odnese vse druge! Podgprc. Iz drugih slovanskih dežel. f Cesarice Elizabete spominsko cerkev nameravajo zidati v Krivi Vrbi pri Celovcu. Na prizadevanj arhitekta Haybacka, posestnika vil v Krivi Vrbi, se odbor v to svrho že sestavil, kateremu najvišje in najvplivnejše osebe obojega spola pripa-idajo, Zaščitnica tega projekta je nadVodvodkinja ,Marija Valerija. Cerkev se bo zidaHia. iz prostovoljnih doneskov in darov. j- Odbor S. R. jS. Z. v Ljubljani se je tako sestavil:^ Dr. Jan. Ev. Krek, predsednik; Luka Smolnikar, podpredsednik; Ivan Štefe, tajnik; Alb. Jeločnik, taj. nam.; Jakob Sedmak, blagajnik; dr. JSvgen Lampe, blag. nam.; Fran Kos, knjižničar: Peter Bizjak, knjiž. nam. t Društvo „Abstinent** je imelo dne 20. marca. redni občni zbor, iz katerega podajamo sledeče sklepe: 1. Društvo se na novo poživi. Ker so bili voditelji v zadnjem času preobloženi z delom, ni moglo društvo tako vspešno vršiti svoje naloge kot bi bilo to potreba, in kot jo mora društvo, ki je tako velikega pomena kot rvvno „Abstinent". Prav je dejal predsednik na občnem zboru: Kaj nam pomaga, ako storimo še toliko dobrega v korist narodu, ako nam pa sovražnik alkohol sproti razdira naše delo. 2. Društvo bo vstanavljalo pri izobraževalnih društvih abstinenčne krožke. 3. Prirejalo bo redna predavanja v večjem obsegu. 4. Odbor sje je spopolnil z ¡nekaterimi novimi odborniki in odbornicami. Društveni član more postati vsakdo brez razlike političnega mišljenja. Društvo je nepolitično in vsakdo, ki ima pogum in voljo, vzdržati se pitjaj alkoholnih pijač, rje društvu dobrodošel. Clama rine ne pobira društvo nobene. Društva, ki žele predavateljev o i abstinenci in alkoholizmu, naj naznanijo to na naslov: „Abstinent", Ljubljana. f Poljaki bojkotirajo nemško blagu. Vsi večji trgovci v Lvovu in Krakovu vračajo pisma nemških trgovskih tvrdk s francosko opazko: „Odklonjeno zaradi pruskih hudodelstev proti poljskemu narodu."' , — ,.., — .......... ! Drobtinice. d Drobne vesti. V Spljetu se bo ustanovilo že-leznično ravnateljstvo za Dalmacijo. — Olajšavo mature je odredila tudi hrvaška vlada po avstrijskem vzoru. — V, bolgarskem vojaškem ministrstvu so odkrili vjelika poneverjenja. — Dunajski šolski otroci se v velikem slavnostnem sprevodu poklonijo cesarju dne 21. maja v Šenbrunu. — Poštna uprava je sklenila uvesti na parnikih. ki vozijo med Trstom in Dalmacijo, poštne unade. — Morilec naše cesarice Elizabete je v ječi v Ženevi neozdravljivo obolel. d Iz Amerike in. sicer iz mesta Milvaukee-¡Wis nam piše naš rojak IJenart Ročnik sledeče :i Sprejmite tudi iz tega mesta nekaj novic. Tukaj gre K delom zelo slabo. Veliko delavcev je brez dela. Svetujem rojakom, naj nikar np hodijo sem, dokler se razmere ne izboljšajo. — Nekegia dne sem šel k rojjakom na obisk. Naletel sem na spečega rojaka, imel je nesrečnega „Štajerca" poleg sebe; mislil sem si, srečen človek, ko bi te zdaj kap zadela, te bode gotovo papa Ornig v šbajercijanskfem rafhu blaženim prištel. — Tukaj bijejo hud boj tri stranke za prihodnjega predsednika Zedinjenih držav. — Slovenska cerkev bode kmalu gotova. Skrbi je bilo dovolj, ker ni nobena banka hotela dati denarja: sedaj so ga pa nekaj posodili slovenski fantje in možje, nekaj so ga pa dobili od angleških farmarjev. Mislilo se je, da bi bila cerkev dozidana, do Velike noči, a kakor se kaže, bode še-le meseca maja. No, bode pa Marijina cerkev v Marijinem mesecu blagoslovljena. Pozdrav rojakom Lenart Ročnik. d («rozna nesreča vsled petroleja. Mlada soproga nadporočnika Kozila na Dunaju si je v soboto večer prala lase s petrolejem. Na. umivalniku je stala goreča sveča in lasje so se dotaknili plamena. V hip»i jp? bila vsa glava nesrečne žene v ognju. Začela je kliqati na pomoč. PriMtel je častnikov sluga ter vrgel na glavo nesrečnice neko preprogo. Toda bilo je že prepozi.no. i Lasje so gospej docela zgoreli, opečena pa je nevarno tufcli po licih, na prsih in po hrbtu. Težko, da ostane živa, d O silno redkem slučaju poroča neki nemški list: Šest bratov, ki je vse rodila ena in ista mati v enem in istem letu, je nedavno prišlo v Antver-penu na novačenje. To je gotovo slučaj, kakor se ni menda na svetu še pripetil. Omenjeni bratje so sinovi žiene, ki je pred 21 leti povila svojemu možu trojčke meseca januarja in potem zopfet meseca decembra., ¡Vsi 'šesteri bratje so zdravi in čvrsti, a naborna komisija, je vzela v vojake iz vsake skupine trojčkov le po enega, d Podedoval 10 milijonov — ne mará zanje, iz Worcester, Mass., ,v Amferiki, poročajo: Tajnik Young Men's Christian Association, Joh.: T? Dower, je dobil sporočilo, da mu je bogat stric zapustil vse svoje premoženje, katerega cenijo na deset milijonov dolarjev. Dower, ko je slišal to vest, se je sar mo nasmejal. Ko so ga opomnili, naj áe takoj poda v Melbourne, kjer i je oporoka na njegovo razpolaganje, 5e pripomnil, da se ne splača, *ker za deset milijonov neče prenehati s svojim delom kot tajnik tako koristne organizacije. Naročil je svojemu zastopniku, naj prejpne denar, katerega bo takoj porabil za »koristno namene, sam pa še nadalje ostane tajnik organizacije in se bode preživljal s (težkim delom, ker neče biti milijonar, ki ima samo nepotrebne skrbi. d Ne laži. Oče (sinčku): „Slišal sem, da vodno Tažeš materi. To me zelo žalosti — Mi moramo govoriti vedno le resnico, Če bi imeli pri tem tudi kaj pretrpeti. Se boš poboljšal? Sin': „Bom, oče!" Oče: „Dobro. To me veseli, — Sedaj pa pojdi pogledat, kdo je trkal na vrata in če boš videl, da je prišel sodnijski sluga, reci mu, da me nI doma." d Zdravnik: Tukaj sem vam nekaj predpisal. Pošljite v lekarno in dobite zdravilo zastonj, jemati pa ga morate vsako uro kavino žlico. Toda ta naj bo vedno snažna! — Bolnik: Gospod doktor, bedite tako dobri in predpišite mi tudi uro in kavino žlico, ker nimam ničesar! d Mehaniške gosli. .. V Londonu so sestavili stroj, ki svira '.na. gosli, spretno in s čustvom, kakor... najboljši' umetnik. Navadne gosli so zvezane z elektriškim strojem,, ki svira. Godalo nadomestujejo okrogle ploščice, roko. pa železni prsti. Ulznajditelj te dni svoj stroj javno pokaže. Ce bi Ki Kiparie portalis na prodaj. Cena po dogovoru. 260 Viničar ali stanovanje v najem se snrejme tik cerkve Sv. Andraža v Slov. goricah. Več se poizve pri organietu Sv. Barbara v Halozah. . . 274 Cerkovniški pomočnik (samec) s poštenim vedenjem se osebno sprejme takoj pri organistu pri Sv. Barbari v Halozah. 273 Krasna hiša v Mariboru, blizu glavnega kolodvora, z velikim dvoriščem, delavnicami, kolnicami, konjskimi hlevi, lepim, velikim vrtom, se po ceni proda oziroma se zamenja za kako malo posestvo na deželi ali hišo. Vpraša se naj v Mlinski ulici 11, Maribor. 287 Natakarica, spretna, vešča slov. in nemšk. jezika, zmožna priprosto kuhati, opravlja tudi delo sobarice se sprejme proti mesečni plači, ali na račun z 1. majem. Zreče pri Konjicah. Hinko Dobnik. 286 Kovačnico, z velikim kladivom, brusom, mehom na dva ognja, vse na vodno moč, na jako dobrem prometnem brez konkurenčnem prostoru, da pod ugodnimi pogoji za več let v najem. Nastop 1. junija 1908. Zreče pri Konjicah. 286 Hinko Dobnik. Prodam v Poljčanah pri cerkvi hišo s 3 sobami — tudi za dve stranki — kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo, vrtom, majhno njivo in travnikom. Okoli hiše in rrta je zasajeno trsovje za brajde, po travniku sadno drevje. I.ega je mirna, zelena, brez prahu, razgled po polju, Dravinji, postaji. Pohorju. — Cena 5200 K. — I. Žolnir, vpok. nadučitelj. 243 Lepa hiša s 5 sobami, 4 kuhinjami, studencem, kletjo, drvarnico, v bližini cerkve in šole je na prodaj. Vpraša se: Studenci pri Mariboru, Schosteritschgasse 14. __________________________238 Služba občinskega slap V Framu je takoj za nastopiti. Prosilci, ki morajo biti oženjeni, morajo znati brati in pisati, se naj pismeno oglasijo pri občinskem uradu v Framu. 270 POSESTVO na lepem kraju, obstoječe iz 2 velikih, plodovitih njiv, skupno 2 V2 do 3 3/i oralov, med dvema občinskima cestama in okrajno cesto, v sosedni bližini Maribora, ob cerkvi in 3 razredni šoli (z nemškim in slovenskim pod-učaim jezikom), nadalje s sadonosnikom se po ceni iz proste roke proda. Primerno je zlasti kot stavbišče za vsako prodajalno, ker v tem kraju še ni nobene trgovine. Pisma in vprašanja pod „lepo posestvo" na upravništvo „Slov. Gospod." 227 Sprejmem takoj dva ačsaca pod jako ugodnimi pogoji. Konrad Kager, pasar, zlatar in srebrar v Celju. 256 Bočnega mesarskega nfreaca želi sprejeti g. Pergdolt Franc, mesar Franz-JoseištraBse 2, Maribor. 253 Išče se spreten vodja večje žage nastop takoj. Poizve se v uredništvu tega lista. 249 Takoj sprejmem dva izurjena kovaška pomočnika. Stanovitno delo, izvrstna hrana, dobra plača. Benedikt Brunčko, sv. Lovrenc nad Mariborom. 25!) Posestvo katero meri 17 do 18 oralov in obstoji iz travnikov, njiv, sadonosnika in gozda se proda. Celo posestvo leži v enem kosu okoli hiše, reili se lahko -12 glav živine, in bi bilo najbolj sposobno za mlekarno. Oddaljeno ene uro hoda od Maribora, na iorički strani. Hrami so zidani in z opeko kriti. Ivrma je prav izvrstna, in se lahko trikrat kosi. Cena je 5500 goldinarjev ; polovico lahko ostane vknjižena, po potrebi se še tudi za drugo polovico počaka. Kdor želi kupiti to posestvo naj 6e oglasi pri Franc Podlipniku Tezno, Maribor. 260> Dva krojaška pomočnika zmožna vsakoršnega dela, se takoj «prejmeta pri Ivanu Deufcch.' krojač Deutsch-Feistritz bei Pega;: .255 Zidana hiša, z gospodarskim poslopjem, lep vrt. 2 njivi se po ceni proda. 1400 K lahko ostane vknjiženo. Naslov v uprivništvu Slov. Gosp. 262 Krojaški pomočnik, zmožen vsakega v krojaško obrt «padajočega dela se sprejme pri Ivan Hutter, krojaču v Deutsch-Feistritz 101 bei Peggau. 284- Priden fant se takoj sprejme od poštenih starišev, kateri se hoče krojaštva učiti, pri Ant.' Košar, krojač, Stolni trg 5, Maribor. 295 Išče se takoj, pošten trezen, soliden poštni voznik, Anton Golenko Sv. Miklavž pri Ormožu. -296 m za okoli 25 glav goveje živine, katerega žena bi morala svinje in kuhinjo za 4 ne-oženjene hlapce oskrbeti, se sprejme. Plača 50 kron na mesec in hrana. Ponudi se naj v graščino Neukloster, pošta Sv. Peter v Savinjski dolini. 297 V Loki pri Žusmu okr. Šmarje vrši se dne 13, aprila t. 1. žirlnski sej-m na katerega se bode veliko lepe živine prignalo, zatorej se kupci v obilnem številu vabijo. ' 283 Pozor! Najbolj krepki in trpežni klobuki vsake vrste se dobijo pri Vitanjskem klobučarju 285 F» Ja^boyie-n. Traverze železo za vezi, najboljše vrs*e cement, cevi iz kamenščine, strešna lepenka in sploh vse stavbinske potrebščine. IMIrežnate ograje ZT^ZZ- t. va iica. vodovodne cevi in vse priprave za vodovodne naprave. ^j^sfeiSsS Plllffli brane, drevesne žage, škaTje za trte, razno ■ IMIglj poljedeljsko orodje in najboljši stroji. 314 in proti ognju in vlomu varne blagajne. Še je čas za spomladno gnojenje z umetnim gnojem. Kdor rabi Tomaževo žlindro, a Kajnitom ali Kalijevo soljo. Umetna gnojila vseh vrst, zajamčene kakovosti prodaja po najnižjih cenah in daje pojasnila ter pošilja pou&ie spise sastanj trgovina z železnim» Šivalni stroji 99 MERKUR" P.Majdiè, Celje. Mati bi rada oddala svojega petletnega sinčka. Otrok je popolnoma zdrav. Naslov : Carnerigasse it. 17, Maribor. 272 Pridna kuharica, katera razumi tudi poljedelstvo, se sprejme do 15. aprila v farovž blizu Maribora. Več v uprav. 277 Pozor, kmetice in Mleta I V seji lekarniški prsks!, katere Javnem ie čes 25 let, jKwrs8ilo ga mi je isaajti najboljše sredstvo aa rast lae, tj. Kapilor it II. liti deluje, d* $e3tanejo lasi gosti, «¡«¿i in cdsti-sajsje pihljaj ' (lnakins) na glavi. Cena (Brankoua vsako pošto) jas edea ionžiž 3 K 39 v, dva ioBČka 3 X. Treba, da s' vsaka obitelj narodi. Prosim, da sa naroli »fi3ao od mana pod naslovom: P. Jnriiav, lakarua?, PtSrao, Sla-voajja. Bflcar ca pofija naprej ali a 5>f>i»i'<£ i>crV4*ril&ip. Trgovino tiskarne sv. Cirilo , MARIBOR, Koroška cesta štev. 5 je otvorila na novo prodajo papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin ter priporoča posebno : lisnceiijshi.Honseptni, pismeni, doliumsntni, ministrski, osiini in brusni papir svinčnike peresa peresnike radirke kamenčke tablice gobice črnilo Trgovske k. jige v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonoma, v papir, platno, gradi ali pol usnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. Papirnate vreSs vseh velikosti po originalnih tovarnih cenah. Staaao/bllje pečatnike vignete, (Siegelmarken) za urade in privatne izvršujejo se v najkrajšem času. Svffeni papir v vseh barvah. Pismeni papir v kasetah in mapah, razglednice. Zavitke za urade v vseh velikostih, zatepke. Trgovci in preprodajalci imajo en gros-cene. Priznano dobro blago. Solidna In toč" a postrežba. na občni zbor JPosojilnice v Oeljn, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, Vorschnssverein in Cilli, registrierte Genossensehaft mit unbeschränkter Haftung, ki se vrši v četrtek, dne 16. aprila 1908, ob 2. uri popoldan v sejni dvorani Narodnega doma v Celju s sledečim dnevnim redom: 1, Poročilo načelstva, 2, Odobrenje letnega računa pro 1907. 3, Razdelitev čistega dobička, 4, Volitev načelstva in nadzorstva. 5, Citanje revizijskega zapisnika. 6, Prememba pravil. 7, Razni predlogi. 290 Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Dobrni, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 12. aprila t. L, ob 3. uri popoldne, v uradnih prostorih s sledečim vsporedom: 1. Poročilo načelstva in pregledovateev, računa* 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1907. 3. Prečitanje revizijskega zapisnika, 4. Spremfemba pravil. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 0. Slučajnosti. Opomba: V slučaju, da ta občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure poznej drug občni zbor na istem m^stu, kateri bode sklepal veljavno brez ozira na število članov, 289 Načelstvo. v -v ' Vinogradniki pozor!!! Naznanjam da imam amerikanske na suho cepljene irte na prodaj in sicer: pošipa 1700 po 18 h, 3000 laški rizling, 500 zmešane sorte in 300 izabele po 16 h, vse na riparija portalis. Trte so jako lepe in sedaj izkopane. Tudi imam 500 korenjakov, cena 4 krone stotina, in 3000 drage vrste. Franc Toplak, trtničar na Knkovi posta: Juršinci via Ptuj. 245 I J. Smeh v Slov. Bistrioi (šolska ulica) c. kr. zaloga šolskih knjig, poštnih vrednot, trgovina 8 papirjem in galanterijskim blagom, zaloga pratik, molitvenikov, šolskih potrebščin, tiskovin za nrade, pisalnega in risalnega orodja, igralnih kart, svilenega papiija, velika izbira rožnih vencev, božje-potnih predmetov, založba razglednic itd. priporoča > blago po ugodnih cenah. 293 <4, 3 Karo! Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, samo Schillerstrasse 25. izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd. Zaloga izjotovijenlh nagrobnih spo-456 menikov. ▼ baziliki ▼ Vsi marmornati jritarji Mariboru so moje delo. S Moti ap sKstsž IPhtu j, Poštna ealioa. in IHARIBORj K&sersigasse št» 13 priporoča spoštovanim kmete f&ioem kotle in aajboljs * fertegalstae, pri k*terih jamči sa dobro in trpežno dslo. 5*»i|pi||||fi z velikonočnim voščilom (tndi droge) dobi, kdor lepih « pošlje 1 krono v denarju aU znamkah : na trgovino s papirjem in pisalnimi potrebščinami VILKO WEIXL, Maribor, Gosposka ulica štev. 33. Svoji k svojim! Nova trgovina Fr. Bureš, urar, očalar in zlatar v Mariboru Tegeftiioffova cesta 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bo- • gato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno in :: hitro izvršijo. :: edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega in k?, glav, mesta Zagreba ,GR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila; daje: Podružnica .CROATIA' v Trstu, Corno št. 1. 1 P0Z08: Edina narodna trgo-vina z mannfaktnr. in špecerijskim blagom L Og-ma/i priporoča cenj. občinstvo svoje veliko, novo zalogo. Cene nizke, postrež. točna. Kdor hoče dobro kupiti, mora v narodno trgovino priti. Pohištvo! v veliki zalogi, kakor tudi matrace, dlvani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni. Franc Pieteršek, Maribor Koroška cesta št. 10. kupujemo pri Trgovina z manofaktnrnim, modnim in drobnim blagom I Feliks Rop s Maribor Grajski trg št. 5 priporoča svoje veliko zalogo suknenega in volnenega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi prav dobro platno za vsakovrstno perilo. — Oprave za ženitve, garniture, preproge in odeje v največji izbiri po najnižji ceni. „CROATIA" PAZITE letos pri nakupovanju oblek in drugega ma-jiufakturnega blaga na Trgovsko hišo R. Stermacki — Celje, v kateri se mora zaradi prezidavanja trgovine velikanska zaloga novodošlega spomladanskega in letnega blaga popolnoma odprodati. Zato cene :: čudovito nizke. :: Vzorce proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj. Narodna gostilna m Pri pošti = Atarlfeor, Tegethofova cesta 49 priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi. Mar. Meden. JOŽEFU ULAGA y MARIBORU, Tegethofova cesta štev. 21. ker se tam dobi najboljše blago po najaižji ceni in sicer za spomlad velika izbir za možfce in ženske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in možko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: :: Tovarna za plinske izdelka -^i-—-.....-----—- w Račju ________ izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Glaser-ja. Kapljico sa želodčni krč : Stane ena steklenica 50 vinarjev. Žganj« proti trganju i Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Gena 1 K. F, Prull: mestna lekarna pri c. kr. orlu Maribor, Glavni trg štev. 15. 1 SVOji K SVOJIM t ESalnrič,Cf ===== Namdnš sem. !! Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apna za poklajo !! Ra?ne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča Maribor Sofijin trg NajveCji in najcenejši ekspert, ur — srebrnine, zlatnine In optifi-n!h predmetov. : Naročite najnovejši cenik brezplačno. 1 i Za spomlad! Manufakturna trgovina RUDOLF J1*VELKA V PTUJU priporoča slavnemu občinstva svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter perilnega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primerno nizkih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna I ia Gotova sreča vsem posestnikom perutnine in sobnih ptic je Palma, ki obvaruje boleznij in ozdravi zavratice (dif-terije), kuge, prisada, črevesnega vnetja in nahoda, drislje in drugih nevarnih boleznij vsakovrstna piščeta in odraslo perutnino sigurno. Zdravej 6-8 krat ceneje nego bol-nej! 1 K av. pošt. znamk (z nakazn. 6 v. več) prinese pošt. prosto Palma z navodilom. Za spod 4 K r, „■■ ni na povzetje! I. E. WEIXL, živin, živila, Maribor, ¿ofajin (senenski) trg štev. 3. 229 Karol Sinkovič, ključavničar in izdelovateij motorjev in strojev itfaribar, W%9ffgn9»/, vinarja. Ti motoiji so lahko ogledajo v ttiku pri meni. Ka.ro! Sinksviž, 76 zastopnik Climase Bohssl-motorjov. Posor! fiitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delajoče sredstvo pri boleznih v želodca in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t d. Nedosežno sredstvo za vidiianje dobrega prebavanja. Delovanj« izvrstno, vspeh siguren. (Jena je «a 112 steklenic (1 dvanajsto-rica.) S K franbo na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Haqj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da ee naroča naravnost od: P. Jurisšča, lekarnarja v Pakraeu It 201. (Slavonija. 856 Spreten sodar se išče za Vojnik pri Celju. Hišo z vrtom dobi v čajem ali pa se mu pod ugodnimi pogoji proda. V tej hiši vrši se «odarska obrt že blizo sto let ter je brez konkurence. Pripravna pa jo hiša tudi za kako drugo obrt. Na prodaj je tudi lepa blizo 5 m dolga steklena stena z avtomatično se zapirajočimi vratmi in marmornato plačilno mizo s šalterjem. Več pove Posojilnica v Vojniku. 264 Za knjigovezce razni stroji in draga oprava se po nizki ceni proda. Kdor želi kopiti se naj oglasi pri J. Lasbaher, tajniku na Bregu pri Ptuju. 268 Učenca poštenih starišev, kateri bi imel veselje do sedlarstva sprejme takoj Jurij Šuler, sedlarski mojster, Ljubno pri Celja. 263 Sladko seno, prav lepo zeleno ima na prodaj * vagona, Ivan Kranjc, veleposestnik v at. Ilju pri Velenju. 267 Lepa hiša s štirimi sobami, dve kuhinji in celim gospodarskim poslopjem, tri četrt orala zemlje, se proda. ¿000 goldinarjev ostane lahko vknjiženih. Oddaljena je 16 minut od mesta. Zelo primerna za kakega penzijoniata. Novavas št. 6 pri Mariboru. 281 Halo posestvo, ki obsega blizu dva orala, njiva travnik in vrt, deset minut od farne cerkve na Ptujski gori, tik glavne ceste se proda. Poslopje je v dobrem stanju. Poizve se pri Francu Divjak, župnijska ulica 7. Maribor. 254 Treni cepiči. 20.000 laškega rizlinga in 7000 silvana, natančno sortirani, s popolnoma zdravimi očesi, se dobijo po primerni ceni pri Martin Cerjak-n, ekonom v Rajhenburgu Sp. Štajersko. 83 (i) Pozor! Pozor ! iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Maribora, Gosposka ulica štev. 16. Vhod: VTebergasse 3. pravega Kašelskiga (ljubljanskega) zelja prodaja Ig. Mer-cina v Zg. KaŠlju pri D. M. v Polju, Kranjsko. 20 gr. za 1 K 20 v. Denar je poslati naprej Najprimerneje so poštne znamke. 275 Parni motor šest konjskih sil, v dobrem stanju, se po nizki ceni proda. Do konca aprila je videti ga v porabi pri parni žagi Henrik Streicheija, Hrastje-Mota, Radenci. 278 Slaranikarska zadruga v Mengšu, Kranjsko priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in otroških slamnikov. Naročite čim preje, da se moro naročilo pravočasno izvršiti. Narodno podjetje! Solidna postrežba! Ilustrirani ceniki franko in zastonj. Vsakemu se na željo pošljejo vzorci slamnikov na ogled, ako se to želi. IŠČO se zastopnik za Štajersko. Slovenci! Poslužujte se edine slovenske zadruge za slamnike! «■ C»«■ -C-fr <■»'<» tt'C3 Svoji k svojim! 228 228 Svoji k svojim! LndoTik Kuharic, trgovec v Ormoža, priporoča veliko zalogo manufakturnega in Špecerijskega blaga. — Cene nizke, postrežba točna 1 80 18—5 Posestvo 1 uro od Maribora oddaljeno, v lepem kraju, na ravnini z gozdovi, travniki in poljem, zidanim gospodarskim poslopjem in hlevi, lepim sadonoenikom, se po ceni proda. Obsega okoli 20 oralov. Posebno primerno za mlekarstvo. Drago posestvo s 17 orali. Dalje posestvo ^ 18 orali; 16 oralov je travnikov, drugo polja in gozdovi Meiana trgovina na drobno In debelo z ŽSanjetOČem se radi smrti posestnika takoj proda. Vpraša naj se pri g. Viljemu SuppanZ-llt Ban-calarigame 4, Maribor. 241 Izdajatelj in založnik : Katolitto tiskovno društvo. Odfoverni urednik : Fraa Rakovič. Tisk tiskarne «▼. Cirila v Maribora.