Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 97
Luka Brenko - Maja Rotter
Problem jote v starogrškem ikhthys 'riba'
CoBiss: 1.01
https://DOI.ORG/ 10.3986/JZ.v25l1.7568
Prispevek izpostavlja problem vzglasne jote v starogrškem ikhthys 'riba', ki v strokovni literaturi še ni bil prepričljivo rešen. Njen izvor se tu skuša razlagati kot posledico izvorne praindoevropske histerokinetične paradigme stgr. ikhthys, v kateri je v konzonantnem sklopu krepke osnove prišlo do anaptikse »šva sekundum«, pozneje pa je v pragrškem obdobju metateza prvotnega sklopa dentala in velara v šibki osnovi alomorfijo še povečala, zaradi česar je prišlo do naknadnih analoških paradigmatskih izravnav. Kritično sta predstavljeni in ovrednoteni dve možnosti, po katerih bi opisani procesi lahko privedli do izpričanega starogrškega odraza.
Ključne besede: ikhthys, stara grščina, praindoevropščina, zgodovinsko glasoslovje, anaptiksa, »šva sekundum«, konzonantni sklopi dentala in velara
The Problem of Iota in Ancient Greek ikhthys 'fish'
This article focuses on the problem of word-initial iota in Ancient Greek ikhthys 'fish', which has not yet received a wholly satisfactory explanation. It is suggested that it can be explained as a consequence of the word's hysterokinetic paradigm inherited from Proto-Indo-European, whose structure incurred an anaptyxis of schwa secundum, and the metathesis of the thorn cluster in the oblique stem in Proto-Greek, which only magnified the allomorphy, leading to subsequent analogical paradigmatic levelling. Two possible scenarios of how these processes could have progressed and culminated in the attested Ancient Greek word form are critically presented and evaluated.
Keywords: ikhthys, Ancient Greek, Proto-Indo-European, historical phonology, anaptyxis, schwa secundum, thorn clusters
1 Definicija in etimologija
Beseda1 ixQu;, -uo; (m.), Nsg. -u; in -W;, Asg. -wv, -uv in -ua, Npl. -ue; in -u;, Apl. -ua; in -u;, v pomenu 'riba', preneseno tudi 'tepec', v množini 'ribji trg (v Atenah)' in 'ozvezdje Ribi', je v stari grščini izpričana od Homerja naprej. Su-fiksalni ipsilon je dolg v dvozložnih in kratek v večzložnih besednih oblikah ter kadar se beseda pojavlja kot prvi del zloženke (i%9u-, ix9uo-). Izjema je tožilnik ednine, kjer sta izpričana tako dolgi kot kratki ipsilon, po analoški izravnavi pa se je pozneje ustalila končnica -ua.2
1	Članek temelji na diskusiji, ki se je razvila pri predavanju iz Historične fonetike indoevrop-skih jezikov na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zanjo bi se rada zahvalila doc. dr. Luki Repanšku in kolegu Roku Kuntnerju. Za komentarje in naknadno razpravo pa se zahvaljujeva tudi udeležencem mednarodne konference študentov klasične filologije GLAS 2017, kjer je bil predstavljen prvi osnutek prispevka.
2	LSJ: 846; za alomorfijo -u- proti -u- gl. op. 15a.
98 _ Luka Brenko - Maja Rotter • Problem jote v starogrškem ichthys 'riba'
Na podlagi identificiranega primerjalnega gradiva v arm. jowkn in pbalt. *zuu-i- (prim. lit. žuvis (ž.), latv. zivs (ž.), nar. (mdr.) zuvs, zuve, stpr. suckis) se leksem običajno projicira na pide. *dhgh-uH-.3
Čeprav je Frisk sprva zgolj citiral eksterno primerjalno gradivo (Frisk 19601972: I, 745-746), je pozneje sestavek razširil in dodal Szemerényijev predlog, da je starogrška oblika pravzaprav kombinacija pide. korenov za 'voda' *ud- in 'riba' *ghü- (Frisk 1960-1972: III, 114; do predloga je bil sicer zadržan). Chantraine (1999: 474) piše, da stgr. vzglasni konzonantni sklop %0- odraža pide. *gzh-, arm. j- in pbalt. *z- pa odražata pide. *gh-.4 Razložena je tudi dolžina ipsilona, in sicer kot posledica prajezične podaljšave v enozložnicah.
Kot je znano danes, se da stgr. %9-, arm. j- in pbalt. *ž- projicirati na prajezični konzonantni sklop dentala in velara (pide. *TK) (Schindler 1977).5 Navidezno različna izvora vzglasnih konzonantov (oz. konzonantnih sklopov) v sorodnih besedah, kot ju je predlagal Chantraine (*gzh- in *gh-), sta tako lahko pojasnjena enotno, saj je v baltščini in armenščini refleks sklopa *Tgh6 (Chantrainov *gzh) enak refleksu *gh (Chantrainov *gh).7 Ni torej treba, da bi se v stgr. prepoznavala zloženka s pide. *ud- 'voda', kot se glasi prej omenjeni Szemerényijev predlog (po Frisk 1960-1972: III, 114), ki pojasnjuje prisotnost dentala v stgr. vzporednici. Po spoznanjih laringalne teorije je jasno tudi, da dolgi ipsilon odraža pide. zaporedje vokala in laringala (*-uH-) (Beekes 2010: 606-607; Lipp 2009: 45-46). Tako se lahko na podlagi zgolj teh podatkov nastavi minimalna rekonstrukcija pide. besede 'riba' kot *Tgh-uH-.
2 Vokalna proteza v stari grščini
V vzglasju stgr. leksemov, podedovanih iz praindoevropščine, pogosto stoji kratki vokal - neke vrste vokalna proteza - v obliki é-, á- oz. o-. Najpogosteje se pojavlja
3	Chantraine 1999: 474; Frisk 1960-1972: I, 745-746; Lipp 2009: 45-46; Schindler 1977: 32; Smoczynski 2007: 793-794; drugače Beekes (2010: 606-607) in Derksen (2015: 523), ki rekonstruirata obliko *dgh-uH-, prim. Kloekhorst 2016: 56-60 (gl. op. 13). Dvom o sorodnosti arm. jowkn izraža Martirosyan (2009: 439-440).
4	Nekateri avtorji (vsaj v zapisu) v razpravah o historični slovnici stare grščine ne razlikujejo palatovelarov in velarov (tako Lejeune 1987: 36-37). V danem primeru je glede na sorodno gradivo razvidno, da gre za palatovelar.
5	V rekonstrukciji fonemskega sestava ide. prajezika se včasih vključuje pripornik *p - thorn in njegovo zvenečo varianto *ó, ki naj bi se v tovrstnih konzonantnih sklopih (torej pide. *Kp oz. *Gó < pide. *TK oz. *GD) izoblikovala kot alofona dentalov (prim. Meier-Brügger 2003: 72; Mayrhofer 1986: 150-158). S prepoznavo teh sklopov kot posameznojezičnih refleksov prvotnih zaporedij dentala in velara brez metateze je ta razlaga (vključno z rekonstrukcijo alofonov *p in *d) nepotrebna (gl. Lipp 2009: 5-300).
6	Zaradi omejitev fonemske zgradbe pide. korena krovni simbol za dentale (T) v tem primeru lahko predstavlja le *d in *dh.
7	Dental v takšnih sklopih v baltoslovanščini regularno izpade, za armenščino pa se lahko predvideva disimilacija dentala pred refleksom palatovelara (vendar ne pred refleksi drugih vrst velarov): *dhgh- > *dhdzh- > *dzh- > dz- {/-), kar je enako refleksu samega palatovelara.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 99
pred likvidami in nazali, le redko tudi pred zaporniki ali konzonantnimi sklopi, ki vsebujejo zapornike. Pogosto se potencialni ustrezniki stgr. protetičnih vokalov najdejo v armenščini in frigijščini, morda tudi v albanščini, ter se interpretirajo kot refleksi pide. laringalov, s trojnim refleksom (odvisnim od laringalne barve), tipičnim za staro grščino in frigijščino (Lejeune 1987: 211; Rix 1992: 58; Sihler 1995: 85-88; Šorgo 2017: 2). Opisi stgr. vokalne proteze pa vključujejo dodaten tip proteze z i-, ki je značilen zgolj za staro grščino. Schwyzer (1939: 413) tako joto označuje za neetimološki »podporni vokal«, ki se je izoblikoval pred podedovanimi sklopi palatalov (tj. palatovelarov) in spirantov,8 kot dokaz pa navaja ixOug, krivo«; 'kragulj, kanja' in iktk; 'kuna'. Podobno v zvezi s primeroma ixöu«; in krivo«; protetično joto kot pojav nejasnega izvora omenja tudi Lejeune (1987: 211), medtem ko jo Rix (1992: 58) opisuje kot vokal, ki se pojavlja v besednem vzglasju pred zaporniki, pri čemer kot relevanten primer izpostavlja Ker pa protetična jota tako po obsegu kot tudi po okolju, v katerem se pojavlja, odstopa od protetičnih e-, a- oz. o-, ki sistematično odražajo pide. laringale, se njena obravnava v istem kontekstu ne zdi najbolj primerna.
Vsi etimološki slovarji stare grščine (Beekes 2010: 606-607; Chantraine 1999: 474; Frisk 1960-1972: I, 745-746) zaradi podobne strukture korenskega vzglasja (#iKT-) protetično joto v omenjajo v povezavi z kxivo«; 'kragulj, kanja'. Schindler (1977: 27, 32) na podlagi primerjave z nedvomno sorodnim arm. c'in 'kanja', stind. syena- (m.) 'orel, sokol, ujeda' in av. saena- (m.) 'velika ujeda' predlaga prajezično rekonstrukcijo *tk-ieh2-ino-/*tk-ih2-ino-,9 tj. z vzglasnim kon-zonantnim sklopom dentala in velara. Čeprav je v tem pogledu indoiransko gradivo nekoliko problematično, saj leksema ne izkazujeta pričakovanega refleksa kon-zonantnega sklopa dentala in velara (gl. op. 15), je že ujemanje med staro grščino in armenščino dovolj za predpostavitev vsaj poznoprajezičnega izvora besede.
3 Koren in pomen
Neri (po Lipp 2009: 45-46) v rekonstruiranem korenu *Tegh-, iz katerega je, kot se zdi, izpeljana prajezična beseda za ribo, identificira koren *dhegh- s pomenom 'sija-ti' in predlaga njegovo povezavo s še nekaterimi, na videz semantično morda nekoliko težje povezljivimi besedami: pide. *dhégh-om-/*dhgh-m-r 'zemlja', *dhógh-o-'dan', *dhgh-iés- 'včeraj' in tudi z obravnavanim *dhgh-uéh2-/*dhgh-uh2-' 'riba'.10
8	Spirant se tu nanaša na t. i. thorn ( *p).
9	Podobno Beekes (2010: 585-586) in Martirosyan (2009: 627), drugače Kloekhorst (2016: 56-60), o čemer gl. op. 13.
10	Lipp (2009: 45-46) nadalje razlaga, da je bila beseda za zemljo izpeljana iz izglagolskega abstraktnega samostalnika *dhégh-m-/*dhgh-ém- 'sijanje', kar se je verjetno nanašalo na bodisi suha bodisi mokra tla (prim. lat. terra < *ters-eh2- 'suša'); relevantno se zdi tudi opozoriti na semantični preskok iz stgr. nÄoüxoc; m. 'bogastvo' (in potem nXoöxo^ m. 'bog bogastva') v nXoúxmv m. 'bog podzemlja' - bogastvo so v tistem času predstavljale tudi (svetleče se) žlahtne kovine in njihove rude. Povezava med 'svetiti' ter pomenoma 'dan' in 'včeraj' se zdi jasna in
100 _ Luka Brenko - Maja Rotter • Problem jote v starogrškem ichthys 'riba'
Beseda za ribo bi po tej razlagi (Lipp 2009: 45-46) posredno odražala proteroki-netični ujevski pridevnik *dhégh-u-/*dhgh-éu- 'sijoč', iz katerega je izpeljan prav tako proterokinetični abstraktni samostalnik *dhégh-u-h2-/*dhgh-u-éh2-11 'sijanje'. S procesom interne derivacije,12 ki v prvi vrsti služi za tvorbo izsamostalniških posesivnih pridevnikov, bi nato s spremembo proterokinetične akcentsko-prevojne paradigme v histerokinetično nastal pridevnik *dhgh-uéh2-/*dhgh-uh2-r 'sijajen, sijoč' (= 'tak, ki ima sijanje') in nato s posamostaljenjem 'bleščeča se žival' > 'riba'. Predlagano pomensko motivacijo bi se dalo utemeljiti kot posledico bleščanja, ki ga povzroča lomljenje svetlobe na ribjih luskah.13 Shematično torej:
proterokinetični ujevski pridevnik
sijoč
proterokinetični abstraktni samostalnik
sijanje *dhégh-u-h2-
posamostaljeni histerokinetični pridevnik
'sijajna, sijoča' = 'riba'
-u-éh2-
*dhgh-uéh2-
*dhgh-uh2-'
eksterna derivacija (sufiksacija z *-eh2-)
interna derivacija (proterokinetična —> histerokinetična paradigma)
11 12
13
prepričljiva (rekonstrukcija *dhgh-ies- 'včeraj' je sicer problematična, gl. Lipp 2009: 189-198; Kloekhorst 2016: 44-45).
V sufiksu *-eh2- se tako prepozna laringal, ki povzroča dolžino na ipsilonu. Tj. v ide. prajeziku produktivnega besedotvornega postopka, pri katerem pride do spremembe besedne vrste zgolj s spremembo akcentsko-prevojnega vzorca izpeljanke. Kloekhorst (2016) predstavlja drugačno razlago, po kateri bi se v tej besedi skrival koren *degh-'tekočina' (prim. stir. daug 'pijača, napoj' in lit. dažai '(tekoče) barvilo, barva') z vzglasnim zvenečim dentalom *d-, katerega glotalni element (ta v okviru pri Kloekhorstu upoštevane različice glotalne teorije nastopa zgolj pred tradicionalno rekonstruiranimi navadnimi zvenečimi zaporniki) bi po metatezi ostal pred konzonantnim sklopom in se kazal kot glotalni zapornik
*hj (torej *dK > *hiKd). Ta razlaga bi po mnenju Kloekhorsta (ki se pri tem opira na predloge Kortlandta in van den Oeverja) ne pojasnila zgolj stgr. ixööc; (< *dghuH-), temveč tudi iktivo^ (< *dki(e)h2ino-) in EKaxöv 'sto' (< *dkmtom-). Ko bi želeli sprejeti tako razlago, bi morali za verodostojno vzeti tako glotalno teorijo kot tudi fonetično interpretacijo *hj kot [?], vendar pa nobena od teh idej v sodobnih razlagah pide. fonemskega sestava ni splošno sprejeta. Eden od primerov, na katerem bi se lahko ta razlaga problematizirala, je npr. stgr. xinxe 'zakaj neki?' < *kvid-kve (Beekes 2010: 1487), kjer bi, če sledimo Kloekhorstovi razlagi, razvoj v smeri
*kvih1kv[t]e zahteval refleks **Tinx8, ki pa ni izpričan. Ta primer pa ne predstavlja problema v tradicionalni rekonstrukciji pide. fonemskega sestava, kjer se upošteva asimilacija po zvenu (*kvid-kve kot tudi *dki(e)h2ino- in *dkmtom- so fonetično pravzaprav *kMi[t]-kMe, *[t]ki(e)h2i-no- in *[t]kmtom-) in kjer glotalnega elementa seveda ni. Za krajšo obravnavo težav z glotalno rekonstrukcijo, vključno z obravnavo nekaterih tukaj omenjenih primerov, gl. Kümmel 2012.
—>
—>
►
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 101
4 »ŠVA SEKUNDUM«
Izraz »šva sekundum« (*a2) se nanaša na anaptiktični vokal, katerega refleks se pojavlja v večini ide. jezikov, vstavljal pa se je v vzglasne konzonantne sklope, kjer sta si sledila dva zapornika (ali pripornik *s in zapornik(a)) in sonant: *#(s)PPR-/*#sPR- > *#(s)P3PR-/*#s3PR-, vselej v okolju, kjer bi se po teoriji o delovanju pide. kvalitativnega prevoja pričakovala ničta stopnja.14 V večini ide. jezikov se refleks »šva sekundum« odraža kot [a], le grščina regularno kaže razvoj v [i], ki je sovpadel z refleksom pide. kratkega *i. Mayrhofer (1986: 176-177) podaja primer števnika 'štiri', kjer je skupaj s pričakovano ničto stopnjo *kvt- (*kutru-, razvidno v stgr. ipu-^a^eia 'vrsta čelade') obstajala še šibka *kv3t- (*ku3tru-, ki se odraža v lat. quadru- in *ku3tuor > lat. quattuor, eol. nioupeg). Vine (1999: 19) glede na svojo rekonstrukcijo stgr. leksema pi^a 'koren' (gl. op. 14), kjer se je fonetično okolje, potrebno za nastanek anaptikse, razvilo šele v pragrščni, predpostavlja, da nastanek »šva sekundum« morda ni pide. starosti in da bi ga bilo bolje pojasniti kot poznejšo posameznojezično reakcijo na pretežke vzglasne konzonantne sklope podedovanih pide. šibkih osnov. Izjemam navkljub15 pa je glede na široko razširjenost pojava morda vseeno upravičeno projicirati anaptikso »šva sekundum« na (pozno) praindoevropščino (Byrd 2015: 23; Mayrhofer 1986: 175-176). Produktivnost tovrstne anaptikse bi nato segala tudi še v najzgodnejša obdobja razvoja posameznih ide. jezikov (tam bi lahko nato dalje prišlo do drugačnega fonetičnega pogojevanja pojava, kot predlaga Vine (gl. op. 16); za primerljiv pojav gl. Sieversov zakon, Bartholomaejev zakon ipd.).
14	Prim. Byrd 2015: 23; Mayrhofer 1986: 175-177. Vine (1999: 10-12) in tudi Schindler (1977: 31) menita, da je takšno fonetično pogojevanje pravila preveč omejeno. Vine to dokazuje z rekonstrukcijo stgr. besede pi^a 'koren' kot *uridi-, alternativno obliko šibke osnove prote-rokinetičnega samostalnika *uréh2d-ih2-/*urh2d-iéh2- (prim. kimr. gwrysg 'veje', lat. radix 'koren(ina)'), ki jo izkazuje le stara grščina. Alternativna osnova bi bila potrebna za razlikovanje med krepko in šibko osnovo, saj bi refleksa korenov predpostavljenih prajezičnih oblik sinhrono grško sovpadla (*uréh2d-ih2- > *uradia- / *urh2d-iéh2- > *uradia-, brez formalne razlike v korenskem delu osnov). Vine zato predlaga interno grški nastanek nove, alternativne šibke oblike *ur3dia z »morfološko ničto stopnjo«, ki bi se nato razvijala kot drugi primeri s podobnim fonetičnim okoljem, npr. pgr. *p3tna- > nirvrmi 'razširim', *s3drü- > iSpúm 'po-sedem', in predlaga rekonstrukcijo stgr. pi^a 'koren' < *ur3dias »z epentetičnim vokalom, ki ustreza tradicionalnemu ,šva sekundum'«.
15	V indoiranščini se problem kompleksnejših konzonantnih sklopov rešuje drugače. Lipp (2009: 74) predlaga, da bi v kompleksnejšem sklopu tipa *TKC- dental najverjetneje izpadel, preostali sklop velara in sledečega konzonanta (*KC-) pa bi se nato razvijal regularno. Npr. prej omenjeno *tk-ieh2-ino- > stind. syená- 'orel, sokol, ujeda' (proti stgr. iktivo^), z zgodnjim odpadom vzglasnega *t- in regularnim refleksom zaporedja *ki-. Enako velja tudi za iranščino z av. saena- 'velika ujeda', ki odseva tudi poznejšo disimilacijo *siai- > *sai-. - Pojava anaptikse »šva sekundum« ni zaslediti v baltoslovanščini ali npr. armenščini, saj se tam tovrstni sklopi že zgodaj obrusijo.
102 _ Luka Brenko - Maja Rotter • Problem jote v starogrškem ichthys 'riba'
5 Interno grški razvoj pide. *dhgh-uéhr/*dhgh-uhrr 'riba'
Izhajajoč iz rekonstruirane histerokinetične akcentsko-prevojne paradigme pide. *dhgh-uéh2-/*dhgh-uh2-r, se v krepki osnovi pojavi fonetično okolje, ki predvideva anaptikso »šva sekundum« v korenu, medtem ko takšnega okolja v šibkih oblikah ni, kar privede do alomorfije v paradigmi. Razliko med osnovama bi še povečala metateza tavtosilabičnega zaporedja dentala in velara, do katere regularno pride v sklopu gr. pravila TÎKira (< pide. *ti-tk-e/o-) (Lejeune 1987: 69-70; Rix 1992: 96; Sihler 1995: 225), ki zajame sklop *thkh v vzglasju šibke osnove:
*dhgh-uéh2-	*dhggh-uéh2-	*thikhua-	*thikhua-
—> —> —>
*dhgh-uh2-'	*dhgh-uh2-'	*thkhu-l5a	*khthu-
Nastalo neskladje med korenskim delom krepke in šibke osnove (*thikh- proti *khth-) bi naravno težilo k izravnavi, ki pa bi lahko potekla na dva različna načina:
*thikhua-	*thikhua-	*thikhua-	
—	—	—	ÎX0U-
*thkhu-	*khthu-	*ikhthu-	
Po prvem predlaganem načinu prestrukturiranja podedovane paradigme bi metateza potekla regularno, medtem ko bi se *i sinhrono razumel kot element, ki bi v skladu s krepko osnovo moral nastopati pred *kh, kar bi posledično privedlo do sekundarnega vnosa *i tudi v vzglasje šibke osnove: krepkosklonsko *th{ikh}- bi torej vplivalo na šibkosklonsko zaporedje z metatezo *thkh- > *khth-, ki bi se po naknadnem analoškem vnosu jote preuredilo v *{ikh}th-. Sledila bi posplošitev šibkosklonske osnove v celotni paradigmi, kar je običajno še posebej za podedovane osnove na *-uH-, kjer je prevoj prestrukturiran v alternacijo med dolgim û v krepkih in kratkim û v šibkih osnovah (Rau 2010: 180).16 Kljub temu da je nemogoče predvideti potek in smer analoške izravnave, pa se predlagana analogija ne zdi prepričljiva, ker vzporedni zgledi sinhronemu razumevanju *i kot elementa, ki mora nastopati pred *kh, niso identificirani.
15a Kratki *u tukaj in v nadaljnjih primerih označuje tako predvokalni *-ü-V- < *-üu-V- (< pide. *-uh2-V-) kot predkonzonantni *-ü-C- (< pide. '"-uh^rC-). Ta alomorfija tako pojasnjuje razliko med dolgim in kratkim ipsilonom v dvo- in večzložnih oblikah dane besede, kot je ta pozneje razumljena sinhrono starogrško (Rix 1992: 71).
16 Prim. npr. strukturno podobno ö^pö;, -uo; (ž.) 'obrv' < pide. *(H)o-bhruH- (prim. Beekes 2010: 1135) ali aö;, -üö; (m., ž.) 'svinja' < pide. *suH- (Beekes 2010: 1425).
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 103
5.2 *thikhua-	*thikhua-	*ikhthua-	*ikhthua-
^	^	^	^	iX0u-
*thkhu-	*khthu-	*khthu-	*ikhthu-
Drugi, verjetnejši scenarij predvideva, da bi močno divergentna alomorfija, ki jo je povzročila metateza konzonantnega sklopa v vzglasju šibkosklonske osnove, motivirala posplošitev konzonantnega sklopa *khth- šibkosklonskega korena v celotno paradigmo, saj bi to zagotovilo njeno transparentnost, tj. da gre sinhrono za isti koren. Ker bi posplošitev zaporedja *khth z metatezo v krepki osnovi ob stiku s sledečim *u znova privedla do nastanka pretežkega vzglasnega konzonantnega sklopa,!7 ponovna vstavitev *i v koren (torej *khith-) pa bi vnovič povzročila alomorfijo - odprava katere je bila sploh glavni razlog za prestrukturiranje -, bi bila najustreznejša rešitev ohranitev *i in njegova premestitev v vzglasje, pri čemer se pretežko vzglasno zaporedje konzonantov razdeli na dva zloga: *#ikKthuV- (proti neugodnemu **#khthuV-). Da bi bila razlika med osnovama popolnoma odpravljena, bi bil nato vzglasni *#i-vnesen tudi v šibko osnovo, ta pa bi postala izhodišče za prestrukturiranje starega prevojnega razmerja v produktivno grško (kot opisano v predhodni razlagi).
6 Sklep
Kljub temu da je v obeh predlaganih potekih prestrukturiranja izvorne paradigme mogoče najti smiselno motivacijo za analoško izravnavo, pa se vendarle zdi druga predlagana rešitev verjetnejša. Ohranitev namesto preproste izločitve vzglasne jote se da prepričljivo motivirati s fonotaktičnimi omejitvami, ki veljajo za stgr. vzglasna konzonantna zaporedja, končna posplošitev šibke in ne krepke osnove pa je podprta z drugimi tovrstnimi primeri izravnave. Problematično pa ostaja pomanjkanje vzporednih zgledov, ki bi omogočali boljše interno preverjanje predlaganega vzorca analoškega prestrukturiranja. Edini podobni primer z znanim pide. izhodiščem je že omenjeni stgr. iKitvog < pide. *tk-ieh2-ino-/*tk-ih2-ino-, kjer bi se enako kot v primeru *dhgh-ueh2-/*dhgh-uh2- ustrezno okolje za pojav anaptik-tičnega vokala izoblikovalo v krepki osnovi, metateza vzglasnega sklopa *tk > *kt v šibki osnovi pa bi tudi tu privedla do povsem vzporedne analoške izravnave, ki bi se kazala v refleksu vzglasnega zaporedja *ikt-. Četudi njegov obstoj pomeni, da stgr. očitno ni osamljen primer, pa iKitvog ne ponuja nobenega novega oz. boljšega uvida v dano problematiko.
Vsekakor se zdi, da grške vzglasne jote diahrono najbrž ni upravičeno obravnavati kot vokalno protezo. Obenem pa velja poudariti, da »šva sekundum«, konzo-nantni sklopi dentala in velara ter analoške paradigmatske izravnave podedovanih ide. akcentsko-prevojnih paradigem v posameznih jezikih ostajajo kompleksna
17 Sinhrona fonotaktika stare grščine v vzglasju dovoljuje maksimalno konzonantno zaporedje #(s)CC- (Goldstein 2014: 96-97).
104 _ Luka Brenko - Maja Rotter • Problem jote v starogrškem ichthys 'riba'
področja raziskovanja in lahko se le nadejava, da pričujoči prispevek osvetljuje nekatere vidike njihovega medsebojnega vplivanja.
Krajšave
A = tožilnik arm. = armensko av. = avestijsko eol. = eolsko grško G = rodilnik gr. = grško ide. = indoevropsko kimr. = kimrijsko lit. = litovsko lat. = latinsko latv. = latvijsko N = imenovalnik nar. = narečno m. = moški spol mdr. = med drugim pbalt. = prabaltsko pgr. = pragrško pide. = praindoevropsko pl. = množina sg. = ednina stgr. = starogrško stind. = staroindijsko stir. = staro-irsko stpr. = staroprusko ž. = ženski spol
Literatura
Beekes 2010 = Robert Stephen Paul Beekes, Etymological Dictionary of Greek 1-2, sod. Lucien
van Beek, Leiden: Brill, 2010. Byrd 2015 = Andrew Miles Byrd, The Indo-European Syllable, Leiden: Brill, 2015. Chantraine 1999 = Pierre Chantraine, Dictionnaire étymologique de la langue grecque: histoire des
mots: avec un Supplément, Paris: Klincksieck, 21999 (! 1968). Derksen 2015 = Rick Derksen, Etymological Dictionary of the Baltic Inherited Lexicon, Leiden -Boston: Brill, 2015.
Frisk 1960—1972 = Hjalmar Frisk, Griechisches etymologisches Wörterbuch 1-3, Heidelberg: C. Winter, 1960-1972.
Goldstein 2014 = David Goldstein, Phonotactics, v: Encyclopedia of Ancient Greek Language and
Linguistics 3: P-Z, Index, ur. Georgios K. Giannakis, Leiden: Brill, 2014, 96-97. Kloekhorst 2016 = Alwin Kloekhorst, Proto-Indo-European "thorn"-clusters, Historische Sprachforschung 127 (2016), 43-67. Kümmel 2012 = Martin Joachim Kümmel, Typology and reconstruction: the consonants and vowels of Proto-Indo-European, v: The Sound of Indo-European: Phonetics, Phonemics, and Morphophonemics, ur. Benedicte Nielsen Whitehead idr., Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 2012, 291-329.
Lejeune 1987 = Michel Lejeune, Phonétique historique du mycénien et du grec ancien, Paris: Klincksieck, 1987.
Lipp 2009 = Reiner Lipp, Die indogermanischen und einzelsprachlichen Palatale im Indoiranischen
II: Thorn-Problem, indoiranische Laryngalvokalisation, Heidelberg: C. Winter, 2009. LSJ = Henry George Liddell - Robert Scott - Henry Jones - Roderick McKenzie, A Greek-English
Lexicon, Oxford: Clarendon Press, 91961 (91940, 11843). Martirosyan 2009 = Hrach K. Martirosyan, Etymological Dictionary of the Armenian Inherited
Lexicon, Leiden: Brill, 2009. Mayrhofer 1986 = Manfred Mayrhofer - Warren Cowgill, Indogermanische Grammatik I, Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1986. Meier-Brügger 2003 = Michael Meier-Brügger, Indo-European Linguistics, Berlin - New York:
Walter de Gruyter, 2003 (nemški izvirnik: 820 02). Rau 2010 = Jeremy Rau, Greek and Proto-Indo-European, v: A Companion to the Ancient Greek
Language, ur. Egbert Jan Bakker, Chichester - Malden: Wiley-Blackwell, 2010, 171-188. Rix 1992 = Helmut Rix, Historische Grammatik des Griechischen: Laut- und Formenlehre, Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 21992 (11976). Schindler 1977 = Jochem Schindler, A thorny problem, Die Sprache 23 (1977), 25-35. Schwyzer 1939 = Eduard Schwyzer, Griechische Grammatik: auf der Grundlage von Karl Brug-
manns griechischer Grammatik 1, München: C. H. Beck'sche Verlagsbuchhandlung, 1939. Sihler 1995 = Andrew Littleton Sihler, New Comparative Greek and Latin Grammar, New York -Oxford: Oxford University Press, 1995.
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 25 • 2019 • 1 _ 105
Smoczynski 2007 = Wojciech Smoczynski, Slownik etymologiczny jqzyka litewskiego = Lietuvi^ kalbos etimologinis zodynas, Wilno = Vilnius: Uniwersytet Wilenski, Wydzial Filologiczny = Vilniaus universitetas, Filologijos fakultetas, 2007.
Sorgo 2017 = Aljosa Sorgo, Uvod v frigijscino, 2017. - Izrocek.
Vine 1999 = Brent Vine, Greek pi^a 'root' and "schwa secundum", v: UCLA Indo-European Studies 1, ur. Vyacheslav V. Ivanov - Brent Vine, Los Angeles: UCLA Program in Indo-European Studies, 1999, 5-30.
Summary
The Problem of Iota in Ancient Greek ikhthys 'fish'
This article suggests a possible source of the word-initial i- in Ancient Greek ikhthys 'fish'. With the aid of internal Greek and relevant external comparative data, solutions are sought that do not simply assume sporadic prothesis. A hysterokinetic accent-ablaut pattern is assumed for the word's projected proto-form in the Indo-European proto-language (PIE *dhgh-ueh2-/*dhgh-uk2-'). In such a paradigm, the phonetic environment in which anaptyxis of schwa secundum regularly took place appears in the strong stem, but because the conditions for anaptyxis were not met in the oblique stem the paradigm would be subject to allomorphy (PIE *dh3gh-uehr/*dhgh-uhr > PGr. *thikh-ua-/*thkh-u-). Regular metathesis of the word-initial *thkh cluster in the oblique stem would further increase the discrepancy between the stems (PGr. *thikh-ua-/*khth-u-). Because the resulting difference would impede the recognition of the stems as belonging to the same root, the paradigm would be prone to analogical leveling to render it more synchronically transparent. The more plausible scenario would have the allomorphy caused by the metathesis in the oblique root motivate the generalization of the oblique stem throughout the paradigm. In the strong stem the cluster *khth would come into contact with the *-u- of the suffix, which would—again—cause an over-heavy onset. The phonotactic constraint against over-heavy onsets, as well as the preference for avoiding a reintroduction of allomorphy into the paradigm, would motivate the preservation of the *i of the strong stem rather than its elimination. Its word-initial position would serve to resolve the illegal consonant cluster by breaking it up into two syllables (*#ikh„thuV- vs. **#khthuV-). To completely eliminate the allomorphy, the iota would be generalized throughout the paradigm.