Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 1. oktobra. 1939 Štev. 40. SLOVENSKE KRAIINE NOVINE Vredništvo v Lendavi há. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skopni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din,, me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1:50 Din. Finis Poloniae? je konec Polske? V listi Svetoga Oče, „Osservatore Ro- maneˮ da vrednik grof della Torre sledeči odgovor: „Ne. Najvekša krivica je bila priza- deta narodi Sobieskogaˮ — Po- lakom — šteri je večkrat rešo europsko kulturo, pač eden naj- bole žalostnih prizorov politične zgodovine vseh časov, ki se je po poldrügom stoletji ponovoˮ — te so Polsko trikrat zendrügim delili — „kak da bi zgodovina narodov se ničesa ne navčila.ˮ „Finis Poloniae„ — konec Polske? — „Ne. Zato ne, ar svet na Polsko ne pozabo, zato, ar mora spomin na to reč, štera se je pred poldrügim stoletjom pr- vič povedala i štera se zdaj po- navla v novoj i še v bole stra- hovitoj presküšnji, more izzvati i je izzvao reakcijo. Ne, ne bo tak- šega konca. Pravičnost, člove- čanstvo, razum se branijo to priznati i celo tisti, ki držijo silo za najbole opravičeni pogon v živlenji, se ne morejo s tem strinjati. Ve so oni tisti, ki naj- bole povdarjalo, da narodi, ki se ne vejo braniti, ne so vredni, da živejo. Zato je pa ešče bole istinsko, da Polska zaslüži, da žive, gda je to dokazala v svo- joj junaškoj obrambi, kak jo je vsikdar dokazüvala. Tak čütijo i verjejo vsi, štere drüži s Polaki katoličanska vera i ki se zave- dajo, kakšo nevarnost za katoli- čanstvo pomeni usoda njihove domovine, za tisto katoličanstvo, štero je svetlost europske civili- zacije i omike vsega sveta.ˮ Hitler v Danzigi. Kancler Hitler je obiskao Danzig, štero mesto ga je nav- düšeno sprejelo. V dugom go- vori je razložo, da je polski na- rod menje vreden kak nemški, da je meo slabo vodstvo i da je Anglija kriva, ka je nahujs- kala Polsko. Francija bo krva- vela, Anglija pa dobiček v žep vtikala. Danzig je nemški i bo nemški, kak dugo bo ostao nem- ški narod. Polski prosti vojak je bio junaški, a Polska več ne bo vstala, z Rusijov de Nemčija za to skrbela. Odgovor Angležov na Hitlerov govor. Na seji spodnje zbornice je Chemberlain, angleški minister- ski predsednik dao odgovor na Hitlerov govor. V njem je zavr- no Hitlerove trditve i izjavo: Anglija se bo borila do končne zmage. V svojem govori je tüdi omeno, da so v 2 tjednoma na morji več dosegnoli Angleži, kak v svetovnoj bojni štiri leta i ka so že do sedem nemških pod- mornic potopili. Od Polske je pravo: „ Celi svet sprevaja z ob- čüdovanjom borbo polske ar- made, štera še obstoji i se bori naprej z neizmernim junaštvom. Če Anglija i Francija nesta mogli bole učinkovito priskočiti na pomoč Polskoj, te pa po- navljam samo to, da smo zno- va obvestili polsko vlado, da bomo držali vse svoje obveze do polske i da bomo 3 3 bojno do končne zmage, ki bo opet vpostaviti nadvlado pravice.ˮ „Mi ščemo Europo oslo- boditi toga stalnoga splošnoga straha, da se vsaki narod mo- ra bojati, da bo kda napaden. V tom pogledi nas v toj borbi ne bo stavila nikša grožnja, ne nas, ne Francozov.ˮ Odgovor Francije na Hitlerov govor Vlada je soglasno sklenola, da se izrazi polskoj vojski i pol- skomi narodi vse priznanje za njegovo junaško borbo proti takšoj premoči. Vlada pri toj pri- liki znova povdarja, da se njeni sklepi za nadalüvanje bojne ne bodo spremenili i da se bo Fran- cija s svojimi Zavezniki vojskü- vala nadale do sküpne zmage, štera naj vpostavi poštüvanje pravice na sveti. ltalija dela za mir i zvezo nepristranski držav. Italija si močno prizadeva, da bi napravila mir. Če se njoj to ne posreči, bo iskala zvezo med Jugoslavijov i Grčijov, da se bojna ne raztégne na Balkan. V te namen je svoje čete po- tegnola nazaj z grčke meje, Gr- čija pa z talijanske v Albaniji. Varšava stanovitna. Angleški narod je poslao po radii najtoplejše pozdrave junaškim branitelom Varšave, ki so odbili poziv Hitlera, da bi se vdali Nemcom. Raj merjejo, kak bi se vdali. Nemci so zato za- čeli grozno obstrelavati Varšavo, krasne umetnine ležijo v prahi i pepeli, nemške bombe so celo zadele hišo, v šteroj je bilo 90 nemških zgrablencov i so jih 27 vmorile, 53 pa ranile. Varšavske žene so zašile milijon vreč i na- punile s peskom za obrambo proti nemškomi napadi. Zrok za novi rop. Sovjetska vlada potom ra- dija obtožüje baltske države, da v svojih pristaniščaj držijo tüjih držav podmornice. To je novih zrokov iskanje, da se te države podjarmijo od bolševikov, šteri v Polskoj že divjajo i dühovnike zapirajo. Romunija se tüdi boji, da bo. Rusija od nje zahtevala vrnitev Besarabije. S tem bi nastala v Europi znova nova bojna. Predsednik Romunske vlade streljeni. V Bukarešti pri mosti Dem- bovica so kotrige narodno soci- alistične stranke, zvane „Železna gardaˮ z revolverskimi streli vmo- rili Calinescu-ja, predsednika ro- munske vlade, ki je z ednim bio tüdi vojni minister. Od 9 moril- cov je dobo 20 strelov. Pokojni minister je bio sin prostih star- šov, ki je z celov močjov delao za neodvisnost svoje domovine, da ne bi prišla pod vpliv tüjih držav. To nese je vidilo plača- ni narodnosocialistom, zato so ga z sveta spravili. Isti den, 21. septembra je na istom mesti dala vláda mo- rilce, odvetnika Dimitrescu i nje- gove pomagače strliti. Dva sta se prle sama strelila, sedem jih je pa vojaštvo. Vseh devet mrt- vih tel je ležalo na cesti 24 vür. Na objavi stoji: „Takse bo od- sehmao postopalo z vsemi mo- rilci i izdajalci države." Calinesca so z velikov ža- lostjov naroda na državne stro- ške pokopali i to po želi pokoj- noga v rojstnoj vesi, kama je na kmečkih plüžnih kolcaj pri- pelalo trügo šest jüncov. Pismo prezv išenega g. knezoškofa g. Camplin-u. Maribor, dne 6. IX. 1939. Za prijazne čestitke k 29. avgusta t. l. se iskreno zahvalju- jem. Bog plačaj! Obenem izrekam Vam in vsem sopodplsanim prisrčno zahvalo za pozdrav z Gravelle z dne 15. VIII. — Sporočite drágim roja- kom, da molim za njih blagor, nje pa prosim, naj molijo za mene. Želeč Vam blagoslova božjega pri Vašem delu, se Vam pri- poročam v Memento. vdani Ivan Jožef Razgled po katoličanskom sveti. Nekatoličan od veličine katoličanske Cerkve. Nekdaš- nji poslanik Zdrüženi držav se- verne Amerike, Hugh Wilson, v Berlini, šteroga je zapüsto, kda se je začno boj s Polskov, je napisao knigo, v šteroj popisüje svoje vtise z drügi držav i v. ništernoj priliki guči tüdi od ka- toličanske Cerkve. Med drügim pravi: „Jaz nesem katoličan, a moje misli so se začnole obra- čati h kat. Cerkvi. Začno sam raz- mišlati od njene živenske moči i trajnosti. Že kak zgodovinski spomenik stoji edinstvena v ci- vilizaciji zahoda. Pozküšao sam že primerjati Cerkev z rimskov zakonodajov, pa to neupravičeno. Rimska zakonodaja se je v sto- letaj spremenila, katoličanska Cerkev pa je ostala, kak je bila. Skoz ves srednji vek je ohranila klasične jezike, ohranila izročilo staroga Rima. Prilagodim se je, a ne se spremenila, je diplomat- ska, a nepremekliva, je preživela polome kralestva, casarstva i demokracije. Ostala je, kak je bila pred sto leti. Če je bilo potrebno, je pogumno stopila pred vladare sveta. Na zahodi je bila edina sila, šteroj se vse špoštlivo klanja. To je sila, s šterov vlade morajo računati, pa naj jim bo to lübo, ali naj ver- jejo v katoličanski navuk ali ne. Najmogočnejši državniki se mo- rejo odmikati njenoj nevzdržnoj moči. Razmišlao sam od lepote Cerkve, od poslikani oken ka- tedrale v Chartres, v Rimi i Mi- lani. Najlepše umetnosti Cerkev hrani. V vsoj svojoj zgodovini si je postavila v slüžbo najbole dühovite arhitekte, slikare, gla- žare, zlatare i obrtnike. Lute- ranske cerkve i katedrale po Europi so pred opazovalcom kak da leži na njih mrtva roka. Sa- mo v Angliji se je v ništernih veliki katedralaj anglikanske cerkve ohranila lepota. Pa samo ohranila, ne je pa tü nastanola, ar večino tej cerkvi so zidali katoličanski možje. Razmišlao sam od znotrašnje povezánosti Cerkve s svojimi verniki, od nje- ne izredne sposobnosti, da je vsem vse. Prilagodi se kmeti i izobraženci, vsakomi na svoj na čin, v jedri pa z istov prisrčno- stjov. Cerkve so tü, dá bi bile obiskane. Indijanec prinese s se- bov svoj falaček hrane i ga povžije v hladni sencaj cerkve. Prinaša svojo deco i živali, da bi bili blagoslovleni. V Cerkvi se zda i cerkev ga pokopa. Kda ide mi- mo, stopi notri i pomoli. Izobra- ženci Cerkev reši dvojnosti. V zavesti, ka samo ona pravilno rešávle vse težkoče, najde svoj mir v njoj. Dühovnik v spoved- nici se bori s človečimi blod- njami vsej vrst i nieden vernik njemi nem« olajšati toga bre- mena. Pa ravno zato, ar se ka- toličanstvo v svojoj preprostosti i pristnosti more prilagoditi tüdi najbole priprostomi človeki, je blaženost za milijone i milijone.- To piše luteran. Kda se pisec, šteri je preromao dosta sveta i ma vpogled v živlenje visiki i nisiki krogov, tak poglabla v skriv- nostno živlenje kat. Cerkve i se čüdi njenomi neomajenomi de- lüvanje zaklüčüje svoje misli z vzdihom: „Zaistino je srečen, što je v toj veri rojen!ˮ Amerika. Napad komunis- tov. V mesti Nevarki je župnik špansko-portugalske župnije slü- žo sv. mešo v zahvalo, da se je končala državlanska bojna v Španiji i za žrtve, štere je ta bojna zahtevala. Pri cerkvi se je zbralo 500 marksistov, ki so pri- pelali dva radia i so motili božo slüžbo. Po končanoj božoj slüž- bi so napadnoli španskoga i portugalskoga konzula. To je prvi primer, da so motili božo slüžbo i napadnoli obiskovalce cerkve v Ameriki, kde je načelo verske slobode edno izmed glav- nih načel. Spodoben napad se je zvršo v Mehiki pri cerkvi v Gu- adalupi. Tü je pa bilo poškodü- vano samo cerkveno poslopje, osebno ne bio níšče n spadnjeni. Italija. Skrb za Izseljence. Za versko živlenje Italjanov, šte- rih žive okoli 10 miljonov zvü- na mej svoje države, je jako poskrbleno. Na velkih taljanskih prekmorskih ladjaj je stalno nas- tavlenih 20 ladijski kaplanov, ki skrbijo za versko živlenje potü- jočih rojakov. Za 900,000 v Franciji živečih Taljanov, je 24 misijonskih postaj. Za polske delavce, ki so lani odišli v Ame- riko, je skrbelo 7 dühovnikov. Düšnomi pastirski taljanskih iz- seljencov se posveča posebna kongregacija s 100 dühovniki i 350 dühovniškim! kandidati. Zahvala izseljen. duhovnika. Gledam mogočne stolpe kras- ne katedrale sv. Križa v Orle- ans-i, kjer bi se morali zbrati za naš verski sestanek v nede- ljo, 10. septembra, če vojna vihra ne bi vmes prišla. Gledam krasne stolpe, ki jih oblaki oblegajo. Poslüšam poročilo vrlega iz- seljenca Jožefa: to bi bil do- zdáj največji sestanek v Fran- ciji: prek 250 bi jih prišlo, saj jih je že sedaj prišlo prek 150, mnogl že s kovčekl, da bi potem z mano vred odpotü- vali proti Pariza in dalje proti domovini; a jaz več nisem mo- gel na sestanek, na prvi sestanek v mogočni francoški katedrali. Čitam Ijubezníve vrstice, ki mi jih je tega dne poslala majhna skupina, ki je vendar imela skupni obed. Njih sobi Se spomnim in še meni je tež- ko pri srcu. Vsem tem vrlim izseljencem, ki so prišli skupaj, se od srca zahvaljujem za veliko ljubezen, ki so jo s tem pokazati do Boga in domovine ter dühov- ništva. Mogoče pa njihove molitve le ne bodo zastonj, morda se bodo pa oblaki okoli cerkve razpršiti In bo spet sijalo son- ce, svetlo sonce ... Camplin. 2 NOVINE 1. oktobra 1939. Nedela po Risalaj osemnajseta. Vu onom vremeni: Stopivši Jezuš vu ladjico, prejk se je pe- lao, i prišao je vu svoj varaš. I ovo prinesli so k njemi z gutom vdarjenoga na posteli ležečega. I videvši Jezuš vero njihovo, pravo je z gutom vdarjenomi: Vüpaj se sinek; odpüščajo se tebi tvoji grehi. I ovo niki s pi- sačov pravili so vu sebi: ete blazni. I gda bi vido Jezuš miš- lenja njihova, velo je: zakaj mis- lite hüdo vu vaši srcaj? Ka je laži povedati: odpüščajo se tebi grehi tvoji; ali pa praviti: stani gori i hodi? naj pa znate, ka Sin človeči ma oblast na zemli odpüščati grehe, teda je velo z gutom vdarjenomi: stani gori, vzemi postelo tvojo ino idi vu hižo tvojo. I gori je stano, i odi- šao je vu hižo svojo. Videvši pa lüstvo zbojalo se je, i dičilo je Boga, ki je takšo oblast dao lüdem. (Mat. IX.) * Zakaj je Gospod stopo v ladjico, Če je pa prle večkrat hodo po vodi? Zato, da nam posvedoči svojo človečo naravo. Oboje nam je šteo v svojem živlenji dokazati: da je Bog i da je človek. Da je On Bog. spoznamo iz čüde, gda je oz- dravo mrtvokotrignoga na düši i na teli. Da ga pa vidimo člo- veka, stopi v ladjico. Stopo je pa v ladjico tüdi zato, da nam da vzgled poniz- nosti. Kak v vsem Gospodovom živlenji, tak se naj tüdi v de- nešnjem evangelskom dogodki zdrüžüjeta sijaj boži i skrajna človeča skromnost. Düševna bolezen je nevar- nejša, kak telovna, zato trbe naj- prle paziti na jo. Istina, človek najprle čüti telovne bolečine i greha navadno ne občüti tak, kak trn v peti. I vendar je greh vekše hüdo, kak ta najhüša telovna bolezen. Zato pravi Zveličar: „Iščite najprle bože kralestvo.ˮ Z vidnim čüdom je šteo Kristuš lüdi prepričati, da ma oblast odpüščati grehe, Obüditi grešnika k milosti je dosta več, kak zdignoti betežnika iz ležišča, ali lüdem je to drügo bole vid- no i zato napravla na nje globši vtis. Kristuš pa čüde ne misli primerjati, šteo jé samo pove- dati, da je človeki oboje nemo- goče. Kak človek nemre betež- nika ozdraviti z ednov rečjov, tak tüdi grešniki nemre odpüstiti grehov z rečjov: »Odpüščeni so.* Če pa Gospod pred očmi vseh lüdi včini veliko čüdo, da oz- dravi z rečjov betežnika, mora- mo vervati, da njemi je dana tüdi oblast, odpüščati grehe. Denešnjega evangelija do- godek nam je tüdi prispodoba: Gospod je prišeo v »svoje mes- to*. Gospodovo pravo mesto na sveti, njegov na pečino postav- leni grad, je sv. katoličanska Cerkev. Tü njemi prinesejo „mrtvo- kotrignogaˮ betežnika, ki ma roke, a nemre jih gibati; noge ma, a nemre hoditi. Nesrečen betežnik je podoba človeka, ki je v smrtne grehe zakopani, je podoba vsega človeštva, ki je pričaküvalo Zveličara. Kristuš je človeči rod oz- dravo s svojim navukom i s svo- jim trplenjom. Gospod pravi betežniki — grešniki: „Vstaniˮ. Da njemi po- moč, kelko je potrebno, a vstati mora sam, zapüstiti mora greh, zapüstiti grešno priliko, zapüstiti ležišče, v štero je bio dozdaj zakopani. „Posteoˮ je telo, so telovne po- trebščine, ki nas ne smejo popunoma vezati na sebe. Pride pa še vöra, gda bo Gos- pod naročavao: „Zdigni svojo posteo !“ To se bo zgodilo na den, gda se bodo düše znova zdrüžile s teli, na den sodbe živih i mrtvih. Tisti den bo pra- vo Gospod svojim odebranim: „ Idi na svoj dom,ˮ „idite v kralestvo, ki vam je pripravleno od vekomaj!ˮ Glasi z bojišča. Ka je govoro predsednik Francoske vlade Deladier v parlamenti. Obiskao sam fronto, naša vojska se drži izvrstvo i je že par kilometrov v Nemčiji. Vojsko nam je vsilila Nemčija, štera si je delitev Polske z Rusijov že prle dogovorila. Zahrbtni napad Rusov je bio tüdi že 23. augusta v tajnoj pogübi določen. „Šteri pošten človek bi še mogo vervati v reči tistih, šterim so roke puna krvi. Što bo ver- vao v reči tistoga, ki že leta i leta krši dano reč? Koliko po- godb je bilo že raztrganih? Lan- sko leto 29. sept. mi je Hitler v Monakovom pravo, da nešče Če- hov, da Čehov ne mara za nikšo ceno v Nemčiji ar šče nemške pokolenje čisto ohraniti. Če nam zato dnes Hitler govori, da ne- šče več nikaj od nas, ar je že zasedo Polsko, te se moramo zavedati samo te istine, da šče vničiti še Francijo, kak je vničo Austrijo, Češkoslovaško i zdaj Polsko. Pravo je to že i napisao v svojoj knigi „Mein Kampf ˮ, kje pravi, da trbe Francijo najprle odločiti od njenih zaveznikov, potem jo pa pobiti.ˮ Na franco- ske zastave je zapisano „Slobo, ščina ali smrt.ˮ Z Anglijov smo nerazdrüženi, njena vojska se z našov sküpno bori. Vojsküvali se bomo, dokeč se ne stere za vsikdar premoč Nemčije. Zato bo Francija tüdi Zmagala. Varšava se srdito brani. Varšavska Polska vojska je nemško tri kilometre odtirala od glavnoga mesta, zaplenile več orožja i vnogo Nemcov zgrabite. Nemški general Pritwitz je spadno. Pri Lvovi so polski oddel- ki razbili dve nemškivj diviziji. Pri tej bojaj je spadno nemški general Pritwitz. Ka pravi belgijski poroče- valec. Poročevalec belgijskoga li- sta Independance Belgeˮ javla, da so Polaki premagali Nemce pri Kutni i da majo še zmerom v svojih rokaj Lodz, Skermenice. Kutno i Lvov. Pri Lvovi so tüdi odbili nemški napad. Na 600 ki- lometrov dugoj liniji se borijo Polaki Proti Nemcom i Rusom. Bitka na Bzuri. Nemci javlajo, da se je tü podalo 200 jezero polskih vo- jakov i da so zaplenili vnogo orožja. Letalske borbe na zahodnom bojišči. Pri tej borbaj je spadno sin biv- šega predsednika francoske vlade Dechanella, šteroga so Nemci z velikimi častmi zakopali pri Neu- kircheni. V isti bojaj je spadno tüdi nemškoga barona Richthof- fena sin. Na tom bojišči se pri- pravlajo francoske čete na vekše bitke. Nemške proti napade so odbile, nemške tanke vničile z močnimi štüki i napredüvao proti reki Saar. Belgija poplavila obmejno pokrajino. Da se sovražnosti nebi pre- jšle na belgijska tla, je vláda dala v zrak spüstili nasipe pri Liegen i Flemingi. Zvün železnic i poti je drügo vse pod vodov. Isto namerava napraviti v nevar- nosti Holandija. Boji pri Varšavi. 70 kilometrov od Varšave na shod se Polaki junaško bo- rijo proti Nemcom i so tri bri- gade konjenice prišle v Varšavo pomagat junakim branilcom. Iz Budapešta javlájo, da se Polaki še v trej mestaj borijo. Pri Var- šavi so samo eden den odbili deset nemških napadov. Nemci trdijo da je Varšava postala prava trdnjava. Vilno i Plnsk zasedli Rusi. Polske čete so se odmak- nole zavolo premoči sovražnika z teh dvojih mest. Polaki so Ru- som tüdi junaško protipostavno. Delitev Polske. Rusi so dobili petrolejske vre- tine, Vilno, Brest Litovsk, Lublin i Lvov, del Varšave i Galicijo. Ostalo Nemci.To je vse ešče samo na papiri. Končno reč pove Bog. Nemci priznavajo polsko junaštvo. Nemško poročilo pravi, da so se Polaki z junaštvom vrgli proti Nemcom pri Kutni, gde je tjeden dni trpela grozovita bojna i je na jezere mrtvih na obe stra- ni. Isto junaštvo priznavajo Nemci Polákom v bojaj pri Gdinji, Wes- terplatze-i i na otoki Hela, gde se še držijo Polaki i branijo čast polske zastave. Gda teh par vo - jakov glad prisilili, da se Vdajo, njim Nemci kak junakom, ne vzemejo sabel. Nemški zaroblenci v Londoni. Gda so nemške zaroblene oficire i podoficira gnali po lon- donski vulicaj, je edna ženska nemški zakričala. Kakša smola! Nemci so odgovorili: To ne nikaj! General z štabom zgrablen. Polskoga generala Boltnov- skoga so ž njegovim štabom vred zgrabili Nemci. Polaki se tüdi Rusom opirajo. Pred 20. se je že javilo, da so Rusi zavzeli Bjalistok i Brest- litovsk. Pa to se komaj 23. sept. zgodilo, tak dugo so se Polaki borili proti Rusom, ki so desetkrat od njih bole Oboroženi i jih je tüdi vnogo-vnogo več. Če Rusi potegnejo vso svojo vojsko notri, je te 25 milijonov. Polakov je pa vseh komaj 23 milijonov. Plemeniti ideal in njegov pomen v življenju. »Odvezite vezi, ki vas vežejo na zemljo, bežite iz ozkosrč- nosti in zaduhlih pivnic ter se navzamite visokih misli, ki peljejo v svobodo k nebu, v jasno deželo, kjer bivajo čisti dühovi in ne buče nevihte nesreč.* (Schiller: Ideal und daš Leben.) Sv. Salezij svetuje: „Po dnevnem duhovnem opravilu vzami zvečer za četrt ure dobro knjigo, ki te napolni z lepimi mislimi in ti dvigne düha iz prahü.ˮ Dante prosi: „Zdelo se mi je, ko da se nahajam v temnem gozdu, od daleč je brlela lučka. Hočem ji slediti, toda v ozadju se je prikazal lev, ko se hočem obrniti, zapazim za seboj panterja. Kam sedaj ? V tem zagledam Beatri- ce (simbol vere), ki me reši in pokaže divno pot in prihajati so mi začele lepe misli.ˮ (Inferno canto I.) Mlademu Herkulesu na križpotju zaprejo pot razne težkoče. Ne ve, kaj naj ukrene. Ta največji grški heroj premišlja. Od da- leč se mu bližata dve ženski. Prva je bila lepa in ljübezniva, ta mu obeta vse sladkosti življenja, če gre z njo. Ko jo vpraša za ime, mu odgovori: „So, ki mi pravijo sréča, drugi pa greh.ˮ Druga je bila skromna, mirna. „Pojdi z mano, vodila te bom, toda moja pot je težavna, to ti povem napreˮ toda postaneš slaven.ˮ Kako je pa tebi ime? „Pošteni mi pravijo krepost.ˮ Herkules se je podal z njo na pot, postal je dobrotnik človeš- tva in izvršil velika dela. Mladi človek, pravi Böhmer, mora imeti ideal in temu slediti, četudi mu pot včasih treba pretrgati ali po ovinku hiteti. „Boj, ki je najtežji, je boj z lastnim „jaz.ˮ Ta daje celo življenje dela. Lastni „hyperjazˮ mora biti v kletki samozataje. Ta zmaga je največja. „Megalopsyhoiˮ — „velikodüšni bodimoˮ, nam kliče Aris- totel.ˮ Že naša pokončna postava in hoja nam kliče kvišku! Vsak narod, vsak državnik ima cilj, za katerim stremi. Vsak mladi človek, ako nima cilja, propade. Veliki narodi, veliki ljudje so vedno nemimi, vedno hrepene. Elan, ki jim ga daje cilj, jih vzdržuje v discipliniranosti in delu. Budi jim zavest in samozavednost. Hannibal, Cesar, Aleksander Veliki, Napoleon, Peter Veliki itd. Vsi ti so imeli ideale, ki so jih peljali k velikim požrtvovalnostim. Inteligent je določen, da zna preračunati, voditi in vladati. Mora se znati pretolči skozi zapreke. Inštinkt živi iz rok v usta. Znanstvu je svet sovražnik, toda premagati ga je treba in vedo uporabiti v korist človeštva. Pravilno misli, da bo tvoj domislek stopil pred te Tako dober, kakor otrok božji. Mladi človek se mora za življenja pot izurili v pravilnem mišlenju. Platon pravi v 3 knjigi svoje Države: »Ko je božan- stvo ustvarilo človeka, je bodočemu .vladarju dalo‘zlato, poma- galcem srebro, poljedelcom železo, zgodi se pa, da se človeku z zlatom rodi srebrno dete in srebrnemu zlato. Vladarju zato naroči, naj pazi nato. Vsako dete, katerokoli se rodi, glavno naj pazi na njem, če ima zlato, ali srebro, ali železo. Zlatoga naj dvigne, kakor se spodobio Kajti orakel v Delfih je rekel: Gorje državi in narodom, ako ga čuvata samo železo in medovina, ne pa tudi še bolj srebro in zlato* — »razum in lep značaj.* »Vsa- ka duša je bojna ladja, teška je služba kapitanska* (Šotor miru). Inteligent naj jasno hodi med narodom in dušo k duši tajno vodi. (Klic.) Rous Štefan. Matija Balažic: Na križopotji živlenja. Stopila je v kmičnato šta- lo i topeo sopót njoj je vdaro proti. Krave so mlele z gobca- mi i ružile z roglami. Málo tele se je Vrglo po slami. »Dober večer vam Bogdajl* Glava kre krave se je obr- nola i čüo se je hladen glas: »Da bi bio samo dober!* Mati je brezi reči dojila dale. Za časek je bila tišina v štali. Liziki je postalo nekam tesno v düši. Ne znala, ka bi začnola. Konči pa je li spregučala: »Mati, zakaj ste čemerni na mené?* »Lepo si začnola z Janče- kom.“ Liziki je biló, kak da bi bila na trnji. „Naj me svetlo sunce nik- dar več ne obsine i moje telo naj se posüši kak prapor, če sam gda bar z ednov rečjov zavajala njega,ˮ se je zakunjavala Lizika. „Rada sam vam vsigdi pomogla, gdekoli sam mogla.ˮ „Znam, da si bila dobra do zdaj do mené, zakaj, si lehko sama mislim,ˮ njoj je vrgla v oči mati. Liziko je nekaj zbodlo v prsaj. „Mati, naj se zemla odpré i me požré, če sam gda mela kakše slabe namene i če sam v vaših očaj tak bodikáj,ˮ je pra- vila napö v strahi, napö v žalosti. „Lüdje gučijo.ˮ „Lüdje morejo vsikdar kaj meti, da melejo. Zavolo toga si ne delajte serih vlas,ˮ je zago- tavlala Lizika materi. Mati je stanola i vrgla sto- ček za dveri. To se bo že vidilo. Želem pa, da te ne vidim več z Jan- čekom, inači te prekuném na dno peklá,ˮ njoj je šče zagrozila mati v svojem materinskom strahi za sina i šla proti kühnji. Liziko so poljale skuzé. Ne- mirna i nepotišena je šla proti domi. Da je tüdi njegova mati ne razmi, štera jo je prlé tak rada mela, to jo je najbole bolelo. Jančeka zdaj tüdi ne bilo doma, da bi njoj pomagao. Odi- šeo je k svojemi prijateli za eden tjeden na obisk. Lüdje pa so čiduže bole metali špotice v njo, ne da bi kaj premislili pa pre- birati pri tom. Njo je biló sram i lüdje so jo grdo gledali. Pa njena vest je bila čista pred Bogom. Pa itak vsega toga me mogla zdržati več: ne najde raz- mevanja ne pri domačih, ne pri drügih lüdej. More se ognoti vsemi tomi! Kama? Kamakoli, samo tüodnet more! Domislila si je, da se Tilika spravla v Francijo. Ka če bi šla ž njov? Mogoče te lüdje pozabijo to i čas pomali vse zabriše. I resan se je odločila, da bo šla z Lizikov v Francijo. Gda je prišla domó, se je vrgla na posteo i krčevito zajo- kala : da je moglo to vse tak priti! XIII. Ešče prlé, kak se je začnola kukarčna trgatba, je bila angelska nedela. To je bio za dolinske goričance, šteri majo v Lendavi gorice, velki svetek. Kak idejo na Martinovo nedelo pokušat novo vino, tak idejo na angelske nedelo gledat pa pokušat groz- dje. što more, se napoti: starejši idejo peški z okovanov palicov pa s torbov na hrbti, vnogi se pelajo celó s koleslinom, mla- dina pa se pela na potačaj, če trbé, tüdi dva na ednom. Samo da pridejo v gorice. Oni, ki ide- jo peški, idejo po navadi po ranoj meši, ki se pa pelajo na potačaj, pa po vélkoj meši. Gorice... To so srednje velki, nekel- ko zdignjeni bregóvje, razteg- njeni kre vzhodnoga roba rav- nice. Pod bregom je čepela ču- pora gospockih hiž, nad temi hi- žami se je zdigavala lepa pre- novlena cerkev z lükastim zvo- nikom i pozlačeno jabuko se je bleščalo v jesenskom sunci. Šči- sta na vrhi brega se je Smejala bela cerkvica sv. Trojstva, kak da bi stegavala svoje roké proti nebi i razsipavala blagoslov po tom vinskom bregi. Ves breg je bio zaraščeni s trsjom, Štero je zdaj na jesen biló obtoženo s sladkimi napnjenimi jagodami. Tü pa tam je med dugimi voz- kimi krpami goric razpresterala svoje košnate veke breskev, lis- tje čresnje pa je že začnolo od- padati. Po mejaj so se gibali beli robci i čarni krščaki. Gori- čanci so si ogledavali gorice. Tü pa tam se je nad zelenim trnjom pokazalo sleme razme- tanih hiž. Pod bregom so se pretakali štric trijé potoki. Janček je z Lipičom dojšeo med mostmi Liziko pa Tiliko. „Ohó, tüdi ve v gorice ? Pa idemo vküp,ˮ se je razveselio Lipič. „Dobro, pa idemo. Malo poglednemo, če je že grozdje kaj meiko,ˮ je pravila Tilika. „Mogoče smo dnes zadnji- krat vküp,ˮ je nekam tužno pra- 1. oktobra 1939. NOVINE 3 Polaki predali Lvov Nemcom. Polaki so Nemcom izročili Lvov. Tej ga odstopijo Rusom. Boljševiški bič poka. V zasedenoj Polskoj so Rusi začeli deliti hrano prostomi lüd - stvi, predvsem delavcom, ne dajo je pa dühovnikom i vučenim. Tiste dühovnike i vučene, ki so se borili proti boljševizmi, so pa že spoklali. Mučeniki naj prosijo Boga za mir. . Romunija ne püsti polske vlade v Francijo. Romuniji se je v oči vrglo, da podpira Polake, ki se ščejo organizirati za novo vojsko v Franciji. Naj se vočimetanja reši i strogo obdrži svojo nepristrá- nost, ne püsti ni kotrige polske vlade, ni vojaške osebe prek svojih mej. Slobodno pa potüjejo drügi, če majo v redi potne liste i zadosta penez na pot. Ka misli Rusija. V ukrajinskom deli Polske je prepovedala po šolaj polski jezik, več dühovnikov zaprla, več Polskoj vernih Ukrajincov osmrtila, zaprla kneza Radziwil- la, se je spravila do Lwova i petrolejskih vretin, je prišla do romunske, slovaške i vogrske meje. Od Romunije, tak se trdi, šče zahtevati odstop Besarabije, od Vogrske odstop Podkarpátske Rusije, mesto te pa naj bi njej Romunija odstopila Erdéljsko. Rotschildovo imanje Zaplenjeno. V Nemčiji je vláda zaple- nila imanje Rotschildovo. Kak znano, je Rotschildova familija židovska i najbogatejša po vsem sveti. Te familije sin pa je pos- tao katoličanski dühovnik. To velko miloščo je dobo, gda je gledao ponovitev gospodovoga trplenja na pokojnoj Neuman Tereziji, štera njemi je tüdi bila botra pri krsti. Cena soli se je znižala. Cena soli za lüdstvo je pri nas 1.50 Din. kda, živinske pa 50 par kda. Sol za industrij- ske namene je dobila vekšo ce- no, 75 par mesto 60. par za kilo. Imenüvanja. Za komisara Suzorja v Zag- rebi je imenüvan dr. Juraj Gas- parac, za komisara mesta Zag- reba pa Mate Štarčevič. Za po- močnika notrašnjegn ministra je pa imenüvani dr. Milorad Vlaš- kolin, pod koga oblas spada Policija. Ladje praznijo. Angleži so zgrabili na morji 200 trgovskih ladj i je prisilili, da so odplavale v angleška pris- tanišča. Tü je angležka oblast preiskala i 120 ladjam vse bla- go vkraj vzela i je prazne od- püstila. Ladje so last držav, štere v boj neso zapletene. Kardinal Hlond pri sv. Oči. Primas Polske, kardinal Hlond, je poročao sv. Oči, da so boljševiki zasedli šest kat. škofij. Pričaküje se najkrutejše preganjanje kat. Cerkve tü, kak se je vršilo v Rusiji. Rusko voj- sko vodita na Polskom generala Gorev i Helfant, šteriva sta vo- dila borbe v Španiji proti bo- riteli vere, Franci, i pod šterima so Stojezeri katoličancov bili kruto vmorjeni. Mleko za odraščene v Nemčiji prepovedano. Od 25. septembra naprej je za vse odraščene osebe pre- povedano vživanje mleka. Železno gardo trebijo v Romuniji. Po vmoritvi ministerskoga predsednika, Calinesca, od strani kotrig Železne garde, je vlada dala brez soda strliti 400 članov te, za državo nevarne organiza- cije, 2000 jih je pa zaprla. Svinje v bojni. Ar so Nemci z minami na- dali vso mejo proti Franciji, so Francozi na jezere svinj poslali pred vojskov na te podminirani kraj. Kak svinja stopi na mino, jo ta razčesne, vojakom da dobro pečenko i je reši smrti. Potres. V okolici Smirne v Maloj Ažiji je potres porüšo 250 hiš, 200 lüdi spoklao i 5000 lüdem vzeo streho. Neredi na Češkom. Delavci so pokvarili stroje za izdelavo orožja v Škodovih tovarnaj. Nemiri so nastali tüdi v Zlini v Batovom podjetji. Nem- ška oblast trdi, da glasi od ne- mirov na Češkom neso istinski. Vogrski polanik v Moskvi. Vogrska je imenüvala Kriš- tofova za poslanika v Moskvi. To zbližanje je potrebno zavolo koseščine. Vilno majo Rusi. Vilno so Nemci odstopili Rusom. Tej pa nikše vole ne kažejo, da bi jo odstopili Litvi, čeravno je Prebivalstvo večinoma litvansko. Glasi iz Slovenske Krajine. Naročniki Novin, ki že- lete meti za polovično ceno kalendar, javite to do 15. ok- tobra v Črensovce na upravo Novin. Kalendarov samo teliko damo štampati, keliko naročni- kov Marijinoga Lista i Novin se do 15. oktobra zglasi za nje. Prvi je dobijo brezplačno, če plačajo za M. List naprej 8. Din i kleti 8 Din. Rogan razbojnik mrtev. Sin naše Goričke, Rogan je dugši čas ropao po Štájeri Zadnji čas se je zdržavao v okolici Mari- bora i tü ga je doletela tüdi smrt. V Maribori na Koroškoj cesti se je skrivao v nekoj hiši i proso od ženske obed ki ga je poznala. Ta je šla taki na stražnico. Policija z žandari je obkolila hišo i ga z štirami streli vmorila, ar je 3 krat strelso na nje i se ne šteo vdati. Star je bio te zgüblen sin Slovenske Krajine ,28 let. Vnoge pestvije se je navčo v vozi v drüžbi po- kvarjenih tovarišov. M. Sobota. Na gimnazijo se je spisalo 648 dijakov, med temi je 184 dijakinj. Kak prepo- treben bi bio neki zavod za deklice. Za honorarnoga vero- vučitela je imenüvani na gimna- ziji č. g. Zajc Ivan, salezijanec. Prosenjakovci. Z lepov slovesnostjov se je zročo svoje- mi nameni novi gasilski dom pri nas septembra 17. v nedelo. Naš dožnjek v francos- koj cerkvi. Naš izseljenec Jo- žef Gutman_je za časa žetve rad pleo kakše lične vzorce iz vlatovja.To je vido njegov gos- podar i ga je naproso, naj na- pravi nekaj za cerkev, kda bo v njihovoj cerkvi svetek žetve. Jo- žef se je potrüdo i spleo krasen dožnjek: vse polske cvetlice je zbrao v njem, nájveč divje ščip- ke, klince i detelco poleg ple- menitoga pšeničnoga vlatovja. Vse je take lepo piso, da so vsi cveti gledali gor, proti Tisto- mi, ki nam je vse to podario. Šče bole pa so o tom velikom Dobrotniki govorili simbolični vzorci: veliko Srce, križ, 5 ran, znamenje Trojstva i večni posvet. Vse to je tak lepo zdrüžo, da je zmed 80 dožnjekov dobo prvo oceno i pri večernicaj javno de- kanovo pohvalo dne 27. augusta v podeželskoj cerkvici v Gidy (Loiret), kje so ga pa tüdi Pa- rižani (dosta se jih je zdaj od- meknolo na deželo) odkritosrčno občüdüvali. Isti izseljenec je na- redo slični dožnjek tüdi za so- sedno cerkev v Artenais i rav- no tak dobo prvenstvo. Tüdi mi njemi Čestitamo. Šalovci. V nedelo, dne 17. septembra je vmrla v maribor- skoj bolnici na poapnenji žil 80 letna dovica po cestari, Ana Magyar iz Šalovec. Zavolo njene vesele narave je bila dob- ro znana po vsem Goričkom. Pokopana je v Maribori. Molimo za njo, naj počiva v miri. Vančaves. Zdaj, ka se je pali začala šola pa deca hodijo v šolo, se po poli dogajajo čüd- ne stvari. Na nešterih njivaj kre ceste tak zgleda, kak da. bi je aeroplani bombarderali z bom- bami. Zapazili je po njivaj vse puno kamenja, tü je proso, tam ajdina sklačena. To delajo šo- larje. Prosimo starše i Vučitelstvo, da se napravi red. Deca z šole naj ide lepo v vrsti pod pazitel- stvom. — Zdaj, ka se vrši bojna v Europi, vsaki komaj čaka na časopise. Vsi dobro vidimo, da naše domače „Novineˮ kak krščanski list, pišejo po istini v Kristušovom dühi, zato je tüdi teško čakamo. Vsak bi je šteo kemprle do rok dobiti. „Novineˮ so nas šče nigdar ne zapüstile, zato tüdi mi nje nesmimo i red- no plačüjemo naročnino. Novine so narasle me- seca septembra za komadov 3 v Franciji, 7 v Nemčiji, 1 v V, Polani, 1 v M. Polani, 1 v Gerlincih, 2 v Bakovcih, 1 v Strehovcih, 1 v Beltincih, 1 v Črensovcih, 1 v Mostji, sküpno za 19 komadov. Odpadnolo je komadov 12 v Franciji, 3 v Nem- čiji, 1 v Küpšincih, sküpno 16 komadov. Čisti narastek 3 kom. iz srca se zahvalimo častivrednima slu- gama Antoni Martini Slomšek! i Fride- riki Baragi za pomoč. Prosimo jiva, naj napunita s svojim dühom slovenski narod, njegove liste i je razširita. Sv. Ciril i Metod naj njima sprosita čast oltara, bodi naša stanovitna molitev. Odprite oči. Boljševiki so zasedli Polsko, edno najbole ka- toličanski držav. Vsaki človek, ki lübi Boga, se z globokov vda- nostjov obrača na njega i moli za preganjene krščenike, šterih vnoge so zaprli bolševiki, pa vnoge tüdi vmorili. Žalüje Kris- tušova Cerkev. Da se lübezen do Boga ohladi, prirejajo nje- govi sovražniki komedije. Takšo komedijo je naprejdavala mladi- na pod vodstvom akademika Godina Ferdinanda v hiši po- kojnoga.. Kelenc Rudolfa na Dol. Bistrici. Kak jasna zveza med žalostnov katoličanskov Polskov i komediaškov Dolnjov Bistricov. Vendar, če ste katoličani, odprite si gori oči. Igra pa niti ne bila od oblasti dovoljena. Na Misijon Mons. Kere- ca so darüvali v dinaraj: Magdič Marija, Francija 50, Ba- lažic Marija, Francija 10, Vučko Katá, Francija 10, Šreš Terezija iz Ižakovec, Nemčija 50, Antolin Katá, Odranci 15, Barbarič Bara, Filovci 10, Bedič Marica, Nem- čija 6. Penez poslani misijonari potom salez. na Rakovniki. Markovci. Po kratkom betegi je mro naš kantor Grah Franc. Svojo slüžbo je 12 let vršo verno, dober drüžinski oča je bio, mirolüben člo- vek. Vsi smo ga lübili. Naj počiva v miri ! Bogato naročnino v zneski 100 Din. je plačao g. Osterc Peter, trgovec v Beltincih. Bog povrni! Na podporo Novin je da- rüvao g. narednik črensovske žand. stanice 10 din, Gaser, r. Gjörek Marija, Francija, iz Čren- sovci 5 din. Rogan Marija, Fran- cija 5 din, Režonja J. Francija 6 din, Šavel Kalman, Francija 37 din, Šaruga Martin, Francija, iz Beltinec 12 din, Kerec Irma iz Francije 12 din. Konkolič Marija, Francija 4 75 din, Kerec Adela, Francija 16 75 din, Mekiš Kris- tina, Trdkova iz Francije 7 din, Majc Marta iz Vančavesi, Fran- cija 9.50 din, Petkovšek Emilija, Francija 12.50 din; iz Francije so darüvali sledeči: Gutman Jožef z Filovec 4.25 din, Fortun Štefan. Nedelica 6 din, Fujs Alojz, Pro- sečkaves 1.50 din, Horvat Mat- jaž, Žižki’ 2.50 din. Bog povrni! Važna štiriletnica dela. 13. sept. so pretekla štiri leta, kak je prevzeo ban dravske banovine g, dr. Marko Natlačen težko i odgo- vorno slüžbo bana Slovenske banovine. Ta štiri leta pomenijo za nas Slovence velki napredek v kulturnih, gospodar- skih i socialnih pitanjaj. G. ban se je posebno brigao za razvoj našega kme- tijstva, štero je zavolo krize pretrpelo dosta škode. Poleg neštevilnih podel- jenih podpor je g. ban posveto vso skrb kmetijskim i gospodinjskim šolam, kde se vzgaja naš kmečki naraščaj on je omogočo rešitev zadružništva s tem, da je banovina omogočila našim za- drugam velko posojilo. V časi teh šti- rih let je g. ban vodo razvoj javnih del v Sloveniji. Popravlale so se ceste, zvršile regulacije i melioracije. Na pro- svetnom poli se je pokazao tüdi velki napredek. Gradijo se nove lüdske šole i gimnazije. Na pobüdo g. bana se je začnola modernizacija banovinskih so- cialnih i zdravstvenih ustanov. Bano- vinske bolnice so najlepše urejen! Zdravstveni, domovi. Tüdi lüdska pro- sveta je najšla v njem svojega dobro- hotnoga pokrovitela i zaščitnika. Za ves njegov trüd i delo se slovensko lüdstvo z zahvalnostjov spomina g. bana i njemi žele, da bi šče vnogo let vodo slovensko banovino na hasek Slo- vencom i v napredek vse Jugoslovan- ske države, Vsem sezonskim in na leto dni izseljenim delavcem v Franciji in Nemčiji. Zveza poljedelskih delavcev v M. Soboti, obvešča vse delavce v inozem- stvu ; t. j. v Franciji in Nemčiji, ki se želijo in morejo brez večjih težav in škode vrniti iz teh krajev, se lahko vr- nejo v domovino. Tisti delavci, ki se nameravajo čimorej vrniti v domovino in bodo za- pustili delodajalca pred potekom kon- trakta, bodo Sicer stem prekršili po- godbo, ker ne bodo ostali do konca sezone, kakor so se pogodili. Za vse Posledice, ki nastanejo radi prekrška. pogodbe, bodo sami odgovorni t. j morali bodo pozabiti kavcijo in sami plačati celo vožnjo od kraja dela pa do naše državne meje. Tudi je nevar- nost, da bodö gospodari odtrgovali zaslužek zadnjih dni pred odhodom. Delavcem v Franciji priporoča- mo, da denar, ki ga morda imajo pri sebi, če morejo naj čimprej odpošljejo domov, kajti s seboj jim je dovoljeno vzeti samo do 5000 Frankov gotovine. Tega zneska pa, naj nikar ne zasenjajo v kakršni koli domači banki, temveč naj se obrnejo na našo Narodno ban- ko, ki ima svojo podružnice v Ljub- ljani in Mariboru. Te banke jim bodo franke zamenjale po pariteti. Zasebni denarni zavodi prinešenega denarja ne morejo zamenjati po pariteti. Delavci v Nemčiji, Vam pa na- ročamo, pošiljajte redno vsak mesec vaš zaslužek preko tamkajšnji bank na točen atres Vašim domačim in to na Deutscheverechnungskasse v Ber- linu ki potem odpošlje vaš zaslužek naši Narodni banki v Beograd in ta Vašim domačim, katerim ga pošiljate. Gospodarji Vam morajo poskrbeti po- trebne dokumente (Grunzettel), s ka- terimi lahko pošljete denar. Sezonci lahko pošljete mesečno 40 RM. Letni delavci; t. j. ki ste pogodili na leto dni, lahko pošljete 35 RM skupaj, n. pr. če pošljete na 5 mesecev nazaj po 40 RM znese ta pošiljka 5 krat 40 RM t j. 200 RM. Oni pa ki pošilja 35 RM me- sečno, znese ta pošiljka 5 krat 35 RM t. j. 175 RM. Glejte, da boste redno pošiljali. Če pa bodisi sezonec, bodisi letni delavec več zasluži kakor sme poslati, naj višek zaslužka ne zaprav- lja, ampak naj si toliko obdrži, kolikor potrebuje za pot in prehrano na poti, od mesta dela do naše državne meje, Če pa ne bi rabili za pot, naj ta de- nar spravi v promet tako, da si naküpi potrebne reči, ki jih bo rabil; n. pri ali ročni šivalni stroj, bicikel, kovček, harmoniko, ali druge drobnarije, ki so doma potrebne. Vse kar se da spraviti v paket, lahko vzamete s seboj v do- movino brez bojazni. Svetujemo vsem, naj bodo v tu- jini pametni in olikani ter se lepo in dostojno obnašajo, da ne bodo delali slabega vtisa in sramote. Naša država je nevtralna in v prijateljski odnošajih z vsemi sosedi in taks hoče ostati. Ne vzklikajte, niti tam, niti med potjo, ka- kih vznemirljivih izrazov. Verite (opo- našajte) se kakor se to morejo držav- ljani nevtralnih držav. Če se zbere večji transport, sporočite to brzojavno Borzi dela v M. Soboto ali v Maribor, da bodo tam pripravili vse potrebno za prevoz v domači kraj. Pripominjamo, da se poslani denar še vedno lahko zamenja in to 1 RM za Din 14.30. Vse to Vam javljamo in sporočamo radi tega, ker so mnogi Vaši domači v skr- beh za Vas in nas prosijo, da bi vas, če je mogoče pozvali domov. Prepri- čani smo, kakor nam mnogí pišejo, da za enkrat ni posebne sile in niste v nevarnosti, vendar na Vašo odgovor- nost Vam dajemo na prosto voljo, da se sami po svoji volji odločile in Va- šim domačim sporočite, kašo in kaj mislite okreniti v bodoče, Želimo Vam pa vso srečo in upamo, da se bo kma- lu tudi tam, kjer se nahajate, preokrenilo na bolje. Zveza polj. delavcev v M. Soboti. I 343|39 - 7. Dražbeni oklic. Dne 30. oktobra 1939, dopoldne ob 9. uri, bo pri tem sodišču v sobi št. 22, dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ižakovci, vl. št. 9 B 22 3|32-inke pare. št. 224|1, 224|2, 224|3, 224,4, vl. št 44 B 11, Vi-ica pare. št. 142 njiva, vl. št. 102 B 48 b, l|16-inka pare. št 252 pašnik. Cenilna vrednost Din 2,536, najmanjši ponudek Din 1.691, varščina Din 254. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najkas- neje pri dražbenem naroku pred za- četkom dražbe, sicer bi se jih ne mo- glo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražlteija, ki je ravnal v do- bil veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v D. Lendavi, odd. II. dne 14. septembra 1939. K odaji je posestvo: 8 oralov okoli hiše, gospodarsko pos- lopje, vse zidano, velika pivnica, šume 2 orala za 90.000 Din. - Javite se pri Hediedt Petri, av. Verban, p. Štrigova vila Lizika i se zglednola na Jan- čeka. Bila je zadnja nedela, prlé kak odideta s Tilikov v Francijo. Vsem je bilé nekam žmetno pri srci. Vsakši s svojov tihov skrbjov v düši so šli po klanci proti goricam. Zadnja nedela je dnes, štero šče preživéta njevi doma. V tork odideta zdomi. Tiliko je gnalo zdomi domače sirmaštvo, da bar nekelko po- more domačim zakrpali lüknje na verstvi. Lizika pa se ščé og- noti ostrim jezikom, s šterimi so jo tak krivično opletali. Kak jako se je pa oča čemerio: Ka bodo pravili lüdje, da njegova hči ide v Francijo, gda má doma vsega zadosta, dela pa jela? Ali Lizika ne štela podpüstiti. Za vsakšo ceno se je štela ognoti vsemi tomi. Šli so tiho po klanci. Vse okoli njih je nemirno spevalo pa juvkalo po bregáj. Spevalo je mlado pa staro. Sunce, štero je sipavalo svetlobo na breg pa ravnico, je zézvalo radostne pe- smi iz teh lüdi na ravnici. V teh bregaj so postali vsi gibčni, reč- livi, glasni, kak da bi se pomla- dili i odvrgli od sebé vsakda- nešnje skrbi. Kak da bi jim téj bregovje pa gorice vlevale novo živlenje v teló. Ves te dehteči zrak nad goricami i vali sunčne svetlobe so je prijetno omamlali. Pa to je bilo vsikdar, naj so šli gro- bat vezat, kopat ali pa brat v go- rice. — Stavili so se pred nizkov, priličnov hižov. Bila je nanovo pobeljena, da se ne ločilo, ka je z lesa i ka je zidanoga. S svo- jim zadnjim delom se je zarinola pod breg, pred njov je „zrasla lipa i vdiljen kre njé je raslo nekaj rodnih sliv, da so tenke veke komaj zmogle držati žme- čavo sliv. Odspodi v grabi na robi loga je rasla črešnja. Na nasprotnom bregi je raseo samo log i kamakoli je neslo oko, se je vidilo samo drevje. Lizika je odprla polke, da se je zadüšeni zrak nekelko pre- čisto i se sipala svetloba v hižo. V koti na levo je čepela lončena peč kre stene, poleg peči pa Že- lezna posteo, pokrita s starinskim prtom z rdečimi pártami. Na Pred- njoj steni sta visila dva kepa, med njima počeno glendalo. Na stoli je bio povežnjeni vrček i kupica poleg njega. Za dverami je bila polica i na njoj solénka, oščrbleni lončeki, na cveki je bio obešeni nálivek*. Za tramom je bio zateknjeni šef. Lizika je razgrnola na sto meso z papira i prinesla nato vino. Nikomi ne bilé dosta za pijačo. Pili so bole pomali i si ne mogli pregnati tužnosti, štera je ležala nad njimi. (Dale.) * Trajtar. 4 NOVINE 1. oktobra 1939. Med drugimi poročili naših sezoncev v Nemčiji je prijela Zveza poljedelskih delavcev v M. Soboti tudi pismo, ki ga objav- ljamo, da tako pokažemo, kako naši dobri delavci pridno berejo naše liste in zasledujejo vse po- jave, ki se gode doma in tudi zato, da bodo videli tisti gospo- dje, ki jim ni prav, da naši ljudje v tujini imajo svoj kotiček v „Novinahˮ in se objavljajo nji- hovi pozdravi. Tudi Zavednost, da so sinovi in hčere Slovenske matere in, da pripadajo naši sku- pni domovini Jugoslaviji, se jas- no zrcali iz njega. Med drugim piše sledeče: „Tukaj na severni točki Nemčije, nas je zaposlenih ena skupina Slovencev. Čast nam je in dolžnost, da se oglásimo kako živimo. Živimo skromno in varčujemo, da si čimveč prište- dimo za svoje drage, ki smo jih püstili v naši preljubi Slovenski Krajini, katera nam pride skoraj vsak trenutek na pamet, saj smo samo s telesom skupaj, v duhu smo pa zmeraj le doma, ne mine dan, da se nebi pogovarjali kako je kaj v naši preljubi Slovenski krajini. Naj si bo tujina kakor koli bogata, vse to nas ne za- nima, temveč nas zanima naša premila domača zemlja, na ka- teri smo rojeni in kjer nam je tekla zibelka. Tu cenimo Narodni pregovor ki pravi. Dražja je do- mača gruda, kakor na tujem zlata ruda. Ne mine čas, da se ne bi spominjali naše mlade in divne Jugoslavije, katero vodi hrabra, narodna dinastija Karadjordjevi- čev. Večkrat z dela grede si za- pojemo kako lepo pesem, tako, da marsikateremu prileže solza iz oči. Ne moremo si drugače pomagati, ker smo pač siromaki v tujini. Če nam mila domovina res ne more za enkrat rezati do- volj domačega kruha, vseeno se Bogu zahvaljujemo, da nas je obdržal pri zdravju, da lahko za- slüžimo zase in za svojce na zi- mo potrebno skorjico kruha. Na- dalje se tudi moremo prisrčno zahvaliti vsem našim delavskim voditeljem, našim oblastem, da so se pobrigali za nas ljudi in nem poskrbeli zaslužek v tujini; kajti to je za marsikoga izmed nas revnih ljudi edina rešitev; če tega ne bi bilo, potem bi za mnogega izmed nas bilo hudo... Dalje piše: Tukaj je naen- krat postala velika draginja, tako, da se blaga (štofa) ne splača tukaj kupovati, ker je 100% dra- žje kakor pri nas — nočemo pa zapravljati in pijančevati, ker lah- ko rečemo, da smo težko zaslu- žili ta denar, ki je sicer lep in nam bo mnogo zalegel. Nadalje Vas prosimo, da priobčite to v Novinah, ker se neki gospod Za- pleta v nas izseljence ter dopi- suje v nekem svojem srčno ljub- Ijenem listu, da je v „Novinahˮ rubrika Hižički domačoj brez ko- risti. Temu gospodu mi izseljenci nezamerimo, ker smo zvedeli, da je ta gospod hudo zbolel na mo- žganih mu mi vsi, kar nas je tukaj, želimo skorajšnjega okre- vanja. Toliko mu pa povemo, če nima drugega opravka, kakor, da se zapleta v nas izseljence, naj rajši gobe pobira po gozdu, pa bo imel več koristi, nas uboge izseljence pa 'naj pusti pri miru. Prav najlepše pozdravljamo vse naše voditelje in duhovnike ter Vam vsem Želimo mnogo uspe- ha. Pozdravljamo g. Kereca, g. sreskega načelnika dr. Bratino, Bog jih živi, kakor tudi naj Bog živi našo Slovensko krajino, na- šega Slovenskega voditelja g. dr. Korošca. Živela cela naša mlada Jugoslavija. Živel Nj. Vel. Kralj Peter II. Živel Kraljevski dom. Alojz Bokan in tovariši iz Varbelov, Nemčija. Pisma vojakov iz Slovenske Krajine, štera so v svetovno] bojni pošilali uredništvi Novin. Ta večjezema pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med No- vinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino. Cigan Matjaž. Hvalen bodi Jezuš Kristuš i njegova sv. mati Marija. Vu tom imeni Jezušovom i Marijinom njim začnem pisati par rejči, s šterimi jih z srca lepo pozdravim, Prečastiti oča dühovni k njuvomi godi, sv. Jo- žefi, šteroga ime i oni nosijo. Bog jih živi dugo let ešče zdravi i veseli. Bog daj, ka bi se ešče vnogokrat včakali svojega goda sv. Jožefa i da bi tak mogli kak namestnik Kristušov kem več düš pridobiti po dobri spisaj i sv. navukaj i da bi te düše goreče častile presv. Srce Jezušovo, šte- rij častilcov je zgled i čuvar sv. Jožef. Gda pa bo že živlenje njuvo kraji prišlo ino bo se düša ločila iz ete skuzne doline, tedaj pridita Jožef i Marija, pelajta čisto düšo vu večne domovine rajski kraj pred obličje Jezuša, našega Zveličara, to njim iz ce- loga srca želem. Naznanim njim, da sam hvala Bogi živ i zdrav do sega mao bio ešče, ne vem pa, kak de kaj nadele z menov. Vüpam se, kak de z božov po- močjov zato vse šlo. Dobo sam njuvo dopisnico, na šteroj se njim iz celoga srca zahvalim za vči- njeno mi düševno dobroto i na dobrom tanači. Zaistino je eti za- püščeni kraj, gde se ešče kato- ličancom večkrat zaoblači. Pišem njim tüdi, da zdaj redno dobi- vam Novine vsaki tjeden, pa Slov. gospodar mi tüdi redno hodi. Ne sam bio pri To!., gda so naši nekaj je prašiti, samo strelbo to- povsko sam čüo tisto noč. Je sam ešče 3 vöre hoda tam od- net pri tom m. vrhi pa bole ešče ka se tak zove kak tisto, ka je doma gori na hiži na škarjaj, dugo 4 robato drevo, ka lemez gori drži. Slüžbo mam vsako noč po 3 vöre na ogledüvališči. Od tisti mao, kak sam prišeo iz sloboščine, je tüdi sploj lepo vre- me eti bilo pa zima tüdi, samo ka zato nej prevelka, samo te Preminoči tjeden je šo pa Sneg z vetrom, ka smo komaj prema- gali. Zaj je pa nazaj že lepo, Sneg pa ešče tüdi je vu vnogom me- sti na debeli na 1, 2 ali 3 metre globoki. Vekše strelbe pa eti pri nas zato nega. Taljani so več- krat nemirovni proti nam, a mi smo samo tüo i čakamo kak mačka na miš. Nigda nigda naši njemi dajo pak železen ot 15 em. V nedelo 4-ga smo jako čüli od Gorice kak zvonovje iz daleka. Prosim jih, če izda dobivajo Bo- golüba, da mi edno št. pošlejo. Pozdraviti dam tüdi Tonija lepo i vse tiste, ki k njim sküpno ho- dijo na večer. Preporačam se vu molitev pri sv. meši. Naj jih blagoslovi milo Srce Jezušovo po prošnji Device Marije i sv. Jožefa. — Srčni Pozdrav H. B. J. K. Še enkrat svojcem naših izseljencev! Ponovno se obračamo na vse domače in na vso javnost v Slovenski Krajini in prosimo, da ne nasedajo lažnim govoricam, ki jih raznašajo neodgovorni agen- ti in nerazsodni vračajoči se se- zoni iz vojskujočih se držav. Obveščeni od merodajnih krogov izjavljamo, da ni res, da bi naši ljudje bili v nevarnosti ali pa zaprti ali prisiljeni stopati v tuje vojne čete ter iti na fronto. Vse to je navadna zmišljotina, ki jo razširjajo gotovi ljudje z namenom, da spravijo domače v skrb in tako vzbujajo nejevoljo in nered. Obvestili smo oblast, da vse take v bodoče najstrožje kaznuje. Podpisana Zveza poljedelskih de- lavcev v M. Soboti z vso skrbjo zasledüje življenje naših sezon- cev in skrbi za nje, da se bodo še nadalje svobodno vračali, ka- teri se bodo hoteli vrniti in da bodo oni, ki bodo hoteli ostati, lahko mirno še nadalje rednim potom pošiljali denar svojim do- mačim, kakor jim je to po kon- venciji zagotovljeno. Poudarjamo edino, da obstoja bojazen, da bo vrednost denarja vojskujočih se držav padla, vendar pa to ne bo takoj, ampak le v slučaju daljše vojne. Trenutni padec denarja še ne potrjuje dejstva, da bo tako ostalo, kajti v splošni negotovosti je to navaden pojav. Domači se v slučaju potre- be Obračajte mirne duše na pod- pisano Zvezo poljedelskih delav- cev v Murski Soboti ali pa na našo Rafaelovo družbo v Čren- sovcih. Zveza poljedelskih delavcev v M. Soboti. Ka more edna doraščajoča deklina znati. Slüžba. Trepečeš pred tov rečjov? Ne smeš se strašiti i niti malo se ne smeš z prevzetnostjov od- povedati, kajti što šče biti med vami veliki, te naj bode vsem slu- ga i što šče biti med vami prvi, bodi vaš hlapec! (Mat. 20,26-27.) Če ščeš postanoti prava žena i mati, te mora biti tvoje živlenje vsaki čas slüžba. Ti si šče mlada, pa če misliš nazaj, ali če se zgledneš na svoje zdaj- šnje živlenje, boš priznala, da je vsaki de zahtevao i zahtevle od tebe nesebično delo za drüge. I tvoja mala sküšuja ti pravi, da je vsa tvoja zadovolnost i sréča zvezana z nesebično! opravlan- jom te slüžbe. I tak bo ostalo, kda si enkrat ustanoviš svoj dom i boš svojemi moži po božih za- povedi vdana i posvetiš vse svoje moči v slüžbo svojoj deci, kda boš mogla odpüstiti na je- zere minlivih radosti, kda boš po dnevi i noči verostüvala pri bol- niško! posteli, tüdi če boš trüdna, tüdi če si boš sama pri tom na- kopaš beteg i smrt i tak bo to ostalo ešče za stara i osivela leta, gda bodo deca i vnüki is- kali pri tebi pomoči i tolažbe. Slüžiti boš mogla do smrti, Če ščeš igrati težek komad, se moreš duže časa vaditi. Če toga ne včiniš, ostane tvoje igra- nje neprijetno, raztrgano, nao- pačno, ne nepravi ti nikšega ve- selja i celo drügomi s tém delaš neprilike. Ravnotak je to z de- lom, če se ti prle vztrajno ne vadiš, če tvoje delo za drüge ne bo naskori i popolnoma navada, te se ga poznej ne boš več mo- gla navčiti, tvoje živlenje bo za tebe i za drüge breme, nevola. Svojega živlenja ne boš mogla ravnati, ar se nesi navčila slü- žiti, ne moreš biti srečna, ár se neščeš odpovedati hipnim vžit- kom. Nevolno dete! (Dr. Csaba Margit). Izpred okrožnega sodišča v M. Soboti. Gabor Ivan, mizarski pom. v Trnju št. 21, je bil obsojen na 1 mesec strogega zapora in 120 Din denarne kazni, ker je vnoči od 28. na 29. maja 1939 v Trnju izdelal z ogljem na zid hiše Hanca Štefana in sicer na steno, ki je obr- njena proti javni cesti, napis, ki ob- sega težko kršitev javne morale. Vrbnjak Ludvik, viničar v Sovjaku št. 15, (sodni okraj gor.- radgonski) je bil obsojen na 2 meseca strogega zapora, ker je dne 30. maja 1939 zvečer v So- vjaku telesno poškodoval Kozarja Franca s tem, da ga je z vino- gradnim kolom dvakrat udaril po levi podgoleni ter mu s tem povzročil prelom leve goleni v spodnji tretjini, katera poškodba je težkega značaja. Maček Janez, posestnik, sta- nujoč v Starih Beznovci, ki je, ne da bi imel predpisano stro- kovno izobrazbo, obrtoma in za nagrado zdravil bolnike in sicer dne 10. junija 1939 Bajzek Aloj- zijo, poljedelko v Starih Beznov- cih in dne 17, junija 1939 pa Vrečiča Mihaela, posestnika iz Vanče vasi, s tem da jima je z nekim aparatom presekal na no- tranji strani roke žilo in izpustil Bajzekovi okrog 2 dcl, Vrečiču pa okrog 3 dcl krvi, — je bil obsojen na 2 meseca zapora. Golob Marta, delavka v Bo- dislavcih, je bila obsojena ná 1 mesec zapora pogojno za dobo 2 let, ker je dne 17. apr. 1939 kot noseča ženska sama odpravila svoj telesni plod s tem, da je zav- žio čaj iz oleandrovega listja. Ži trij noči nemrem spati. Nindri morem na posodo dobiti 10.000 dinarov. Nesrečen človek. Pa si mi tou nej prle povedao. Ka tij maš za posoditi 10.000 dinarov? Tou nej. Mam pa takši pra- šek za spanje. ♦ Vučiteo: „Što zna, štera do- máča žival ide vsigdar za člo- vekom?ˮ Vanek: „Buhaˮ. Službena naznanila Klajno apno za prehrano živine. Pri pregledni živine, ob premü- vanje, ob cepljenju je ugotovleno, da je naša živina zelo zaostala v rasti in da je slabih kosti tako, da se dogajajo česti slučaji rahitisa (kostolomnice). Vse to pa povzroča predvsem naša krma, katera vsebuje premalo ko- ličine apna v sebi. Taka krma je po- sebno slaba za mlade živali ker se radi pomanjkanja apna posebno kosti slabo razvijajo. Zato porabljajo razumni kme- tovalci kot posebno primes krmi klajno apno, katero žival redi in ji pospušuje rast. Uspehi pri porabi klajnega apna so že dolgo časa preiskušeni in ugo- tovljeni, ker to klajno apno ima v sebi prebavljive hranilne snovi in to: oglji- kovo kislo apno, fosforno kislo apno in živinsko sol. Na glavo živine se po- krmi dnevno velikim živalim, teletom in žrebetom po 2 žlici, prašičem pa po velikosti pol do 1 žlice klajnega apna. Perutnini pa se med krmo dnevno po- meša eno malo žlico klajnega apna. Posebno se priporoča polaganje klaj- nega apna živini, katera se liže. Klajno apno se polaga pomešano z otrobi ali drugimi drobnimi krmili ali z vodo v zmes. Na pobudo kmetovalcev Samih bo sreski kmetijski odbor podelil ob- činam in živinorejskim selekcijskim or- ganizacijam podporo, da si s skupno nabavo preskrbijo za občane in svoje člane klajno apno po nižji ceni. Ta akcija se bo izvršila skupno zato, da se uvede čim večjo uporabo klajnega apna za polaganje naši živini. Klajno apno se bo med dane podelilo po ceni Din 2 za 1 kg, kar je sigurno mnogo nižja cena kot pa cena, če kupuje klaj- no apno vsak posameznik. Občine in selekcij. društva naj pošljejo srezu skupna naročila za klaj- no apno, brez prediaganja poimenskih seznamov. Istočasno naj poberejo po 2 Din za 1 kg naročenoga klaj. apna. Apno bo potrebno takoj prí prevzema plačati. Vsak kmetovalec se lahko pri- javi za nabavo klajnega apna preko svoje občine. Iskoristite kmetovalci to ugodno priliko za naročitev klajnega apna s katerim bodete imeli prí pola- ganju vaši živini v vzreji prav lepe uspehe. Sresko načelstvo v Lendavi. • I 497)39 8. Dražbeni oklic. Dne 30. oktobra 1939, dopoldne ob ½ 10. uri, bo pri tem sodišču v sobi št. 22, dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bogojina vl. št. 6 B 22 c, 23 e, 4j35-inke pare. št. 677 vinograd in travnik, vl. št. 210 B 25 e, 26 c, 1)42- inka pare. št 1003 gozd ví. št. 211 B 16 c, 17 e, li7-inka pare. št. 384 njiva,, vl. št. 212 B 9c, 10 c, 3|28-inke pare. št. 448 njiva in travnik, vl. št. 130 N Ite, 12e, 2|35-inke pare. št 239 trav- nik, vl. št. 431 B 11 d, 12 c, 2|35-inke pare, št 489 njiva, 2|35-inke pare. št 606 njiva, 2|35-inke pare. št 871 paš- nik, vl. št 432 B lic, 12c, 2|35-inke pare. št. 944 pašnik, 2|35-inke pare. št 980 gozd, vl št. 433 B 12 c, 13 c, 2|35- inke pare. št, 381 njiva, vl. št. 639 B 9, 16, 2135-inke pare. št. 229 njiva, vl. št 645 B 9, 16, 2|75-inke pare. št. 185 njiva. Cenllna vrednost 2 305 Din, naj- manjši ponudek 1.539 Din, varščina 230.50 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najkas- neje pri dražbenem naroku pred Za- četkom dražbe, sicer bi se jih ne mo- glo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v do- bri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v D. Lendavi, odd. II. dne 15. septembra 1939. Pošta. Sreš Martin, Bratonci. Sočič Marija je mela v zadrug! 24 din. To smo spisali za naročnino Novin na le- tos. — Virag Terezija. Darcey. Spre- jeli din 67*50. Na lani spisali din 12, na letos ostalo 55.50 din. — Denša John 2730 Artbington St. Chicago Hl. Javite nam imcna naročnikov, ki ne vdablajo listov redno. — Zver Mag- dica, Bejrersdorf Uber Bltterfeld, Nemčija. 36 dir. naročnine plačano. — Gumilar Aleksander, Vidonci. 300 din naročnine sprejeli. Dotrpela je v mariborski bolnici z 80 leti starosti naša dobra gospa ANA MAGYAR roj. Kos vdova po cestarju v Šalovcih. Pokopali smo je v torek 19. septembra 1939. na Pobrežju. Priporočamo jo v molitev in blag špomin, PRELESNIKOVI. Novine izhajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in Vrednik: Klekl Jožef, župnik v pok.