TEDNIK ZA RADIO-F O NI J O GLASILO SLOVENSKIH RADIJSKIH POSLUŠALCEV POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN FOTO PUTNIK MOTIV IZ PECI številka SPORED 0*d 2. d o 8. iii. 1941 Prizor iz filma »Opereta«, ki bo na sporedu v kinu »TJnionu«. WILLY FORST V LJUBLJANI Ljubljančane, še bolj pa menda Ljubljančanke, bo čisto zanesljivo razveselila vest, da bo znani nemški filmski umetnik in režiser Willy Forst te dni prišel sam v Ljubljano in v kinu Union u prisostvoval predstavi svojega odličnega filma »Opereta«. For-sta so pričakovali že za premiero tega filma, ki je bila v četrtek 27. februarja, vendar pa bo prišel šele v ponedeljek, 3. marca, in sicer ob 9.23 z dopoldanskim brzim vlakom iz Beograda. »Opereta« je film, ki zasluži pozornost obiskovalcev kinov, saj je po mnenju kritike eden najboljših For-stovih filmov. Pokazal nam bo življenje skromnega gledališkega igralca, ki se je udejstvoval v nekem malem mestecu ob Donavi in neprestano sanjaril o svoji veliki in srečni zvezdi. In res jo je dočakal. Po raznih peri-petijah se je nekega dne znašel v dunajskem gledališču, kjer je dosegel prav lepe uspehe. Pevko, ki ga je neposredno spravila tja, je ljubil, pa ga ni marala, ljubilo pa ga je neko dekle, ki pa je spet on ni maral. Kakor se spodobi, se tudi v tem filmu konča romantična ljubezen na lep način; Igralec je naposled le vz.l;]ubil iekle, ki je toliko sanjarilo o njem, in jo vzel za svojo ženo. Film. »Opereta« bo torej odlomek iz življenja, kakršno srečamo na vsakem koraku, vendar pa je to življenje spretna Forstova roka na prav poseben način pričarala na platno. V »Opereti« sodeluje več znanih nemških igralcev in pevcev, tako da bo tudi z umetniške strani lahko zadovoljil gledalce. nosil tisti dan, pa kaj misliš, kaj sem našel v žepu?« »Uro, seveda, res imaš srečo.« »Ah, kaj še! Našel sem samo luknjo«, skozi katero sem pred meseci uro izgubil.« PONOS »Bil sem ponos svoje matere.« »Poznal sem jo. Bila je najskrom-nejša žena v našem mestu.« ČE BI IMELA DVE GLAVI Kralj Henrik VIII., ki je svojo drugo ženo Ano Boleyn dal usmrtiti, je kmalu po krvavi smrti svoje lepe žene prosil za roko lepe milanske princese. Videl je namreč njeno sliko in se je zaljubil vanjo. Odposlanstvo, ki ga je kralj poslal v Milan, je bilo slovesno sprejeto in ponudbo mogočnega kralja so sporočili princesi v svečani seji mestnega sveta. Princesa ni dolgo premišljala, ampak je odposlanstvu odgovorila: »Zelo se čutim počaščeno s ponudbo slavnega kralja, kljub temu pa sem prisiljena, da to ponudbo odklonim. Telesna hiba me namreč sili, da zavrnem prošnjo mogočnega Henrika VIII. Žal imam namreč samo eno glavo. Sporočite pa njegovemu veličanstvu, da bi njegovo ponudbo z veseljem sprejela, če bi imela dve glavi.« PROFESORSKA Profesor Struna je že pol ure iskal po kavarni svoj klobuk. Naposled se je za pomoč obrnil na natakarja: »Prosim vas, gospod natakar, povejte mi, ali ste morda kje opazili moj klobuk ?« »Saj ga imate vendar na glavi, gospod profesor.« »Res prisrčna vam hvala, gospod natakar. Saj bi sicer moral oditi domov brez klobuka.« PRI ZDRAVNIKU Zdravnik (pri pregledu pacienta): »Držite se pokonci in izgovorite trikrat tri in trideset.« Knjigovodja: »Devet in devetdeset.« iiuirnm i m ^ letnik xiii. . številka 10 i\ALJ 1 \J LJUBLJANA urejata jože dolenc in vladimir regally Naročnina mesečno 15.—din. Pri plačilu naročnine v naprej za najmanj četrt, pol ali celo leto priznamo za vsako četrtletje S.— din popusta, tako da znaša četrtletna naročnina samo 40.— din, polletna 80.— din, celoletna pa 160._din. _ Uredništvo in uprava revije sta v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 7 (telefon 31-90). — Čekovni račun uprave pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.228. ilLASlIBA ¥ RADIU e vedno premalo poudarjamo vlogo in pomen radia v kulturnem življenju naroda. Ne mislimo tu govoriti o važnosti rad. poročevalske službe in možnosti najhitrejšega pregleda na področju politike, gospodarstva, vsakdanjih vprašanj in zanimivosti, dalje možnosti seznanjati najširše plasti naroda z idejami in vrednotami narodne zgodovine in književnosti. Povedati hočemo, kako velik pomen ima radio na področju glasbe. Pri nas je žal, še tako malo razširjena radiofonija. Njenih velikih koristi je deležen le del Slovencev. Kdor ima radio, je hočeš nočeš vsak dan v dotiku z glasbo. Umetna glasba je zdaj dostopna vsem in vsakomur. Včasih ni bilo tako. Le redki so bili, ki so sami igrali na ta ali oni glasbeni inštrument ali da so imeli priliko poslušati to pri drugih. Tudi narodna glasba ni bila talko razširjena. Radio je tudi tu prinesel veliko preosnov. Nekaj petja v šoli, na vasi, v posameznih društvih, to je bilo vse. Tudi tam, kjer so imeli stalne pevske zbore, niso imeli dovolj priložnosti za večjo izpopolnitev. Narodna pesem se nam je ohranila največ po petju na vasi. To je naše glavno izročilo v pesmi. Radio je prinesel v glasbo — narodno in umetno — novo življenje. Vsak je takorekoč prisiljen, da posluša oddaje narodne, zabavne in umetne glasbe. Otroci in odrasli, vsi so tega deležni, če imajo le kalk radio pri hiši. Poslušamo cele prireditve narodne glasbe, večere umetne glasbe ali pa le v odlomkih. Ni pa dneva, da bi radio ne posredoval ene kakor druge. Ker pa ima glasba velik in močan vpliv na duševno razpoloženje, na vzgojo, da, celo na razvoj človekovega značaja, je delovanje radia in razširjanja glasbe velikega pomena. Če bi raziskovali samo naše raizmere zad- njih 10 let, odkar je pri nas radio vsaj deloma razširjen, bi prišli do pomembnih zaključkov in ugotovitev. Vodstvo programa našega radia mora urejati glasbeni spored po brezštevilnih željah in zahtevah poslušalcev. Nekateri žele več narodne glasbe ali zabavne glasbe, drugi več plesne glasbe (jazz); drugi zahtevajo predvsem resno glasbo in se pritožujejo, če je kdaj več lahke glasbe. Na želje posameznikov se programsko vodstvo ne more ozirati. Upoštevati pa mora želje in potrebe vseh poslušalcev. Zato se drži načela: »Dovolj vsakovrstne glasbe, da je je vsakdo nekaj deležen«. To je edina pametna rešitev. Tega naj bi se zavedali tudi vsi tisti naročniki, ki žele ali celo zahtevajo, naj bi se po radiu oddajala samo resna ali samo zabavna glasba. Vsem vse in vsakemu nekaj! Prizadevanje programskega vodstva gre za tem, da drži v ravnotežju vse različne želje in potrebe svojih poslušalcev. To pa je glavno in obenem tudi najbolj pravično. Radio ni le ustanova, ki naj izpolnjuje želje naročnikov, radio je kulturna ustanova in mora torej s stališča kulturne ustanove urejati spored. Nima le ona dolžnosti do poslušalcev, tudi poslušalci morajo imeti do nje svoje dolžnosti in obzire. Te dolžnosti niso le v tem, da plačujejo mesečni prispevek, večja dolžnost je v tem, da so v svojih zahtevah naročniki obzirni in gledajo v radiu predvsem kulturno ustanovo ne pa nekakšno podjetje za izpolnjevanje programa po željah. Glasbeni del radijskega sporeda pa ni le v glasbi. Radio mora poslušalce glasbeno tudi izobraževati s predavanji in jih navajati k pravilnemu dojemanju in razumevanju najrazličnejše glasbe. Glasbena stran kulture radijskih poslušalcev se v nekem ozi-ru more presojati ravno iz želja in zahtev poslušalcev. Namen take glasbene vzgoje je tudi ta, da privzgoji poslušalce na boljšo in koristnejšo izrabo radijskega aparata. Vsakdo, ki pride n. pr. opoldne ali zvečer domov, odpre radio, ne oziraje se na to, kaj oddaja. Na pol posluša, na pol je z mislimi drugod. In če je šum v aparatu, če motnje preprečujejo čisto oddajo, imamo od taike glasbe prav malo. Vse to poslušamo bolj iz navade. Nekdo nas obišče in mislimo, da mu ustrežemo, če odpremo aparat in poslušamo, ne da bi imeli pri tem kakšen poseben glasbeni užitek. To je za nas same in za obiskovalca trapenje živcev. Zdaj pa pomislimo, da posluša radio veččlanska družina. Enemu je všeč glasba, ki jo ta čas oddaja radio, petim drugim ne. Tedaj je radio zamenjal svojo vlogo. Namesto da bi imeli poslušalci od njega korist, se razburjajo in jeze. Pa je mesto veselja in lepega užitka kreg pri hiši. Samo iz teh majhnih primerov lahko sklepate, kako velikega pomena je prava glasbena vzgoja in glasbeni spored, ki zadovolji poslušalca. Zdaj še besedo o zabavni glasbi. Kdo je ne posluša rad? Opoldne pri kosilu za dober tek ni nič boljšega kakor malo vesele glasbe. V nemškem jeziku imenujejo te vrste glasbo »Ta-felmusik«. Če bi nam radio v opoldanskih urah stregel n. pr. s simfonično, komorno ali operno glasbo,, to ne bi bila kaj smiselna razporeditev sporeda. Obenem bi pa pomenilo to z ozirom na razpoloženje poslušalcev omalovaževanje njihovih želja in prav tako tudi omalovaževanje mojstrov resne glasbe, ker taka glasba, zahteva svoj čas in svoje razpoloženje. Pa zvečer, če smo utrujeni, kako se priieže človeku malo lahke glasbe, ob kateri se lahko razvedri in ob njej nemoteno še bere povrhu. In od časa do časa, zakaj bi ne bil en cel večer K O II 1E UD A m Od 2. do 8. marca 1941 Anton Foerster NEDELJA 2 •Simplicij 1824 se je rodil v Leitomišlju Smetana Friderik, največji češki skladatelj, ustanovitelj češke narodne glasbe. 1912 je na Dunaju umrl narodni buditelj in pisatelj Anton Globočnik - Sorodolski. Leta 1848. je kot tajnik dunajske »Slovenije« uvedel slovensko tribojnico kot sološno narodno znamenie. PONEDELJEK 3 Kunipnda 1867 je umrl v Gorici Karel Lavrič, goriški politik, ki se je zavzemal za federalistično ureditev Avstrije in bil edini poslanec, ki je v goriškem deželnem zboru dosledno govoril slovensko. torek 4 Kazimir 1844 se je rodil na Muljavi na Dolenjskem Josip Jurčič, najplodovitejši slovenski pripovednik. 1879 se je rodil v Ljubljani pesnik Josip Murn-Aleksan-drov. 1854 so Kranjsko razdelili v okraje. 1922 je bilo ustanovljeno Geografsko društvo v Ljubljani. SREDA 5 Janez Jožef od kr. 1825 se je rodil v Metliki Ivan Navratil, jezikoslovec in narodopisec. 1785 se je rodil v Železnikih Jožef Dagarin, poznejši dekan v Kranju, Prešernov učitelj in po smrti upravitelj Prešernove zapuščine. Četrtek 6 Friderik 1836 se je rodil v Podsmreki pri Velikih Laščah pesnik, pisatelj in kritik Josip Stritar. Stritar je bil slovstveno najbolj izobražen Slovenecf- svojega časa, ki je dodobra poznal svetovno slovstvo; odlikuje se po izvrstnem opazovanju, lepem narodnem izražanju in izglajenem slogu. PETEK 7 Tomaž Akvinski 1850 se je rodil v Hodovinu češki politik, filozof in dolgoletni predsednik Češkoslovaške Tomaž Masaryk. 1926 je umrl v Novem mestu starosta slovenskih skladateljev Anton Foerster. 1925 je umrl v Gorici politik Anton Gregorčič. Bil je tudi ustanovitelj Narodne tiskarne. SOBOTA 8 Janez od Boga 1840 se je rodil v Čateni pri Javorju na Gorenjskem slavist Gregor Krek. Pisal je tudi pesmi. izpolnjen samo z lahko in veselo glasbo? Za resno glasbo je zopet potreben poseben čas, posebno razpoloženje. Se najprikladnejši čas so večerne ure. Te oddaje bi morale biti posebno skrbno pripravljene, po možnosti spremljane vsaj z nekaj besedami, ki naj poslu-šalčevo pozornost še povečajo in mu nekako pomagajo k razumevanju do-tične glasbene umetnine. Take oddaje bi bile najboljši način prave in neprisiljene glasbene vzgoje. Za koristno izrabo ur, ki jih prese-dimo ob radiu je potrebno, da znamo izbirati, da se znamo odločiti: to in to bom poslušal. Le na ta način se zbrani usedemo k aparatu in poslušamo pazljivo, z užitkom in veseljem. Če mi pa ni všeč, čemu bi mučil sebe in še koga, ki mora poslušati nekaj, za kar ni razpoložen in kar mu ni všeč. Ko bi se radijski poslušalci tega držali, bi čas, ki ga presede ob radiu izkoristili z večjim užitkom in zadovoljstvom. Vsak poslušalec mora biti gospod radia ne pa suženj radia! Najboljši pripomoček, da izbrano poslušate radio, je radijska revija. Ni vam treba vrteti gumba in loviti od postaje do postaje, kar vam trenutno ugaja. Vzemite radijsko revijo, preglejte spored za tisti dan — naša revija ima lepo urejene izvlečke najboljših sporedov za vsak dan — in se odločite za nekaj, kar mislite, da vam bo všeč. Bodite prepričani, da boste poslušali z veseljem in da boste od takih glasbenih oddaj imeli v resnici veliko korist. Drugače pa mučite sebe, svoje živce in kalite mir, če mora vaša okolica poslušati nekaj, kar ji ni všeč. Vlada, politika, državna organizacija, znanost, umetnost in gospodarstvo tvorijo najbolj važne elemente kulture tega ali onega naroda, te ali one države. Preradi pozabljamo, da so to le brezvestni pojavi, ki kaj hitro razpadejo v nič, če jih ne nosijo in podpirajo prizadevanja vseh poedin-cev. Tako je tudi z glasbeno kulturo te ali one dežele; glasbena kultura ni vendar nič drugega, kakor skupnost glasbenega stremljenja vseh poedin-cev. Radio pa ima nalogo, da ta stremljenja širi in jih poglablja. Poudarili smo predvsem način izbire glasbenih sporedov in pazljivo poslušanje izbranih sporedov kot temelj pravega »izkoriščanja« radia. Kdaj prihodnjič pa bomo pisali, kako se more tudi glasbeno neizobražen poslušalec vneti za resno glasbo, kako jo more razumeti in se ob njej ogreti. Še dalje bomo pregledali vrednote narodne glasbe, naglasili njen pomen, njeno vlogo in njen vpliv. Naš namen je, da s temi članki navežemo radijske poslušalce na glasbene oddaje, da te oddaje znajo pravilno presojati, jib izbirati in imeti od njih tudi korist. 7/0. Shakespeare: iti CjllU ju (Tragedija v petih dejanjih: Prevedel Oton Župančič. Igrajo člani Narodnega gledal, v Ljubljani; na sporedu 3. t. m. ob 20.) Escalus, veronski knez. Pariš, mlad plemič, knezov sorodnik. Monteg in Capulet, starešini dveh razprtih rodovin. Romeo, Montegov sin. Mercutio, knezov sorodnik in Romeov prijatelj. Benvolio, Montegov nečak in Romeov prijatelj. Tybalt, bratič grofice Capuletove. Brat Lorenzo, frančiškan. Brat Janez, frančiškan. Baltazar, Romeov sluga. Peter, sluga Julijine dojilje. Lekar. Parisov paž; še en paž; birič. Grofica Montegova, Montegova žena. Grofica Capuletova, Capuletova žena. t Julija, Capuletova hči. Dojilja Julijina. Poveljnik straže. Prvi stražnik. Drugi stražnik. Dejanje se godi v Veroni, razen prvega prizora petega dejanja, ki se godi v Mantovi. Snov »Romea in Julije« je v kratkem tale: V Veroni je bil trajen boj med Montegovo in Capuletovo rodbino. Neki večer je prišel Romeo, Montegov sin, z nekoliko prijatelji na zabavo v Capuletovi hiši. Tam zagleda Julijo, Capuletovo edino hčer, in se vanjo zaljubi. Tudi ona se zaljubi vanj, in tako se skrivaj poročita. Razprtije med obema rodbinama se nadaljujejo, in v spopadu ubije neki Capulet enega izmed Romeovih prijateljev, Romeo pa ubije zato tistega Ca-puleta. Romeo mora bežati iz Verone. V tem je Capulet odločil, da naj se Julija poroči z grofom Parisom, sorodnikom veronskega kneza. Julija se hoče te nove možitve rešiti; zateče se po vset k frančiškanskemu bratu Lo-renzu, ki jo je bil poročil z Romeom ter dobi od njega omamilo, po katerega učinku bo na videz mrtva. Brat Loenzo pošlje Romeu glas, naj pride v grobnico, kjer bo ležala Julija za mrtvo. Po nesrečnem naključju Romeo tega sporočila ne prejme, pač pa izve iz drugega vira, da mu je žena umrla, in odhiti na grob. Ker je prepričan, da je žena mrtva, se nad njenim truplom zastrupi. Julija se zbudi, in ko vidi Romea poleg sebe mrtvega, se zahode z njegovim bodalom. — Nad trupli svojih otrok se Capulet in Monteg spravita. Shakespearova tragedija »Romeo in Julija« ni toliko drama kakor pesnitev. V njej nam kaže Shakespeare ob Romeu in Juliji ljubezen v njeni najlepši in najčistejši podobi, ljubezen, ki poveže Romea in Julijo v zvezo za življenje in smrt. Iz te njune ljubezenske zveze izvira tista moč, s katero premagata oba junaka vse, kar izvira iz sovraštva in maščevalnosti. Tako je »Romeo in Julija« predvsem ljubezenska zgodba dveh mladih ljudi s tako ljubeznijo, da jima prežene vse druge misli in obzire iz duše ter ju tako prevzame, da jima ni mar, kake posledice utegnejo izvirati iz te njune zveze. Življenje brez Romea je Juliji brez pomena, in ko ga vidi poleg sebe mrtvega, se zabode prav tako, kakor se je usmrtil on, ko je mislil, da je preminilo bitje, ki mu je bilo vse v življenju. Sprava obeh hiš ob truplih mrtvega Romea in Julije osvetljuje nauk, da ljubezen vedno zmaguje nad sovraštvom. SREČANJE ROMEA Z JULIJO. Romeo: O, spregovori, angel jasni, spet! Saj ti žariš v tej noči nad menoj kakor krilat nebeški sel očem, v začudenju odprtim, smrtnikov, ki mečejo se vznak, da zro za njim, ko reže leno plavajoče oblake, pozibuje na zračnih se valeh. Julija: O Romeo, zakaj si Romeo? Očetu se, imenu odpovej, če ne, prisezi, da si ljubi moj, in jaz ne bom več Capuletova. Romeo (zase): Naj še poslušam? Naj spregovorim? Julija; Samo ime je tvoje moj sovražnik; ti bil bi ti, čeprav ne bil bi Monteg. Kaj pa je Monteg? Roka, noga ni, obraz ni, niti kak drug del človeka. Preberi si ime! Kaj je ime! To, čemur roža pravimo, iišalo bi prav tako lepo z imenom drugim; in Romeo, da se drugače kliče, popolnost svojo bi ohranil vso: — o Romeo, odloži to ime, in zanj, ki tebe se ne tiče nič, na mene vso. Romeo: Primem te za besedo: reci mi »ljubi«! in prekrščen bom; poslej več nočem biti Romeo. Julija: Kedo si, ki zagrnjen v noč, tako si vrinil v mojo se skrivnost? Romeo: Ne vem, kako z imenom naj izdam, kdo sem; svoje ime, svetnica, sam mrzim, Ga. Vida Juvanova, članica Narodnega gledališča v Ljubljani, igra Julijo. MENIHOVA JITTRNJ1CA Lorenzo: Rumena zarja noči se smehlja, zlateč oblake vzhodnega neba; tema se opoteka kot pijana pred žarkim vozom mladega Titana: zdaj, preden sonce z vročimi očmi pozdravi svet in roso posuši, nabrati moram rož, bilk dragocenih. Življenja mati, zemlja, mu je grob; iz nje spet vznikne, kar je šlo v pokop; in kar otrok iz nje naročja vzklije, vse ji na materinskih prsih pije; nekteri po krepostih so odlični, brez vrednosti nobeden, a vsi različni. O, blagoslov močan je položen v rastline, rude, če jim veš namen: zakaj na zemlji nič tako ni slabo, da ne bilo bi za koristno rabo; nič tako vrlo, da, če s poti prave zakrene, ne izpridi si narave: napak vršena čednost v greh zabrede, pregreha kdaj na pridno se izvede. Med vlakni drobne te cvetice skrit je strup poguben in sok lekovit: njen vonj srce nam poživi in čute, okus zbudi vsem udom krče ljute. Tako dva kralja križata si pota. v rastlinah in ljudeh: zlo in dobrota; in kjer zli duh dobroto je zatrl, načne koren kaj hitro smrtni črv. Med vlakni drobne te cvetice skrit Pred meseci je ugasnilo dragoceno življenje največjega češkega virtuoza na gosli in enega največjih reproduk-tivnih umetnikov današnjega sveta, svetovno znanega Jana Kubelika. Smrt, ki je zadela slavnega goslača v starosti nekaj nad šestdeset let in po težki bolezni, je tudi v sedanjem za-mračenem svetu vzbudila številne odmeve. Občinstvo vseh velikih mest sveta, zlasti še vseh kulturnih središč Evrope, je ohranilo v neizbrisnem spominu glasbo tega virtuoza, ki so ga imenovali čarovnika gosli in ga primerjali z najslavnejšim goslačem vseh časov, pred sto leti umrlim Italijanom Paganinijem. Jan Kubelik je imel za seboj bogato človeško in umetniško življenje. V koncertnih dvoranah je začel nastopati že kot desetletni deček. Postal je učenec slovečega češkega glasbenega pedagoga Ševčika, h kateremu so nekoč prihajali učenci z vseh strani Evrope in celo iz Amerike. Jan Kubelik je po dovršenih glasbenih študijah zaslovel kot koncertni virtouz tudi izven meja svoje ljubljene češke domovine. Kakor mnogi drugi njeni sinovi nadarjeni in zavedni češki muziki, je Jan Kubelik ponesel daleč v svet slavo češkega imena. S svojimi koncerti v Evropi in v Ameriki je prispeval znaten delež k razširjenju češke glasbe, zlasti Smetane, Dvoraka in drugih velikih skladateljev, ki so črpali iz bogate glasbene tradicije češkega naroda, enega najmuzikalnejših in kulturno —• sorazmerno svojemu številu — najpomembnejših narodov Evrope. V teku svoje bleščeče skoraj petdesetletne umetniške kariere je priredil Jan Kubelik ogromno število koncertov, ki mu niso prinesli samo slave, marveč tudi materialno imetje. Zaradi finančne krize pa je to imetje v zadnjih letih skoraj izgubil, zato je preživel konec svojega življenja ne le G. Slavko Jan, član Narodnega gledališča v Ljubljani, igru Romea. eavemuk qmli v skrbeh zaradi svojega ljubljenega naroda, marveč tudi v gmotnih skrbeh, ki so mu skrhale zdravje. Imel je pet sinov in dve hčeri. Izmed otrok je sin Rafael postal dostojen nosilec njegovega imena, saj se je kljub svoji mladosti povzpel med prve češke dirigente. Sedaj je ravnatelj češke opere v Brnu. Jan Kubelik je spisal spomine na svoje razgibano življenje, ki ga je vo dilo po širokem svetu in mu je dalo občutiti toliko sijaja, lepote in elegance. Za temi spomini na prekrasne koncertne dvorane v velikih mestih, na razkošno oblečeno občinstvo, ki je z ogromnim navdušenjem sprejemalo njegovo muziko, na ves vsaj zunanji sijaj življenja slavnega virtuoza, pa se skriva tudi mnogo zanimivih in značilnih človeških doživljajev. Tako je s svojim denarjem in svojim vplivom pripomogel marsikateremu nadarjenemu, a siromašnemu mlademu človeku do umetniške kariere. V svojih spominih omenja med drugim svetovno znano umetnico Marijo Hali. »Čeprav je minilo več kakor 30 let od tega časa,« pripoveduje Jan Kubelik, »se še živo spominjam tistega deževnega jutra v Bristolu« (mestu v Angliji, ki je v sedanji vojni skoraj docela porušeno — Op. ur.). »Naslonil sem se na hotelsko okno in sem gledal na otožno ulico. Bilo je to moje prvo potovanje v angleško provinco. Motila me je tamošnja klima, saj sem bil pravkar prispel iz sončne Italije. Iz tega razmišljanja me je zbudilo igranje na violino. Sklonil sem se čez okno in opazil, da igra kakšnih petnajst let staro dekletce, po videzu zelo slabotno in bledo. Bila je oblečena skoraj v cunjasto obleko, ki jo je le malo ščitila od slabega vremena. Na mah je pristopil k dekletu neki bole-hen človek. Videti je bilo, da zbirA med ljudmi denar, ker je nekaj vsipa. (Jan DCiihelik - Gdč. Vida Rudolfova poje v radiu dne 2. marca. iz čepice v žep, preden je prijel za druge gosli. Tedaj sem videl, da teh dvoje goslačev skupaj igra in berači na ulici. Mož pa tega dne ni dolgo igral, ker je kmalu stopil v bližnjo gostilno in pustil dekletce samo. Igrala je Schubertovo »Ave Marijo« in takoj sem lahko presodil, da je nadarjena. Iz radovednosti sem stopil na ulico in ji dal pet šilingov. Dekle je zardelo, videti je bilo, da ni vajena sprejemati denarja od tujcev. »Vi ste to zaslužili«, sem dejal — »ker dobro igrate«. — Dekle se je nasmehnilo. Spraševal sem jo o njenem življenju. Najprej je bila nezaupljiva, nato pa mi je povedala zgodbo svojega življenja. Njen oče je bil profesor za violino, zaradi pijanstva pa je izgubil službo in upro-pastil sebe in njo. Tako sta prišla na beraško palico. Dejala mi je, da bi hotela postati velika umetnica, vendar pa nima sredstev, da bi se bila izšolala. Povedal sem ji svoje ime in naročil, da pride jutri z očetom k meni. Kubelik pripoveduje, kakšna je bila nadaljnja usoda tega dekleta. Poslal jo je na svoje stroške v Prago k svojemu znamenitemu učitelju Ševčiku, ki je takoj spoznal v nji velik glasbeni talent. Pri njem se je izučila goslanja in je postala ena najslavnejših violinskih virtuozinj v Evropi. Značilne so besede, ki jih je Jan Kubelik spisal v svojih spominih o življenju med svetovno vojno. Tu pravi med drugim: »Kakor ostali Cehi, sem tudi jaz prejel poziv v vojno, vendar se vojne nisem udeležil. Po mojem mnenju je bila vojna vsekdar madež človeške civilizacije, madež, ki nam kaže, da je človeštvo kljub vsem odkritjem, s katerimi se hvali, premalo duhovno napredovalo. Kar se mene tiče, me niso vprašali, ali se bom boril za domovino, marveč so hoteli, da se borim za tiste, ki so stoletja zatirali moj narod. V Pragi so stotine ljudi, ki se niso hoteli vojskovati za Avstrijo, vrgli v ječe. Tisoči Čehov so stopili v angleško, francosko in rusko vojno. Dejal sem si, da me nobena zemeljska sila ne more prisiliti, da bi se boril za zatiralce lastnega naroda, pa naj me stane, kar hoče. Uspelo mi je, da sem se iznebil te prisiljene dolžnosti na dokaj cenen način. Trikrat sem bil pred vojaško komisijo, a vedno so me spoznali za nesposobnega. Naposled so odredili, da moram s svojimi koncerti zbirati prispevke za Rdeči križ, kar sem storil, ker je Rdeči križ človekoljubna ustanova.« Zanimivi so tudi spomini, ki jih Jan Kubelik obuja na Rusijo. V ruskih velikih mestih je koncertiral pred revolucijo in tudi za časa sovjetskega režima, ko je leta 1927 na vabilo sovjetske vlade priredil koncertno turnejo po Sovjetski zvezi. Kubelik primerja občinstvo, ki ga je poslušalo v koncertnih dvoranah Leningrada in Moskve za časa carskega in za časa sovjetskega režima; »Kakšna razlika med moškimi in ženskami, ki so izčrpani od dela in ki imajo otožnost v očeh ter med nekdanjimi poslušalci: damami v razkošnih toaletah in dragocenih krznih ter -možmi v bleščečih krojih! Vendar sem rajši igral v teh siromašnih dvoranah, pred delavci in v šale zavitimi ženskami, nego takrat, ko so me Obdajali princi in veliki knezi v sijajnih dvoranah in ko so me lepe dame obsipavale s cvetjem in darovi. V stari Rusiji sem igral, ker je bila glasba vsem izvor sreče in veselja. V novi Rusiji sem igral, ker sem čutil, da je to za te, od dela izčrpane ljudi, neka vrsta skoraj fizične potrebe.« Kubelik sklepa ta del svojih spominov z naslednjimi besedami: »V Rusiji se lahko dogajajo veliki preobrati, lahko carstva propadajo in se obnavljajo, toda neka stvar bo ondi ostala večna: ljubezen do glasbe, ki je stara kakor svet in globoko zakoreninjena v ruski duši, tako, da se zdi kakor da izvira iz same zemlje. Pričakujem, da bo Rusija še zelo mnogo storila za bodočo "lasbo. Prepričan sem, da nam bo po eni ali dveh generacijah dala glasbo, ki bo ustvarjena iz njenih bojev.« rQadio in (Um Film in radio sta v sedanji tehnični spopolnitvi pridobitev dvajsetega stoletja. Film je starejši kot radio in se je torej mnogo prej uveljavil v širokem svetu. Še preden so ljudje poznali radio, je postal film že skoro splošno znan. O poslanstvu filma je bilo pisanega že veliko. Nekateri so ga zavrgli, drugi so ga pretirano cenili, spet drugi so mu pripisali vlogo in pomen, ki mu gre. O vlogi filma tu na tem mestu ne bomo govorili, tudi o njegovem poslanstvu v primeri z radiom ne, saj je daleč za njim. Opozoriti pa moramo na neko vzporednost med filmom in radiom. Milijoni in milijoni dinarjev gredo na leto v blagajne naših kinomatogra-fov. Kako majhen je denar, ki ga prispevamo v enem letu za radio! In vendar poglejte drugo vzporednost! Radio stoji pri nas izključno na kulturnem stališču, je in dela za kulturno službo naroda. S svojimi sporedi si je ustvaril višino in delokrog, ki ni v nobenem primeru s filmom. Radio je nosilec narodne misli, narodne vzgoje, prosvete in izobrazbe, razširjavec narodnih vrednot. In film? Govorimo o filmu, uvoženem od drugod, ker domačega, žal, še nimamo. Ogromni denarji gredo na oltar tujih bogatašev, ljudi neznanih imen, največ židovskega rodu. Mimo tega še je film nosilec propagande tujih dežel, tuje miselnosti od Moskve preko Berlina, Rima, Madrida, Hollyvooda i. t. d. Ko bi le del tega denarja dali za domače gledališče, za radio. Za 25 din mesečno poslušamo toliko in toliko veselih in poučnih radijskih oddaj. Za ta denar gremo lahko dvakrat v kino in če gle- damo slab film, nam je žal za izgubljeni čas in denar. Ni tendenca tega pisanja proti filmu sploh. Tendenca je proti slabim filmom, od katerih nimamo dejansko nobene koristi. Težnja tega pisanja je v tem, da bi po možnosti čimprej dobili poleg slovenskega radia slovenski film, slovensko filmsko podjetje in da bi denar, ki ga danes dajemo za tuje filme, denar, s katerim plačujemo tujo propagando, da bi ta denar dali za slovenski film. Seve, do tega je še daleč, današnji čas pa tako tveganje še bolj podaljšuje. Film je potreben, a potrebna je izbira filmov in težnje za takimi filmi, ki človeku res nekaj nudijo. Radio in film se moreta med seboj dopolnjevati, to pa le tedaj, če sta oba na enaki višini, če nimata oba pred seboj enake cilje: vzgoje, pouka, izobrazbe, zabave. Prav v tem pa bi moral film veliko prevzeti od radia. Odvreči bi moral krivo propagando in prevzeti smisel za večjo korist in lepoto. f&cuLLfsJzl reporter p orehi iz nove in iz starih zalog za 375.000.000 dolarjev. Istega leta je imelo že okoli 1,200.000 ameriških avtomobilov vzgrajene radijske sprejemnike, ki so predstavljali lepo vrednost 48,000.000 dolarjev. Leta 1923 je v Ameriki znašala povprečna cena radijskega sprejemnika komaj 27 dolarjev, šest let pozneje — leta 1929 — pa je ta povprečna cena poskočila že na 135 dolarjev. Marsikdo se bo začudeno vprašal, odkod ta nagli porast povprečne cene in kako ga ameriška radijska industrija opravičuje oziroma razlaga. Radiofonija in zlasti umetnost gradnje radijskih sprejemnikov je po letu 1923 napredovala zelo naglo. Sprejemnike so neprestano izpopolnjevali, njihova notranja ureditev pa je postala čedalje bolj zamotana in seveda tudi čedalje dražja. Na drugi strani je bil porast povprečne cene radijskega sprejemnika tako nagel tudi zaradi tega, ker so v konjunkturnih časih ljudje nabavljali kar najbolj razkošne, pa seveda tudi drage sprejemnike. To trditev potrjuje tudi dejstvo, da je po letu 1929 povprečna cena radijskih sprejemnikov spet naglo padala. Ta- to pot o ameriški radijski industriji, ki je v zadnjih letih svojo proizvodnjo tako zelo povečala in izpopolnila, da ima dandanes svetovno prvenstvo, ki ji ga Evropa najbrž nikoli ne bo vzela. Leta 1922 je ameriška radijska industrija izdelala 100.000 radijskih sprejemnikov, ki so predstavljali vrednost 5,000.000 dolarjev, poleg tega pa še 1,000.000 cevi v Vrednosti 6,000.000 dolarjev. Leta 1929, ki je bilo za Ameriko zelo ikonjunkturno, je ameriška radijska proizvodnja dosegla že 4,780.000 radijskih sprejemnikov v vrednosti 600,000.000 dolarjev in 69,000.000 cevi v vrednosti 172,500.000 dolarjev. Ce dodamo k temu še znesek, ki ga predstavlja vrednost baterij in drugih sestavnih delov radijskega sprejemnika, se pokaže, da je ameriška radijska industrija leta 1929 izdelala radijskih sprejemnikov in njihovih sestavnih delov že za 842,548.000 dolarjev. Deset let pozneje — leta 1939 — so v Ameriki izdelali že 9,000.000 radijskih sprejemnikov, ki so predstavljali vrednost 114,000.000 dolarjev, prodali pa so jih tega leta S futii fta v&UoduetH Stedcmnifu Bil je nenavadno lep dan. Deževje prejšnjega dne je očistilo ozračje, dušeča sopara, ki nas je morila, je prenehala. Nebo je bilo kristalno čisto, gladina morja tiha in mirna. Popoldne ob dveh je bilo vse pripravljeno za odhod. Naša 'križarka je mirno čakala na ukaz. Ostro povelje; ladja počasi drsi iz zaliva po gladki morski površini. Počasi plovemo vzporedno ob obali. Enakomerno udarjanje krmila, vreščanje galebov, pogovori mornarjev motijo spokojnost lepega popoldneva. Nebo nad nami je jasno, sinje, le daleč nad Lovčenom visi bel oblak in pokriva njegov vrh. Ko se pomikamo dalje, se dvigne tudi nad Lovčenom oblak, okrog njega je čisto nebo. Zadnji simbol lepote naše zemlje je pred našimi očmi razgrnjen. Nepozaben vtis na popotnika, ki zapušča za nekaj časa domovino. Pri Oštru obrnemo v smer proti Otrantu. Sonce zahaja, z zadnjim raz- košjem žarkov se poslavlja z gladine morja in utone daleč za obzorjem. Prižgo se prve zvezde, Oko jim sledi, jih šteje, med tem se prižigajo nove. Kdo še ni videl te čarobne igre poletnih večerov? Nebo zažari v siju zvezd, v morju se čudovito zrcali ta odsev, valovi se igrajo z njim. Vso to lepoto večera na odprtem morju še poveča vzhod meseca. V obliki lijaka se razlije njegova svetloba po mirni gladini. Proti jutru se je nebo pooblačilo. Južni veter je pričel grmaditi nad nami težke oblake. Slika lepe in jasne noči se je v zgodnjem jutru sprevrgla v tesnoben mrak in grozečo nevihto. Morje, ki se je še pred nekaj urami lesketalo v mesečini, je v odsevu neba postalo temno. Valovi, prej komaj slišni, šiloma naraščajo in se zaganjajo v bok ladje. Narava se je raz-besnela. Silen veter podi oblake v zahodno smer. Ozračje je nasičeno z Slika z južne obale Jadrana. elektriko, vsepovsod odmeva grmenje. Tudi ta slika razbesnele narave ima svoj čar in še posebno na morju. Veter podi oblake proti zahodu. Vse postaja le še odmev igre narave. Na vzhodu vstaja sonce, skozi meglo in oblake prodro prvi žarki. V svežem jutru plovemo mimo Otranta. Sami na odprtem morju. Sami smo na morju, nobene ladje še nismo srečali od včeraj. Nenadoma zaslišimo brnenje motorjev. Visoko na nebu razločimo skupino letal, ki se v obliki lijaka spušča naravnost nad našo ladjo. »Naši so!«, takoj jih prepoznamo. V strmoglavem poletu se spuščajo nad nas. V višini kakih štiristo metrov pretrgajo strmoglavi let z vzgonom navzgor, se vzravnajo in lete nekaj časa vzporedno s smerjo ladje in se polagoma spuščajo nižje. Tik nad nami lete. Glušeče brnijo motorii. Vodja eskadre vrže iz letala na krov ladje depešo. Srečno pot nam žele. V znak zahvale mahamo z roko v pozdrav našim vrlim letalcem. Z veliko hitrostjo se dvigajo in odda- krat so v Ameriki, kakor na naši celini, po debelih letih prišla suha in tako je leta 1932 znašala povprečna cena radijskega sprejemnika komaj 47 dolarjev. Ta povprečna cena je potem — vse do leta 1934 — spet rasla, ker se je v tem razdobju gospodarsko stanje sveta spet precej izboljšalo. Po letu 1934 je pri povprečni ceni v Ameriki prodanega radijskega sprejemnika nastal spet nagel preobrat in je znašala ta cena leta 1939 komaj 32 dolarjev. Tega padca pa seveda ne smemo pripisovati samo izpre-membam v gospodarskem stanju, ampak še dvema važnima okoliščinama: na eni strani progresivnemu izpopolnjevanju sprejemnikov in uvajanju cevi z mnogostransko funkcijo in z dolgotrajno »delazmožnostjo«, na drugi strani pa neprestano naraščajoči proizvodnji. Porast števila izdelanih radijskih sprejemnikov je namreč zelo močno vplival na cene. Upoštevati moramo naposled tudi okoliščino, da so začeli izdelovati radijske sprejemnike v serijah, to pa proizvodnjo močno poceni. Če razpravljamo o vsem tem s tehničnega stališča, moramo predvsem ugotoviti, da je bil radijski sprejemnik iz leta 1939 veliko popolnejši od radijskega sprejemnika iz leta 1929, čeravno je leta 1939 znašala njegova cena skoraj za 75% manj kakor 1. 1929. Znižana povprečna cena je torej posledica tehničnega progresa v laboratorijih in novih metod pri industrijski proizvodnji v serijah. Tudi pri ceveh za radijske sprejemnike lahko ugotovimo isto, le da je bila ta razlika pri povprečnih cenah manj izrazita. Cevi za radijske sprejemnike iz leta 1922 so izdelovali v skromnih serijah in je tedaj vsaka cev stala okoli 6 dolarjev, leta 1923 pa je njena cena padla že za polovico in je znašala komaj še 3 dolarje. Nekaj let pozneje se je celo znižala na poldrugi dolar — vse to spet kot posledica povečane proizvodnje in ostrejše konkurence. V konjunkturnih letih so se tudi cene cevem za radijske sprejemnike spet izboljšale. Konkurenca je bila namreč tedaj manj ostra — ljudje so pač imeli denar in se pri nakupu cevi niso toliko pogajali, kolikor se pogajajo v slabših časih. Od leta 1930 do leta 1934 pa je pov- prijaznost, navdušeni sprejemi in gostoljubje. Na večer smo se zbrali s številnimi rojaki, ki žive v Aleksan-driji. V veselem razpoloženju smo se razšli pozno v večer. Tretji dan smo namenili razgledu mesta, okolice in notranjosti Egipta. Kakšna je Aleksandrija? Na človeka napravi prijeten vtis. Mesto šteje 700.000 prebivalcev. To je močno pisana družba ljudi iz vseh delov sveta. Mnoge je prignala semkaj želja po bogastvu, drugim je bila Aleksandrija cilj njihovih pustolovščin, spet drugi so se zatekli sem pred neprijetnim nadzorstvom oblasti. Svoboda v življenju, v trgovini in obrti je zvabila tisoče tujcev. Nekateri so imeli srečo in so si pridobili veliko premoženje, Pred Aleksandrijo. drugim je bila sreča manj naklonjena. Vendar danes Aleksandrija ni več tako svobodno pribežališče, kot je bila pred nekaj leti. Vojna, ki odmeva tudi v teh krajih, je prinesla svoje težave, budnost oblasti nad tujci, omejila je razmah trgovini itd. (Dalje.) ljujejo od nas. Kmalu so vidni našim očem le še kot točke, a tudi te hitro utonejo v daljavi. Lepe dneve vožnje smo preživeli na ladji v veselem razpoloženju. Kadar je bil čas za delo in vaje, smo to dobro izrabili, saj je bilo treba marsikaj praktično izpolniti, o čemer smo bili doslej le teoretično poučeni. Za dobrega mornarja so take vožnje najboljša šola in preizkušnja. Zadnji dan vožnje je bil posebno lep. Dolgo v noč smo bedeli na krovu, se pogovarjali. Mesečina je bila polna in čista, razgled daleč do obzorij skoro kakor podnevi. Take noči so za mornarje ne le lepe, ampa3% tudi poučne za orientacijo. Na odprtem morju je jasna noč mornarju v veliko oporo pri razpoznavanju smeri. Na krov smo prinesli radio. Domače postaje so bile predaleč, da bi jih še dosegli, pač pa dobro slišimo oddajo Sofije. V veselem razpoloženju je mineval čas. Ura še ni bila polnoč, ko zagledamo daleč na obzorju medlo svetlobo, ki pa se je komaj razločevala od svetlobe mesečine. Za nekaj minut vožnje postaja svetloba bolj čista, njen obseg večji. Ras E1 Tin, največji svetilnik v aleksandrijski luki nam naznanja, da se bližamo našemu prvemu cilju — starodavnemu mestu Aleksandriji. Pred večerom. Rožnat sij jutranjega sonca se je razlil nad morje. Lepo jutro vstaja iznad obzorij. Nebo je dobilo svetlo Kraljeva palača v Aleksandriji. Kraljevsko palačo in bele arabske hiše. Enoličnost nizkih arabskih hiš prekinjata visoka antenska stolpa radijske postaje. Ladja plove v luko skozi poseben kanal. »Teritorialni salut« naznani naš prihod. Obalna baterija odgovori prav tako s strelom. Slede vojaški in civilni pozdravi z obeh strani. To je običaj, ki ga posebno slovesno pripravijo Angleži. Opoldne je bilo slavnostno kosilo, službeni obiski itd. Ker nismo imeli namena zadržati se dalj časa v Aleksandriji, smo taikoj prvi dan uredili vse potrebno za na-daljno pot. Človek je potem prost, brez skrbi si ogleduje mesto, njegove posebnosti, nakupi raznih spominskih predmetov, piše pozdravne karte in podobno. Istega dne popoldne smo se založili s premogom za nadaljno vožnjo. To delo smo prepustili domačinom — Arabcem. S posebnim vlačilcem so pripeljali premog. Množica Arabcev, ožganih od sonca in oblečenih le v kratke, razcapane hlače, se je spravila na delo. V dobrih štirih urah so opravili z veliko spretnostjo svoje delo, nakar so se vsi črni od premogo-vega prahu in zadovoljni z zaslužkom kriče vrnili na obalo. Drugi dan našega bivanja v Aleksandriji smo bili v gosteh pri guvernerju Aleksandrije. Vsepovsod sama modri sijaj, kakršnega pri nas nikdar ne vidimo. Ob obali že dobro razločimo razvrščene visoke palme, razkošno prečna cena cevi za radijski sprejemnik spet naglo padla in je znašala tedaj komaj še 0.68 dolarja. Po letu 1934 pa vse do leta 1938 je znašala povprečna cena cevi za radijski sprejemnik 1.32 dolarja, čeravno je proizvodnja v serijah naglo naraščala. Serijsko izdelovanje cevi za radijske sprejemnike bi torej moralo vplivati na ceno, to pa se ni zgodilo zaradi tega, ker so v tem razdobju postale cevi čedalje bolj zamotane in so terjale čedalje več elektrod. Cene cevi za radijske sprejemnike so vplivale seveda tudi na cene samih sprejemnikov, poleg tega pa je zvišano ceno radijskim sprejemnikom povzročila tudi okoliščina, da so imeli čedalje več cevi. Po letu 1939 so se cene cevem za radijske sprejemnike spet znatno znižale in so znašale tedaj 1.25 dolarjev. To znižanje je zanimivo zaradi tega, ker se je pojavilo kljub ponovnemu izboljšanju cevi in kljub novim metodam pri delu. Konkurenca in povečana proizvodnja sta spet dobro opravili svoje delo. Naša današnja reportaža pa ne kaže samo, koliko radijskih sprejemnikov oziroma cevi in po kakšni ceni more izdelati ameriška radijska industrija. Kaže namreč tudi to, kako važno vlogo ima radijska industrija v splošnem, nacionalnem gospodarstvu in kako vplivajo na cene njenih izdelkov različni gospodarski dogodki in izpopolnjevanje tehničnih metod. V Zedinjenih državah Severne Amerike je imelo leta 1939 okoli 28,700.000 družin radijske sprejemnike, kar pomeni, da je od 1.000 družin imelo radijske sprejemnike komaj 220 družin. Marsikomu se bo zdelo čudno, če povemo, da je Amerika istega leta imela prijavljenih kar 45,200.000 radijskih sprejemnikov. Zadeva je zelo preprosta: Američani so bogati ljudje in imajo v mnogih družinah po dva ali celo tri sprejemnike. Oče in mati zase, fantje spet zase in dekleta tudi svojega. Kar zanima sinove — po večini šport — ne zanima očeta in matere. Poleg tega je bilo leta 1939 v Zedinjenih državah severne Amerike prijavljenih že 6,500.000 avtomobilskih radijskih sprejemnikov, ki so v številu 45,200.000 vpošteti. Morda se bodo bralci vprašali tudi, kako morejo ameriški statistiki vedeti, da odpada omenjenih 45,200.000 radijskih sprejemnikov na samo 28,700.000 družin. Tudi na to vprašanje je odgovor preprost: če ima v Zedinjenih državah Severne Amerike ena družina več radijskih sprejemnikov, plača za prvega normalno prijavno pristojbino, za vsakega nadaljnjega pa nižjo. Ta članek nam naposled tudi pove, da še niti v Ameriki, ki želi zmerom biti prva med prvimi, radiofonija še ni tako zelo razvita, kakor bi pričakovali. Število radijskih naročnikov je sicer ogromno, še ogromnejše pa je število družin, ki radijskih sprejemnikov nimajo. ^potik ijii^iejoleiite a mdiii (Poučuje g. prof. dr. Stanko Leben. — 9. lekcija.) 1. GRAMMAIRE Svojilni pridevniki. - Adjectifs possessifs. Un possesseur — en posestnik. Singulier — ednina 1. oseba: mon fr6re — moj brat ma soeur — moja sestra, mon amie — moja prijateljica 2. oseba: ton frčre — tvoj brat ta soeur — tvoja sestra ton amie — tvoja prijateljica 3. oseba: son frtre — njegov, njen brat sa soeur —■ njegova, njena sestra son amie — njegova, njena prijateljica Pluriel — množina 1. oseba: mes fržres — moji bratje mes soeurs — moje sestre mes amies — moje prijateljice 2. oseba: tes frčres — tvoji bratje tes soeurs — tvoje sestre tes amies — tvoje prijateljice 3. oseba: ses frčres — njegovi, njeni bratje ses soeurs — njegove, njene sestre ses amies — njegove, njene prijateljice Plusieurs possesseurs — več posestnikov. Singulier — ednina 1. oseba: notre fržre — naš brat niotre soeur — naša sestra notre aimie — naša prijateljica 2. oseba: votre fržre —- vaš brat votre soeur — vaša sestra votre amie — vaša prijateljica 3. oseba: ieur frere — njihov brat leur soeur — njihova sestra leur amie — njihova prijateljica Pluriel — množina 1. oseba: nos frčres — naši bratje nos soeurs — naše sestre nos amies — naše prijateljice 2. oseba: vos fr&res — naši bratje vos soeurs — vaše sestre vos amies — važe prijateljice 3. oseba: ieurs freres — njihovi bratje leurs soeurs — njihove sestre leurs amies — njihove prijateljice Opomba. — ma maison, ta maison, sa rnaison; toda: mon affaire, ton affaire, son affaire. 2. TEXTE Un enterrement derri6re les ligmes. Bride est mort. Nous avons travaille toute la journče et le soir nous avons trouvč le temps d'aller enterrer Bride. Ce n'est pas une bien longue cčremo-nie. Le cimeti^re est proche. Nous som-mes une douzaine. Nous suivons le falot, nous glissons dans la boue, nous trebu-chons contre les tombes. Enfin voici te mur, et la longue fosse perpetuellement ouverte, que l'on prolonge chaque jour, a droite, et que l'on comble un peu, chaque jour, & gauche. Voici la file des croix blaiiches, et sur le mur la fuite des om-bres que fait la lanterne. Les hammes disposent les planches, les cordes et descendent le corps ... Et la nuit est fort noire et la boue bien gluante. Enfin le cadavre est au fond et l'on retire les cordes grasses de terre. (D'apres Georges Duhamel: »Vie des Martyrs«.) 3. VOCAlfULAIRE enterrement, m = pokop derridre = (zadaj) za ligne, f. = črta, bojna črta mort = mrtev enterrer = pokopati bien = zelo cimetiere, m. = pokopališče proche = blizu douzaine, f. = dvanajstorica trčbucher = spotikati se suivre = slediti, iti za falot, m. = svetilka; oni, ki jo nosi glisser = drseti boue, f. = blato contre = proti, ob tombe, f. = grob enfin = naposled fosse, f. = jama perpetuellement = nenehno que = ki ga, ki jo, ki jih prolonger = podaljšati chaque = vsak combler = zasipati file, f. — vrsta croix, f. = križ fuite, f. = beg ombre, f. — senca lanterne, f. = svetilka disposer = uravnati planche, f. = deska glisser = potegniti corde, f. = vrv descendre = spustiti v jamo fort ~ zelo gluant = lepljiv, lepek eorps, m. = telo cadavre, m. = truplo fond, m. = dno retirer = izvleči gras, grasse = masten d'apres = po martyr, m. = mučenik 4. EXERCICES 1. Spregajte v vseh oblikah: J'aime mon pays. — Je perdis tout mon temps ž. bavarder. — J'ai contemplč le paysage (krajina) bien a mon aise (docela po mili volji). 2. Postavite iz ednine v množino in nairobe: Ma soeur est allee au theatre. — Tu as passe ton examen (passer son examen = napraviti izpit). — Mes cham-bres sont au troisierne čtage. — Son oeil est bleu. — Les auditeurs (poslušalci) sont assis a leurs places. —■ II a vendu sa mačson. — Tu ne remplis pas toujours ton devoir. — II encombre la vue avec sa tSte grosse. — Voiei vos billets. vrtinčastih tokov in kožnih izgub), ampak visokofrekvenčno pramenčasto žico, ki jo navijemo na vretence s podolgovatimi rebri (slika 31), s čimer zmanjšamo tudi izgube v izolacijski snovi. Ako mora biti indukcija valjaste tuljave izpremenljiva, moramo posamezne navoje nastaviti ali pa izdelati takšno tuljavo, kakršno smo uporabljali že v začetku našega razpravljanja o radijski tehniki pri detektorskih aparatih kot t. zv. premikalno tuljavo ali pa uporabljati variometer. Ce zahtevamo od tuljave, da mora imeti pri majhnem prostoru le male izgube, je treba naviti tuljavo v več vrst. Vendar ne smemo navijati tuljav kar tako sem ter tja, kajti tako povzročimo škodljivo lastno kapaciteto in kot posledico tega velike di-električne izgube. Zato moramo tuljave navijati po stopnjah. Slika 32 nam prikazuje očrt takega navitja. Vendar je to navitje zelo težavno in zato tudi drago; v modernih radijskih aparatih ga še komaj uporabljamo. Da bi dosegli isti koristni učinek večvrstnih valjastih tuljav, toda brez dragega navitja po stopnjah, torej s cenejšimi sredstvi, so si izmislili cenejše metode navitij. Najbolj je značilno pri teh tuljavah, da posamezni navoji ne ležijo neposredno drug poleg drugega ali drug na drugem, ampak se le mestoma dotikajo ali križajo. Te tuljave imajo obliko mreže. Najstarejša vrsta tega zavitja je sa-tovna tuljava, kakor nam jo prikazuje slika 33. Slika 33. Industrija izdeluje največ tako zva-no »tuljavo s križnim navitjem« (slika 34). Seveda uporablja zato posebne stroje za navijanje. Če pa hočemo sami napraviti tuljavo, tedaj je najbolj primerna »tuljava v obliki dna košare ali zvezdna tuljava« in »ledi-onska tuljava«. (Dalje.) OSNOVE SPREJEMANJA 5. SESTAVNI DELI APARATA a) Visokofrekvenčne tuljave. Kakšna je naloga visokofrekvenčne tuljave? Kakor smo že omenili, obstoji vsak električni nihajni krog iz indukcije L in kapacitete C. V praksi dosežemo indukcijo s tuljavami, kapaciteto s kondenzatorji. Naloga tuljav je torej samo tvoritev ustrezajoče indukcije za določeni primer (n. pr. določeni nihajni krog). Katere lastnosti mora imeti dobra visokofrekvenčna tuljava? Vzorna visokofrekvenčna tuljava mora imeti samoindukcijo (samoin-dukcija L), ki ustreza določenemu namenu. Tega praktično sicer nikdar ne moremo doseči, ker se vedno pojavijo hkrati več ali manj škodljive posledice upora istosmernega toka kakor tudi lastne kapacitete tuljav. Posebno pri uporabi tuljav v zelo dragocenih aparatih ima t. zv. »trošenje« važno vlogo. Pod »trošenjem« razumemo polje magnetnih ilnic zunaj tuljave. Ohmske izgube zmanjšamo z uporabo čim debelejše žice, kar seveda škoduje visoki frekvenci zaradi vrtinčastih tokov, ki nastajajo v žici ter v sosednih navojih. Tej škodljivi posledici se izognemo, če žico razcepimo. Tako nastane visokofrekvenčna pra-menčasta žica, pri kateri so posamezne tenke žice ločene med seboj z izolacijo. Hkrati tako zmanjšamo tudi tako imenovane »kožne pojave« na površini (skinefekt) žice. Lastna kapaciteta tuljave je dvojno škodljiva. Prvič omejuje lastna stalna kapaciteta izpremenljivost vglaše-vanja, drugič pa povzroča lastna kapaciteta t. zv. dielektrične izgube, ki zvečujejo visokofrekvenčne izgube v tuljavi. Dielektrične izgube nastanejo v dielektriku, t. j. na vretenu (stisnjena lepenka), kakor tudi v žični izolaciji (loščilo, bombaževina itd.); zato moramo uporabljati čim manj izolacijskega gradiva (tuljave brez vreten ali pa z vreteni na rebra) ali pa dielektrik, ki ima čim manj izgub, n. pr. frekventit, kalit in podobno. Za sestavo tuljav z manjšo lastno kapaciteto uporabljamo posebne vrste navitij, pri katerih ne navijamo žic tesno drugo ob drugi. Dolžino žice, lastno kapaciteto in ohmski upor (torej tudi izgube) lahko zmanjšamo z uporabo železnega jedra. Katere vrste visokofrekvenčnih tuljav poznamo? Tuljave moramo sestaviti tako, da so neizogibne škodljive posledice, kakor n. pr. upor, lastna kapaciteta in trošenje, čim manjše. Najbolj so se obnesle naslednje oblike in vrste navitij : 1. valjasta tuljava; 2. satovna tuljava (s križnim navitjem) ; 3. tuljava v obliki dna košare (zvezdna tuljava, ledionska tuljava) ; 4. toroidna tuljava (obročasta tuljava) ; 5. kolutasta tuljava; 6. tuljava z železnim jedrom; 7. variometer. Valjasta tuljava je najstarejša, najbolj preprosta in najboljša vrsta tuljav. Najbolj je razširjena valjasta tuljava z eno vrsto ovojev. Napravimo jo tako, da navijemo navadno ali pramenčasto žico na izolacijsko vre-£ tence, včasih pa tudi brez njega (na primer za kratke valove). Ker moramo uporabljati čim debelejšo žico zaradi manjših izgub, zavzame tuljava tudi preveč prostora, — zato je praktična sestava tuljave vedno kompromis med njeno izgubo in velikostjo. Ce lahko izgube na energiji pogrešamo, sestavimo tuljavo iz tanke žice in tako zmanjšamo njeno velikost. Pri izvrstnih tuljavah ne uporabljamo, kakor smo že omenili, navadne žice, (zaradi zmanjšanja izgub \ POVSOD PRISLUŠKUJEMO. DA VAM POVEMO KAJ SE GODI DOMA IN NA TUJEM RADIO IN TELEVIZIJA ČE BI BILI IMELI RADIJSKI SPREJEMNIK Nemajhno iznenadenje je doživela posadka francoskega ribiškega parni-ka »Conception Immaculate«, ko se je po desetmesečni odsotnosti vrnila v domače pristanišče St. Malo in so jo tam sprejeli nemški uradniki. Ladja je zapustila St. Malo lani v aprilu, tri mesece pred nemško-francoskim premirjem, da bi ob Novi Funlandiji lovilo polenovke. Od tistega časa je bila njena posadka brez vsake vesti iz domovine, ker ni imela na krovu nobenega radijskega sprejemnika. Na poti domov so francoski ribiči sicer srečavali angleške vojne ladje in konvoje in so jih vsakokrat prisrčno pozdravljali. Niti od daleč pa niso slutili, da Angleži francoske ladje ta čas love. Toda za staro ribiško škatlo se nihče ni zmenil. Če bi imeli radijski sprejemnik, bi takšnega iznenadenja ne doživeli. RADIO PRED SODIŠČEM Prva razprava zaradi žalitve po radiu je bila v ponedeljek 17. februarja pred sodiščem v Sarajevu. Zagovarjati se je moral znani književnik in javni delavec Mustafa Mulatic, ki večkrat nastopi pred mikrofonom beograjske radijske oddajne postaje z zelo uspelimi zvočnimi reportažami iz bosenskega življenja. Mustafa Mulatic je nedavno v neki svoji radijski reportaži omenil tudi pokojnega Bekir bega Tuzliča. Zaradi tega so se čutili užaljeni pokojnikovi zetje, ki so vložili tožbo po § 97 kazenskega zakona. To je bila v Jugoslaviji prva razprava zaradi žalitve po radiu. Za razpravo je vladalo veliko znimanje v sarajevskih in beograjskih krogih. Književnika Mula-tiča sta zagovarjala odvetnika Ibra-him Muhadagič in dr. Janko Bariče-vič. Razprava je bila preložena. O njenem končnem izidu bomo še poročali. VSAK SVOJ RADIJSKI VAL V nekem govoru pred študenti vseučilišča v Rochestru v Zedinjenih državah Severne Amerike je izjavil predsednik znane ameriške radijske družbe Radio Corporation of America, da bo kmalu toliko radijskih valov na razpolago, da bo lahko vsak poslušalec radia na svetu razpolagal s svojim lastnim valom in s svojo posebno številko. Doslej je bilo vse to samo sen, ki pa se bo kmalu uresničil. Radijski poslušalec z lastnim valom bo s pomočjo majhnega žepnega aparata lahko vsak trenutek poklical svoje prijatelje in znance, pa se z njimi brezžično pogovarjal. ŠOLSKI RADIO V ITALIJI Po poročilih, ki so jih te dni objavile italijanske radijske revije, ima v Italiji 19.198 šol svoje lastne radijske sprejemnike. Po približni oceni strokovnjakov redno posluša v Italiji okoli 4,000.000 učencev šolske oddaje italijanskega radia. ALI ŽE VESTE, ... da je število radijskih naročnikov v Romuniji od septembra do oktobra nazadovalo za 48.692, tako da je 1. oktobra imela Romunija samo 69.231 radijskih naročnikov. Do tako naglega padca števila romunskih radijskih naročnikov je prišlo zaradi odcepitve Transilvanije in Dobrudže od Romunije. ... da je v Češkomoravskem pro-tektoratu 5.920 brezplačnih radijskih naročnikov. V nekaterih državah imajo namreč poseben sistem plačevanja radijskih dajatev, po katerem je vsak osmi, deseti ali petnajsti radijski naročnik oproščen plačevanja naročnine, spet v drugih državah pa so oproščeni plačevanja invalidi, zaslužni za državo, diplomati in drugi. V naši državi brezplačnih naročnikov — razen diplomatov — ne poznamo. ..,, da irska radijska oddajna postaja na kratkem valu 48,47 m oddaja vsak dan samo eno uro in petnajst minut, irska radijska oddajna postaja na kratkem valu 16,82 m pa samo štiri ure dnevno. 36.645 RADIJSKIH POSTAJ Urad mednarodne radiofonske zveze v Bernu objavlja v eni izmed zadnjih številk svojega glasila pregled radijskih oddajnih postaj na vseh petih celinah sveta. Število radijskih oddajnih postaj je znašalo leta 1939 — pred izbruhom sedanjih sovražnosti v Evropi — 2.509. To pa je število le tistih radijskih postaj, ki so dejansko oddajale reden program. Radijske oddajne postaje na parni-kih in letalih, oddajniki za radijsko telegrafijo in policijske radijske oddajne postaje, ki so registrirane pri Mednarodni radiofonski zvezi v Bernu, pa izpopolnjujejo oziroma dvigajo skromno številko 2.509 na mogočno številko 36.645, kolikor je bilo leta 1939 dejansko v pogonu radijskih postaj. Popolna pa seveda še ni niti številka 36.645, ker v njej niso vpoštete niti privatne amaterske, niti razne druge premične radijske oddajne postaje. Če bi prišteli še te, bi znašalo skupno število čisto zanesljivo daleč na 100.000. RADIJSKE POSTAJE IN RADIJSKI UMETNIKI Ameriška zveza radijskih umetnikov je sklenila z ameriškimi radio-fonskimi družbami poseben dogovor, ki velja od 1. novembra lani do 31. oktobra leta 1943. Dogovor med zvezo radijskih umetnikov — v tej zvezi so včlanjeni radijski igralci, pevci, predavatelji in tudi napovedovalci — in med ameriškimi radiofonskimi družbami jamči vsem umetnikom te ali one vrste, ki nastopajo pred mikrofonom, prav čedne honorarje, ki so povprečno 10 do 25 krat večji kakor pri nas. Omenjeni dogovor je kolektiven in so ga podpisale vse ameriške radijske oddajne postaje oziroma družbe brez razlike. NOVA VRSTA ANTENE General Electric Company v New Yorku je zgradila neko novo vrsto radijske antene, ki jo imenujejo »koša-rasto anteno«. Njena oblika je namreč precej podobna košari za papir, samo da je precej večja in dosega Velikost poldrugega metra. Največji premer »košaraste antene« je obrnjen v smer, kamor so oddaje namenjene, in je ta oddajna antena torej premična. Prvo anteno te vrste so pred nekaj tedni montirali pri radijski oddajni postaji v Shenectadyju v Zedinjenih državah Severne Amerike. Pri poiz-kusnih oddajah se je obnesla prav dobro, vendar pa je za zdaj še ne bodo splošno uporabljali, ker jo hočejo najprej še res temeljito preizkusiti in v vsakem pogledu izpopolniti. Američani trde, da bodo stare, »romantične« antene, ki jih vsi naši bralci prav dobro poznajo po raznih slikah, prav kmalu zamenjane z modernimi »košarastimi antenami«. Neke noči, ko tega nihče ni mogel niti slutiti, je dal pomoriti častnike, ki jih je na konju spremljal skozi puščavo, se polastil kamel in pušk ter zbežal k svobodnim rodovom. Navadno imajo za izdajstva te nenadne upore, te junaške in obenem obupne poskuse bega raznih vodij, ki se s tem sami preženejo v puščavo, kjer njihova slava čez kratek čas kakor raketa ugasne pod puškami letečega atarskega eskadrona. Človek se naravnost čudi temu nepremišljenemu početju. In vendar se je E1 Mamunova zgodba pripetila tako mnogim Arabcem. Starajo se in kdor se stara, začne premišljevati. In tako so tudi oni nekega večera odkrili, da so zatajili Mohamedovega Boga in umazali svoje roke, ko so s kristjani zapečatili kupčijo, pri kateri so vse izgubili. Kakšne koristi sta bila zdaj ječmen in mir? Ko je iz starega vojaka postal pastir, se je spomnil, da je nekoč prebival v puščavi, kjer je sleherna peščena guba skrivala nevarnosti, kjer je trebalo postavljati straže okrog taborišč, in kjer so poročila o premikanju sovražnika sladko vznemirjala srca okrog nočnih ognjev. Obšlo ga je spominsko občutje, kakor vonj po morju, ki ga ne more nihče pozabiti, kdor ga je enkrat okusil. Nato emir primerja te slavne spomine s svojim novim življenjem. Zdaj blodi brez slave po pomirjenem ozemlju, ki ga nič več ne posvečuje. Šele zdaj se je Sahara zanj spremenila v pravo puščavo. Morebiti je celo spoštoval častnike, ki jih je dal ubiti. Vendar gre prva ljubezen Mohamedovemu Bogu. »Lahko noč, E1 Mamun!« »Božja roka naj vas varuje!« Nato se častniki zavijejo v svoje odeje ter poležejo po pesku, kakor po kakem splavu. Nad njimi gredo zvezde svojo počasno pot na veliki nebeški uri. Mesec se nagiba nad pesek in po božji modrosti zahaja v nič. Kristjani bodo kmalu zaspali. Še nekaj minut in le zvezde bodo še svetile. Takrat bo nastopila tista ura. Da bi pomehkužena plemena zopet zasijala v svojem starem junaškem blesku, da bi zopet začeli z lovskimi pogoni, 'ki edini razži-vijo peščena ozemlja, je potrebnih le nekaj slabotnih krikov teh kristjanov, ko bodo za vedno utonili v svojem lastnem snu... Še nekaj trenutkov in iz nepovratnosti se bo razodel nov svet... Tako ubijejo lepe poročnike sredi spanja. Danes sta me Kemal in njegov brat Mujan povabila v goste v Jubyju in zdaj pijem čaj v njunem šotoru. Mujan me molče opazuje, modri pajčolan je potegnil pred ustnice in zdaj je ves srdito zadržan. Kemal me sam zabava ter me obsipuje z vljudnimi besedami: »Šotor, kamele, žene, sužnji, vse ti je na razpolago.« Mujan me ne izpusti izpred oči, ko se nagne k svojemu bratu, mu pove nekaj besed, nato pa znova umolkne: »Kaj je dejal?« sem vprašal. s »Pravi, da je Bonnafous ukradel tisoč kamel R' Ge-ibatu.« S Bonnafousja, stotnika letečega krdela atarsikih ka-melskih jezdecev nisem-nikdar osebno spoznal. Pač pa so mu domačini večkrat pripovedovali o naravnost legendarnem slovesu, ki ga je užival med Mavretanci. Z razkače-nostjo so sicer govorili o njem, vendar so ga imeli za boga. Bil je eden tistih, ki podeljujejo posebno ceno pesku. Tako se lahko še danes iznenada in na nepojmljiv način pojavi za hrbtom upornim četam, ki se bližajo francoskemu ozemlju na jugu, in jim uropa na stotine kamel. Na tak način prisili uporne čete, da se obrnejo proti njemu, da bi rešile svoje zaklade, za katere so mislile, da so že popolnoma varni. On sam pa, ki se je pojavil kakor nadangel in s svojim pojavom rešil Atar, tabori zdaj na visoki apneni plošči in počiva na njej zravnan in miren, kakor da bi ga bilo moči lahko ujeti. Iz njega izžareva tako velika moč, da vsa plemena čutijo, kako morajo v boj proti njegovemu meču. Mujan me pogleda še temneje in znova spregovori. »Kaj pravi?« »Pravi: Jutri se dvignemo, da se maščujemo nad Bonnafous jem.« Nekaj podobnega sem že sam zaslutil. Zadnje tri dni so s posebno vnemo gonili kamele napajat. Vse se je nekam čudno razgovorilo, navdušenost je bila že kar vidna. Bilo je videti, kaikor da se neka nevidna jadrnica odpravlja na pot, kajti veter, ki naj jo odpelje na široko morje, se je že bil dvignil. Sleherni korak, katerega store uporne čete proti jugu zavoljo Bonnafousja, je korak na poti slave in časti. In tako ne morem več ločiti, kje konča sovraštvo in kje začne ljubezen. Naravnost čudovito je, imeti takega sovražnika na svetu. Kjer se prikaže, podro najbližja plemena svoje šotore, zbero svoje kamele in bežijo od strahu, da se ne bi srečala z njim iz lica v lice. Oddaljenejša plemena pa prime občutje, ki je podobno ljubezenski omami. Zapustijo mirne šotore, milo ljubeče žene in pokojno spanje. Samo ena misel zavlada v njih: da bi nobeni zakladi tega sveta ne mogli odtehtati tega, če bi po dveh mesecih napornega marša proti jugu, po strašni žeji, po mukepolnem čakanju, po večumem težkem čepenju sredi peščenih viharjev, mogli v jutranji zori iznenada udariti na leteči atarski eska-dron in stotnika Bonnafousja po božji volji ubiti. »Bonnafous je močan«, mi prizna Kemal. Zdaj sem zvedel njihovo skrivnost. Kakor možje ne prenesejo brezbrižnega koraka ženske, ki jo strastno ljubijo, ampak se cele noči nemirno premetavajo, ker jih ta mlačen korak še v sanjah muči, tako muči Mavretance Bon-nafousjev daljni korak. Ta po mavretansko oblečeni kristjan se med iščočimi ga uporniki giblje z dvema stotinama mavretanskih vojakov-razbojnikov, predira v uporniško ozemlje, kjer bi se lahko vsi njegovi vojaki daleč od francoske zakonitosti do zadnjega uprli njegovemu gospod-stvu, ter ga na svojih ogromnih kamnitih oltarjih nekaznovani žrtvovali svojemu bogu; toda njegov ugled jih zadržuje, njegova slabost pa jih celo vznemirja. Ponoči, sredi njihovega hripavega spanja hodi med njimi nevidno in hladnokrvno gori in doli. Njegov korak je čuti prav v srce puščave. (Dalje prihodnjič.) cJzvJfški ^poveden inozemskih poslal KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja: 10.25 Praga: Smetana: Klavirski trio, op. 15. 1030 Beromiinster: Bach: Kamtata št. 127. 15.50 švedska: Haydm: Poslovilna simfonija. 17.10 Berlin: Simfonični 4 berlinske Filharmonije. 18-30 Praga: Simfonični 4 Smetanovih skladb. 19-35 Budapest: Violinski 19.30 Sofija: Simfonični 21.05 Sottens: Mozart: Kvintet, op. 516. Ponedeljek: 14-30 Miinchen: $ komorne glasbe. 16.25 Praga: Smetana: in. godalni kvartet. 18-40 Sottens: Mozartove sonate. 19.45 Beromiinster: 4 komorne gl. 20-10 Budapest: Simfonični 20.30 švedska: Orkestralni 4. Torek: 10 Leipzig: 4 komorne glasbe. 15 Dunaj: Simfonični 4-17.15 Budapest: Orgelski 4. 19.15 Praga: 4 Smetanovih skladb. 19.40 Beromiinster: Orkestralni 4. 21-15 švedska: 4 švedske gl. (RO). Sreda: 14.30 Breslau: 4 komorne galsbe. 15 Miinchen: 4 Verdijevih skladb. 15.50 Praga: 4 komorne glasbe. 15 50 Brno: Orgelski 4. 20 Sofija: 4 Schumannovih skladb. 20-30 Brno: V.Novak: Godalni kvartet, op. 52. 20.35 Sottens: Simfonični 4 RO. 20.35 švedska: 4 francoske glasbe (RO). 20-40 Budapest: 4 Lisztovih skladb. 22.30 Praga: Fr. Schubert: Simfonija v C- duru. Četrtek: 10 Hamburg: 4 komorne glasbe. 17 Beromiinster: Komorni kvintet. 20 Sofija: Simfonični 4. 20-25 Jiraik: Godalni kvartet, op. 41 - 21-20 Bratislava: Dvorak: Tercet. 22-30 Praga: E. Axman: Honka Be-niačova. Kantata. Petek: 14.30 Dunaj: 4 komorne glasbe. 16-30 Praga: Beethoven: I. godalni kvartet v F- duru, op. 18. 20-40 Praga: Simfonični 4 RO. 21 Beromiinster: Orkestralni 4. 22.30 Praga: 4 češke glasbe. Sobota: 10 Berlin: Komorni 4-15 švedska: Instrumentalni 4. 19.20 Budapest: Klavirski LAHKA GLASBA Nedelja: 16-30 Beromiinster: Plesna glasba. 18.45 Sofija: 4 lahke glasbe. 2155 Sofija: Plesna glasba. 22.30 Praga: Vesel večer. 23-25 Budapest: Cigani igrajo. 23-45 Praga: Plesna glasba. Ponedeljek: 16.20 Stuttgart: Pisan 4. 17 Sofija: Pisan 4. 17 Beromiinster: Zabavni 4- 17-05 Brno: 4 zabavne glasbe. 18.20 Praga: 4 vesele glasbe. 19.30 švedska: Kabaret. 21.30 Praga: Plesna glasba. 22 Sofija: Plesna glasba. Torek: 16-30 Brno: Zabavni 4. 17.10 Praga: 4 lahke glasbe. 18 Sofija: 4 lahke glasbe. 22 Sofija: Plesna glasba. 23.20 Praga: Plesna glasba. 23-25 Budapest: Ciganski orkester. Malvin Douglas. Sreda: 15 Brno: Pisan 4. 17.10 Praga: 4 zabavne glasbe. 18-30 Beromiinster: Plesna glasba. 19.30 Švedska: 4 lahke glasbe. 22.05 Sofija: Narodna glasba. 23.30 Praga: Plesna glasba. Četrtek: 16.20 Praga: Pisan 4. 17.40 Sottens: $ lahke glasbe. 18.30 Beromiinster: Jaizz. 19.05 Brno: Pisan 4. 20 Praga: Kabaret. 22 Budapest: Plesna glasba. 22.05 Sofija: 4 plesne glasbe. 23-35 Praga: 4 zabavne glasbe. Petek: 15 Brno: 4 lahke glasbe. 18 Sofija: Lahka in plesna glasba. 18.20 Praga: Pisan 20 Švedska: 4 lahke glasbe. 21 Sottens: 4 lahke glasbe. 22 Budapest: Lahka glasba. 23.30 Praga: Plesna glasba. Sobota: 15 Brno: Zabavni 4- 16.20 Breslau: Pisan sobotni 4- 16.20 Bratislava: Plesna glasba. 17 Sofija: 4 lahke glasbe. 18.15 Budapest: Plesna glasba. 19.20 Praga: Vesela glasba. 19.25 Beromiinster: 4 lahke glasbe. 20.40 Švedska: Kabaret. 21.45 Praga: Plesna glasba. 22 Sofija: Pisan 4. 23-25 Budapest: Plesna glasba. OPERE IN OPERETE Nedelja: 19-15 Sottens: Komična opera. Ponedeljek: 22.30 Praga: Smetana: »Prodana nevesta!« (ni. de j.). Torek: 18-30 Brno: Verdi: »Falstaff«. 19-20 Budapest: Opereta. Četrtek: 20-30 švedska: Wagner: »Tristan in Izolda« (II. dej.). Petek: 19.50 Sofija: Wagner: »Tannh&u-ser«. 20 Budapest: Prenos opere. DRAME IN ZVOČNE IGRE Ponedeljek: 19 Praga: »orni biser« - zvočna igra. 20 Bratislava: Knut Hamsun: »Viktorija« - zvočna igra. Torek: 20 Sottens: Nicodemi: »Postržek« -zvočna igra v 3 dej. Sreda: 20 Beromiinster: Sidney Kingsley: »Ljudje v belem« - zvočna igra. Četrtek: 20 Bratislava: Zvočna igra. 20.35 Budapest: Zvočna igra. 20.45 Sottens: Ovid: »Piraim in This-ba« - zvočna slika. Petek: 19.10 Praga: »Ocean« - zvočna igra. 20-45 švedska: Drama. Sobota: 19-55 Beromiinster: Zvočna igra v narečju. KNJIŽEVNA PREDAVANJA Ponedeljek: 15.30 Praga: češka knjiga. 15.30 Brno: Književna kronika. 16.10 Brno: Novi romani. Četrtek: 15-30 Praga: Iz književnega sveta (O verzih) - predavanje. ZANIMIVOSTI Nedelja: 15 Beromiinster: Prenos s hockey tekem med Švico in Finsko, četrtek: 19-10 Beromiinster: Svetovna kronika. POKAŽITE NAŠO REVIJO SVOJIM ZNANCEM - PORAVNAJTE NAROČNINO I 12 OBJAVLJA SPOREDE DOMAČIH IN TUJIH POSTAJ ZA TEDEN OD 2. DO 8. MARCA 1941 Qle(ielju 2. wtazea LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Jutranji pozdrav. 8.15: Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog, fagot): Sousa: Kadeti, koračnica. Haris; Po plesu, valček. Lanner: Valčkov potpuri. Parlow: Nakovalo, polka. Gregorc: Kodrolašček, valček. Kvapik: Mazurka. Schubert; Pesem. Warga: Polka. Učakar: Zidana marela, koračnica. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Radijski salonski orkester (vodi g. V. Novšak): Kastner: Koračnica železničarjev. Manfred: Cigansko življenje, valč. Gilbert: Sramežljiva Suzana, potp. Vinkler: V mali pivnici, tango. Gregorc: Smuk, galop. Binički: Miatovke, potpuri. Jaki: Šilovič, koračnica. 10.15: Verski govor (g. p. dr. Gvido Rant). 10.30: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda: Kimovec: Pokropi me. Foerster: Očitanja. Tome: Slovenska maša: Darovanje, Svet. A. Tevž: Oh, kje od tod. Mav: Dajte mi zlatih strun. Mav: Ave Jezus. 11.00: Havajski kvartet, vmes po jo sestre Finkove (spremlja g. prof. St. Mihelčič): Watson; Zvonjenje. Watson: Polnočni valček. Jurman: Muzikantov svet, angleški valček. Beran: Moj mili kraj. narodna: Polževa snubitev, narodna; Lastovki v slovo. Bazant: Ljubezen v pristanišču, valček. Koleta: Kjer potok šumlja, valček. Vejvoda: Rozamunda, polka. narodna; Pastirc pa pase ovce tri narodna: Ena ptička. Laharnar: Slana. Križman: Jaz bi te ljubil, valček. Watson: Pesem havaja. Vodopivec: Ptiči. Mihelčič: Venček slovenskih nar. 01iwieri: Pridi spet, slowfox. 01iwieri: Pesem za groš, slowfox. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Veseli domači zvoki: Radijski komorni zbor in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec: Gregorc: Smuk, galop. Vodopivec: Na bregu zelene Soče, valček. Mirk-Šedelbauer: Napitnica — po stari pesmi »Kako poje krški zvon«. Savin-Bernard: Romanca. Gregorc: Kjer narcise cveto, valček po slov. narodnih. Dolinar; Svatba. Jaki: V medenih tednih, valček. Gobec: Napevi spevoigre »Planinska roža«. Najžar: Ob Žili in Dravi, potpuri slov. narodnih. Bernard: Zivjo valček! 16.30; Smučarska telovadba in ZFO (g. ing. Nerima). 17.00: Kmetijska ura: Sadovnjake gnojimo pozimi (g. Fr. Kafol). 17.30: Po domače (plošče): Venček veselih popevk (citre in klavir). Damberger: Iz naše torbe, kmečki valček. Umetnost in narava (kvartet ci-ter). Vaški umetniki, koračnica (isti). Mazulinka (Hojerjev trio). Tičja ohcet (Hojerjev trio). Eysler: Dve pesmi iz opte. Zlata mojstrica. Berndson: Deklica na mesecu. Lindemann: ~ Jutri pa gremo na svatbo. 18.15: Pevski zbor »Krakovo - Trnovo«: Juvanec: Slovenska zemlja. Jereb: Ce bi mlinar bil. Juvanec: Spomin na zimski večer. Dev: Flosarska. Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož. Hajdrih: Pri oknu sva molče slonela. Marinkovič: Na Adriju. Mašek: Mlatiči. Sattner: Pogled'v nedolžno oko. Hajdrih; Pod oknom. Schwab: Večer na morju. Aljaž: Divna noč. 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.30: Ura slovenske pesmi in besede: Pesmi Brede Ščekove poje gdč. Vida Rudolf, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: Vmes recitacije Kettejevih pesmi. Iz zbirke »Ljuba si ti pomlad«: Ljuba si ti pomlad. Oj kukavca. Juhej! Tam dol na ravnem polju. Ni lepšega časa na svetu. Oj kje je to lansko veselje. Tam na vrtni gredi. Na polju zelenem. Tam v dolu. Ga. Olga Petrov. 25. febr. smo jo slišali po radiu, ko je pela Argentinski tango. R. O, RADIJSKI ORKESTER j * KONCERTI • POROČILA; O PLOSCE - (13 Oh, da. Trije kovači. Le pridi. 20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sodeluje g. Franc Deržaj in Radijski orkester: Reissiger; Mlin ob pečini, uvertura. Slepec (prir. Z. Prelovca). Vilhar: Kam? (prir. Z. Prelovca). Pa so fantje proti vasi šli (prir. Z. Prelovca). Saar: Pesem v čolnu, violina solo in godalni orkester. Ti si urce zamudila (prir. Prelovca). Vsi so prihajali (prir. Prelovca). Massenet: Zbor melodij iz op. Ma-non. Adamič: Nocoj je pa lep večer (s klavirjem). Majcen: Lastavici v slovo (s klavirjem) . Blon: Pomenek cvetic, glasb, slika. Verdi: Arija Germonta iz op. Traviata (s klavirjem). Gounod: Zbor melodij in napevov iz op. Faust. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Slovanski skladatelji (plošče): Smetana: Tajnost. Čajkovskij: Uvertura 1812. Moniuszko: Hrabina. Glinka: Ruslan in Ljudmila. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6.15 Koračnica. 619 Jutranji koncert. 6.45 •• 6.55 Jutranji koncert. 7.30 Narodne pesmi. 7.45 9.30 Prenos bogoslužja. 11.30 Zabavni 4. 11.50 Poročila o vodah. 12 Zvonjenje, nato 4 zabavne gl. 13 Prenos iz Skoplja (Pevski 4). 14.40 • . 15.55 Kmetijska ura. 16.15 Narodni spored. 18.15 Plesna glasba. 19.10 19.25 Naša zemlja. Reportaža. 20.40 4 godbe kraljeve garde. 21.40 Napovedi. • . 22 Prenos glasbe iz kavarne. 22.40 • . 22.50 Plesna glasba. BEOGRAD n. 6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •• 19 4 jugoslovanske glasbe. 1910 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19-40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 20.35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21-55 • v francoščini. 22-10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •. 23.55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16.69 m 15.240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15.240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 7-30 O- •• Napovedi. O- 10-15 Gospodarsko predavanje. 10-30 Koncert godalnega kvarteta Willibald Roth: 1) Čajkovski godalni kvartet v d-duru, op. 11; 2. Reger: Godalni kvartet v Es-duru, op. 109- 11-30 Prenos bogoslužja. 12.30 •. 12.45 Pevski koncert zbora »Savai«. 13.15 Tedenska kronika. 13.30 Plesna glasba RO. 14 Branje. 14.15 O- 16-30 Zabavni 4 (O)- 17-30 Otroška ura. 18.30 »Stari Zagreb«. 19.05 šport. Napovedi. •. 19.25 Branje. 19.40 Francoščina. 20 Rezervirano za prenos. V odmorih Napovedi. •. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 7.05 4 lahke glasbe. 7-50 •- 8 Mladinska oddaja. 8.20 Nemška oddaja. 8.50 Verski govor. 9.05 Prenos bogoslužja. 10 Kmetijska oddaja. 1030 J. S. Bach: Kantata, Prenos iz Berlina. 11 4 lahke glasbe. 12.05 •. 12.20 Narodni 4. 13.30 Kmetijska ura. 13 50 Pesmi. 14.30 Simfonični' koncert. 15 Oddaja minkove šole. 17 Jazz. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.10 Tedenska kronika. 19.25 Narodne pesmi. 20 Oddaja za izseljence. 21 Kabaret. 21-45 Poročila. BRNO 922-325.4 32 kw 5.30 Praga. 9.15 4 RO. 10.15 Praga. 13.30 M. Ostrava (k lahke glasbe). 1415 Praga! 16 Zvočna igra. 16 40 •. 16 55 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.30 Oče naš. 5.45 O- •- 6 05 Zabavna glasba. RO. 7 žive besede. 7.15 Pisan koncert. 7.45 Nedeljski evangelij. 8 Prenos bogoslužja. 9 Delavska ura. 9.15 Brno (4 RO). 10.15 Vojaška in politična kronika. 10-25 B. Smetana: Klavirski trio, op. 15. 11.10 • 11-30 Pisan spored. 13 Nemška oddaja. 13.15 O- 13-30 M. Ostrava (Lahka glasba). 14 30 Nemška oddaja. (Koncert po željah za vojsko). 15-30 Narodne pesmi za soli, zbor in orkester. 16 4 vojaške godbe. 16.30 Mladinska ura. 16.55 »O svetem Matevžu«. Ljudska veselica z godbo in petjem. 18 1815 O- 1825 Brno. 1830 Simfonični koncert Smetanovih skladb. Igra Češka filharmonija, dirigira V. Ta-lich. 2030 Kramljanje. 2040 O- 21 21.30 4 lahke glasbe. 22.30 Vesel večer. 23 45 Plesna glasba. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Jutranja oddaja. 7-45 4 duhovne gl. 8 Prenos bogoslužja. 10.30 Koncert. 11.45 Predavanje. 11.55 Narodna glasba. 12-30 • . 12.50 Lahka glasba (RO). 13.25 x lahke in plesne glasbe. 16-30 Oddaja za deželo. 17-30 Otroška ura. 18 30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 Lahka in plesna gl. 19.15 19 30 Simfonični koncert. 21.30 Lahka) in plesna glasba. 21.45 •. 21.55 Plesna glasba. * ANKARA 1648-182 kc 7 kw Na valu 19,74 in 15.195 kc, 20 kw. 9 Glasba. 9.15 • v turščini. 9-30 Glasba. 13 • v iranščini. 13-15 • v arabščini. 13.33 Turška glasba. 13.50 • v turščini. 14 05 Turška glasba. 14.25 Pisan 14.45 • v grščini. 15 • v francoščini. 15.15 • v angleščini. 15.30 • v bolgarščini. Na valu 31,7 m, 9.466 kc. 20 kw: 19.05 Glasba. 19 30 • v bolgarščini. 19.45 • v grščini. 20 4 lahke gl. 20-30 • v turščini. 20.45 Turška glasba. 21.15 Radiodnevnik. 21.45 Pogovori s poslušalci. 22 • v francoščini. 22-15 ® v angleščini. 22-45 Koncert. 23.30 • v turščini. 23-45 Plesna glasba. 0.30 •. 7 Napovedi. •. 7.10 4- 8 Napovedi. •. 810 4- 9 25 Prenos bogoslužja. 10.15 Predavanje. Solistični 11 Zabavni spored. Zvočna slika. 13 Napovedi.,*. 13.10 4 Predavanje. Pisan drobiž. 14.30 Orkestralni 16.15 4 Zvočna igra. 17.15 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 1815 Zvočna igra. Solisti. 18-45 S- 19-30 Solisti. 19.55 Večernice. 20.40 Predavanje in 4. 21 Napovedi. 21.15 4 Zvočna igra. Varietš, oz. prenos. 22 55 Lahka in zabavna glasba. 24 Napovedi. ANGLIJA n. Poročila v srbohrvaščini: London: ob 1615 na valovni dolžini 19,60 m, ob 19 45 na valovni dolžini 31,32 m. V angleščini: 00.30 (30,96; 49,5», 261,1; 373). 07.15 (19,66; 26,29 - 25,bo, 30,96-31,32 -31,35; 49,59). 09.00 30,96; 49,59). 10.45 (19,60- 19,66- 19,82; 31,32). 12.00 (13,92 - 13,93 - 13,97; 16,86; 19,60). 12.45 (25,20-25,38; 49,59). 14.00 (13,92 -13,93- 13,97; 16,84- 16,86). 14.15 (25,29 19,76- 19,82; 25,©9 - 25,53; 30,96-31,55; 25,38; 49,59). 17.00 (13,92- 13,93; 16,s4; 49,59). 19.00 (19,66- 19,82; 25,53). 19.30 19,60- 19,66; 25,29- 25.53; 31,55). 21.45 19,66; ,25,53; 31,25-31,32). V nemščini: 05.00 (49,59; 285- 285). 10.45 (30,96; 49,59). 13.30 (19,66; 25,29-25,38; 49,59). 14.30 (25,29-25,38; 49,59). 14.45 (i26,29; 49,59). 16.15 (25,29; 49,59). 19.00 (30,96 - 31,55; 49,59; 261 - 285). 21.00 (30,96 ; 41,49; 49.59; 261 - 285). 22.15 19,66; 30,96 - 31,55; 49,59; 261 -•285). 22.35 (19,82; 25,53; 31,25-31,32). V francoščini: 00.45 (30,96 - 31,55; 49,59; 271,1-285,7-373,1). 06.15 (261,1 -285,7-373,1). 11.45 (30,96; 45,59). 12.15 25,29-25,38; 49,59). 16.30 (49,59). 18.15 25,29-2,38; 41,49; 49,59; 373,1). 20.00 30,96; 41,49; 49,59; 261,2-285,7). 22.00 (30,96; 49,59; 261,1 - 285,7). Pripomba: čas oddaje po našem srednjeevropskem času. ANGLIJA m. Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw. (Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.) Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7 15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija i. 11.10 4. 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12-15 • v franc. 12 30 4- 13 • 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z g'asbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.! BEROMtiNSTER 540-556 100 kw 6.55 Duhovna glasba. 7 •• 7-10 O- 9 4 na pozavnah. 9.30 Predavanje. 9.40 Dve retoromanski pesmi. 9.45 Prenos bogoslužja. 10.30 J. S. Bach: »Gospod Jezus Kristus«. Kantata št. J27. (Prenos iz Leipziga.) 11 Glasbeno predavanje. 11.25 J- S. Bach: Sonata za piščal. 12 Plošče po željah 12 30 • - 12.40 4 HO. 13.30 Pisan drobiž. 14 $ ženskega pevskega zbora. 14 30 Kmetijska ura. 15 Prenos s hokey tekme med Finsko in Švico. 16-30 Plesna glasba. 17 Vojaška oddaja. 18 šport v snegu. 18.25 O- 19 •■ 19-10 šport. 19.20 Pisan koncert. 20 Koncert tromb. 20.50 Koncert. 21.20 Predavanje. 21.45 Poročila. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O1- 8.45 •- 10 Prenosi bogoslužij. 12.30 Madžarske narodne pesmi. 13 Kronika. 13.45 14 O- 15 Kmetijsko predavanje. 15-45 Kvintet. 17 17.15 Vojaška oddaja. 18 Branje 18-20 Plesna glasba. 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.20 Predavanje. 19-35 Vi-olonski koncert. 20 Šport. 2010 Operetna glasba. 21-40 22 •- 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.25 Ciganski orkester. BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 11 O- 12 05 Mladinska ura. 15-05 Cigani igrajo. 18-30 Predavanje. 18.50 4 RO. 20 20-10 šport. 20-20 O- 21 Predavanje. FRANCIJA I. Lyon PTT 648 kc 463 m 100 k W Marseille PTT 749 kc 400,5 m 100 kW Toulouse PTT 776 kc 386,6 m 120 kW Limoges 895 kc 335,2 m 0,5 kW Montpelier 1339 kc 224 m 0,6 kW 7 •. 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 športno predavanje. 8 •. 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 9 Koncert. 9-45 O- 10 Prenos bogoslužja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Oddaja za begunce. 12.15 Mladinska oddaja. 12.30 •-12.50 »Mčmorial de France«. Oddaja v spoomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16-15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17 45 •• ITALIJA I. Rim 713 kc 420,8 m 120 kw Firence 610 kc 491,8 m 20 kw Turin I. 1140 kc 263,2 m 10 kw Genova 1140 kc 263,2 m 10 kw Trst 1140 kc 263,2 m 10 kw Programa nismo prejeli. ITALIJA D. Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10kw Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kw Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kw Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Ancona 1357 kc 221,1 m 1 kw Programa nismo prejeli. NEMŠKE POSTAJE 4 Jutranja oddaja. 5 Hamburg: Pristaniški 4. 6 Berlin: •. 7 Berlin: Orgelski 4. 7.30 Berlin: 4 zabavne glasbe. 8 Berlin: Pisan glasbeni spored. 9 Berlin: • . 9.15 Stuttgart: 4 zabavne glasbe. 10 Berlin: • z bojišč. 10.30 Hamburg: Veseli napevi. 11.30 Berlin: •. 11.45 Berlin: Nemški narodni 13 Berlin: •. 13.15 Breslau: Pisan drobiž. 14 Berlin: • , nato 4. 14.30 Berlin: $ po željah za vojsko. 17.10 Simfonični koncert berlinskih filharmonikov: 1) Beethoven: Eg-mont. Uvodna pesem. 2) Beethoven: Simfonija št. 4. 18 Berlin: •. 18.20 Berlin: Zabavna glasba. 18-45 Berlin: šport. 19 Berlin: •. 19.15 Plesni večer. 21 •, nato 4 zabavne glasbe. 23 •- 23-15 i lahke glasbe. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7 O- 715 •• 7.20 Jutranji 4. 8.45 Prenos bogoslužja. 9.55 Zvonjenje. 10 Protestantsko bogoslužje. 11 Nedeljski koncert. 12 Plošče po željah. 12.45 •. 12.55 O- 13.45 Liszt: Rapsodija št. VIII. (O)-14 Kmetijska ura. 14-15 Violinski 4- 14-45 Prenos s hockey tekme med Tirolsko In Švico. 16.15 Zabavna glasba (O)- 16-30 Reportaža. 17 Romanske pesmi. 17.15 Duo harmonik,- 17.30 Vojaška oddaja. 18.35 O- 18-40 Verski govor. 18-55 O- 19 šport. 19.15 19-25 Predavanje. 19.35 »Komična opera« - enodejanka. 20.35 Zvočna igra. 21.05 W. A. Mozart: Kvintet, op. 516. 21.30 športna reportaža. 21.45 • ŠVEDSKE POSTAJE Motala 1388,9 m 150 kw Falun 276,2 m 100 kw Horby 265,3 m 60 kw Stockholm 426,1 m 55 kw Goteborg 318,8 m 10 kw Sundsvall 480,2 m 10 kw Lulea 765,3 m 10 kw Motala SBT 19,80 m 10 kw Motala SBP 25,63 m 12 lov 9.40 Predavanje. 10 O- 11 Prenos bogoslužja. 12-40 Napovedi. 13 Reportaža. 13.45 4 RO. 14.30 Recitacije. 15 O-15.50 Haydn: Poslovilna simfonija. 17.05 Otroška ura. 17.20 Klavirski 4 Beethovnovih skladb. 18 Večernice. 19 •. 19-30 Rapsodija zai radio. 20 Koncert zbora in RO. 21-45 Branje. 22 •- VATIKAN (kratkovalovna) <5as oddlaj: 12 (italijanski čas) = 11 (sredjeevropskičas) = 10 (čas poGreen-wichu = 5 (ameriški čas - New York). 19,84m - 15,120 kc; 25,55 m - 11,740 kc; 31,06 m - 9,666 kc; 48,47 m - 6,190 kc 11.30 Prenos bogoslužja (na valu 19,84 m in 31,06 m). ^ponablfek 3. mm e a LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Koncert godbe grenadirske garde (plošče): Mancinelli: Slavnostna koračnica Kleopatre. Foulds: Keltska suita. Sullivan: Mikado, potpuri. Germann: Plesi Nell Gwyn No 1, 2, 3. Dvorak: Humoreska. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski spored Radijskega orkestra: Parma-Bernard: Koračnica iz opte. Amazonke. Fetras: Pijte in smejte se, valček. Šedlbauer: Jugoslovanska rapsodija. Lindemann: Ples mladih pomorščakov. Noack: Pozdrav domovine, pesem iz spevoigre Izgubljena srca. Boulanger: Maks in Moric, humoreska. Gregorc; Mazurka št. 5. 14.00: Poročila. 17.30: Pisan spored Radijskega orkestra: Vidošič: Dalmatinka, uvertura. Lehar: Potpuri iz opte. Kjer škr-janček poje. Wetzel: Letalska parada, karakt. Gregorc: Rogaška Slatina, koračn. 18.10: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). 18.30: Plošče. 18.40: Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacional. ura: Zagreb govori. 19.40: Čajkovskij: Romeo in Julija, uvertura (plošče). 20.00: Shakespeare; Romeo in Julija — tragedija (člani Nar. gledališča v Ljubljani). 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica 6-04 Koncert vojaške godbe. 6.36 Narodni izreki. 6.45 6.50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Nadaljevanje koncerta vojaške godbe. 7.45 Poročila). 11.30 Plošče. 12 Zvonjenje, nato 13 Narodne pesmi. 13.50 Violinski koncert g. M. Prevorška. 14.20 Komorna gl. (O)- 14.40 •• 17-05 Ženska ura. 17.35 4 RO. 18.20 Zdravstveno predavanje. 18-35 Narodne pesmi. 19.10 19.25 Nacionalna ura. 19.40 4 Radijskega komornega zbora. 20 Velmar - Jankovič: Dnevno poročilo. 21.10 Pevski koncert ge. Zlate Gjungjenac. 21-40 Napovedi. •. 22 Simfonična glasba (O). 22.40 •. 22.50 Plesna glasba. BEOGRAD D. 6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 19 4 jugoslovanske glasbe. 19-10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 9. 2155 • v franco- R/O.RADIJSKI ORKESTER j o KONCERTI O POROČILA!O PLOŠČE ščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22 40 •. 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15.240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6.30 W. •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje nato pisan 12-30 Objave. 12.45 Poroč. 13 Arije in dueti. 13.30 Virtuozi (Q). 13.55 •. Napovedi. 17 •• 17.15 Bosanske sevdalinke. 17.30 Mozart: Koncert za klarinet v a-duru. Igra g. Zvonimir Cvija. 18 Pevski 4. 18.15 Glasbeno predavanje. 19.05 •• Napovedi. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Nemščina. 20 Rezervirano za prenos, v odmorih •. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 do 8 Jutranja oddaja. 9 O- 9-10 šolska oddaja. 9.35 Koračnice. 10 Madžarska oddaja. 10.30 O- H-05 Simfonična glasba. 12-05 4 lahke glasbe. 12.30 Poročila. 13 4 vojaške godbe. 14 Kmetijska ura. 15.30 Predavanje. 15.40 Koncert Schumannovih skladb. 16 •. 16.20 O-17.10 Predavanje. 17.30 • v madžarščini. 17-45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.20 Predavanje. 19.40 Fr. Lehar: Giuditta. Odlomki. 20 Knut Hamsun: »Viktorija«, zv. igra. 21 Cesar Frank: Klavirski kvintet. BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 Praga. 9-10 šolska oddaja. 11.10 Praga. 14.50 Praga. 15 4 lahke gl. 15.30 Književna kronika. 15-55 Pevski 4. 16.10 Zvezde nad domom. Predavanje o petih novih romanih. 16-25 Praga. 16-50 Reportaža. 17-05 4 zabavne glasbe. 17 40 Praga. 19.05 Večerni 4 RO. 21 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budnica. Telovadba. 5-30 Lahka glasba. 5-45 •- 6 Pisan koncert. 9 •■ 9.10 Brno. 9.35 O- 9.45 ženska ura. 10 Lahka glasba. 11.10 •. 11.30 M. Ostrava). 12.30 Gospodarska ura. 12.40 Delavska ura. 13 Nemška oddaja. 14.25 Pesmi Jindricha Jindricha. 14.50 •. 15 Brno lahke glasbe). 15-30 češka knjiga. 15-55 ženska zbori. 16-25 B. Smetana: II. godalni kvartet v d-molu. (Igra Zi-kov kvartet). 16.50 Reportaža. 17-05 Brno (Lahka glasba). 18 •■ 18.20 | vesele glasbe. 19 »črni biser«. Zvočna igra. 20 Brno (| RO). 21 •. 21.30 Plesna glasba. 2230 B. Smetana: »Prodana nevesta«, III. dej. 23.20 Zabavna glasba. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.15 Valčki. 6.30 Narodna glasba. 7 Jutranji pozdrav. 7.15 Lahka glasba. 10 Prenos zahvalne pesmi iz cerkve Aleksandra Nevskega. 11.15 Koračnica. 11,30 Bolgarske pesmi. 12 Predavanje k narodnemu prazniku. 12.10 Koračnice in narodni plesi. 12.30 •. 12.50 4 lahke glasbe. 13.30 Pisan koncert. 16.30 Narodni plesi. 17 Pisan koncert. 18 Narodna glasba. 18.30 Oddaja za Do-brudžo. 18 45 Lahka glasba. 19.30 •. 20 Bolgarski zbori. 20.45 Bolgarska simfonična) glasba. 21 Lahka glasba. 21.45 •. 22 Plesna glasba. ANKARA 1648-182 kc 7 kw Na valu 19,74 in 15195 kc, 20 kw. 9 Glasba. 9.15 • v turščini. 9.30 Glas- ba. 13 • v iranščtni. 13.15 • v arabščini. 13.33 Turška glasba. 13.50 • v turščini, 14-05 Turška glasba. 14.25 Pisan 4. 14-45 • v grščini. 15 • v francoščini. 15.15 • v angleščini. 15.30 • v bolgarščini. Na valu 31,7 m, 9.466 kc. 20 O- 19 05 Glasba. 19.30 • v bolgarščini. 19.45 • v grščini. 20 4 lahke gl-20.30 • v turščini. 20.45 Turška glasba. 21.15 Radiodnevnik. 21.45 Pogovori s poslušalci. 22 • v francoščini. 22.15 • v angleščini. 22.45 Koncert. 23.30 • v turščini. 23.45 Plesna glasba. 0.30 •. * ANGLIJA I. 10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 1615 4. Zvočna igra. 17 17-20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4. 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi • . 21.15 Pisan 4. 2315 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. ANGLIJA D. Poročila v srbohrvaščini: London: ob 1615 na valovni dolžini 19,60 m, ob 19 45 na valovni dolžini 31,32 m. (Ostali spored glej nedeljo!) ANGLIJA m. Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw. (Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.) . r , Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7-15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 '4. 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12.30 4■ 13 • 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 1815 • v frau-coščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.! BEROMtJNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 •. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Poročila. 12.40 4 RO (Lahka glasba). 16.30 ženska ura. 17 Honcert zabavne glasbe. 18 Gospodinjska ura. 18.15 O- 18 35 Predavanje. 19*. 19.10 O- 19 30 Ženska ura. 19.45 Komorni koncert. 20.50 Oddaja za izseljence. 21.45 •• BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Baialajke. 1240 1330 4 RO. 14.30 •• 15-20 O- 1615 šolska oddaja. 17 • v slovaščini. 1715 Koncer bolgarskega pevskega zbora. 17.40 Predavanje. 18.10 O- 18-30 Predavanje. 18-35 Plesna glasba. 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19 20 O- 19-45 Predavanje. 2010 Simfonični koncert: 1) Mozajrt: Mirandolina. 2) Schubert: III. simfonija. 3) Irmler: Koncert za gosli. 4 V Brahms: Variacije na Haydnov tema. 21.40 •• 22 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, italijanščini in francoščini. 23.30 Plošče. BUDIMPEŠTA H. 843.5-360 20 kw 19 Pevski 4. 19-25 Predavanje. 19.45 O- 20 •- 20-10 Ciganska godba. 2110 Predavanje. FRANCIJA I. 7.30 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 Športno predavanje. 8 •. 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 12.50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17.45 1815 Montpel-lier in Limoges (Q)- NEMŠKE POSTAJE 4 Deutschlandsender, Bremen, Weich-sel, Donau in Luxemburg. 4 Berlin: Vesel jutranji 4. 4.30 Berlin: •. 5-20Frank-5.20 Frankfurt: Pisan $. 6 Berlin: •. 7.20 Luxemburg: 4 zabavne glasbe. 8 Berlin: •. 8-15 Dunaj: 4 zabavne glasbe. 9 Bohmen: Zab. 4- 10 Saarbriicken: Solistični 4. 11.35 Hamburg: Veseli pevi. 11.30 Berlin: •. 11.45 Breslaij,:-. 4 lahke glasbe. 13 Berlin: •. 13-15 Saarbriicken: 4 RO. 14 Berlin: Vojna 1,4,30 Miinchen: Koncert komorne glasbe.. 15 Leipzig: Operni koncert. 16 Berlin: •. 16-20 Stuttgart: Pisan 4■ 17-30 Berlin: Kronika. 18 Berlin: • z bojišč. 18-20 Berlin: Zabavna glasba. 18.35 Berlin: Politična kronika. 19 Berlin: •. 19.15 Pisan večerni 4. 21 •. Nato ^zabavne glasbe. 23 •. 2315 Nočni 4. SOTTENS 443.1-677 10CWkw- 7.10 O- 7.15 •• 7.25 Jutranji £.11 Skupna odd. 12.30 O 12-45 •. 1?,55.4-17 Ztirich. 18.05 Predavanje. 18-20 O- -18-30 Predavanje. 18-40 Mozartove sonate za klavir in gosli. 19-15 •- 19-25 Pisan drobiž. 20 Pevski 20 20 Predavanje. . 20-35 O- 20-50 Oddaja za izseljence. . 21.45 • ŠVEDSKE POSTAJE 12-05 4 lahke glasbe. 12-30 •. 13 šolska oddaja. 13-30 4 lahke glasbe. 14-30 Recitacije. 17.05 Pevski 4. 17.25 Branje. 17 40 O- 18-40 ženska ura. 19 •. 19.30 Kabaret. 20 Predavanje. 20.30 Orkestralni koncert. 21 Zvočna igra. 21-45 O-22 •- VATIKAN (kratkovalovna) čas odidaj: 12 (italijanski čae) =11 (sredjeevropski čas) = 10 (čas poGreen-wichu = 5 (ameriški čas - New York). 19,84m - 15,120 kc; 25,55 m - 11,740 kc; 31,06 m - 9,666 kc; 48,47 m - 6,190 kc 2 Oddaja za Brazilijo v portugalščini (na valu 19,84m). 2-30 Oddaja za Srednjo Ameriko v špan. (na valu 19.84m). 3 Oddaja za Južno Ameriko v španščini (na valu 19,84 m). 3-30 Oddaja za Se- verno Ameriko v angleščini (na valu 2,55m). 4 Oddaja za Severno Ameriko v litvanščini (nai valu 25,55 m). 15 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 31,06m). 20 Oddaja za Evropo v francoščini (na valu 48,47 m). 20.15 Oddaja za Evropo v ukrajin. (na vailu 48,47 m). 20-30 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 48,47 m). 20.45 Oddaja za Evropo v nemščini (na valu 48,47 m). 21 Oddaja za Evropo v španščini (na valu 48,47 m). Tjo r ek 4. nnaea LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Pisani zvoki (plošče): Munsoninus: Zamorček, fox. Munsoninus: Ploha, fox. Freundorfer; Kmečka dekleta. Freundorfer: Planinke. Jungherr: Ob bregu. Profes: Vem za hišico v Parizu. Ručman: Pomlad prihaja. Holz: Elegantni valček. Wild: Veseli godci. Wild: Kmečki valček. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Koncert slovanske glasbe (Radijski orkester): Malv: Iz Slovaške: venček slovaških narodnih pesmi. Cajkovskij: Suita iz baleta Trlec: I. Ouverture miniature. II. Karakteristični plesi: Koračnica. Ples čarovnice. Ruski ples trep. Arabski ples. Kitajski ples. Ples škrateljčkov. III. Cvetlični valček. arr. Muhvič: Kdor poje — ne misli slabo, venček hrvaških in slovenskih napevov. 14.00: Napovedi, poročila. 14.15: Šolska ura: Naše narodne pesmi pojo učenke II. dekl. mešč. šole. Vodi gdč. M. Laharnar do 15. ure. 17.30: Ruske pesmi (plošče): Koračnica princa Olega (Donski kozaki). Rdeči sarafan. Pastčenko: Vihar na Volgi (Ruski drž. zbor). Caikovskij: Slavček (F. Šaljapin). Dvanajst razbojnikov (Donski kozaki). Na poti v Petrograd (Don. kozaki). 18.00: Gello-solo koncert (g. prof. Čenda Šedlbauer, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek): Bach: Sarabanda. Nedbal: Sonata e-mol. Con moto appassionato. Moderato cantabile. Vigoroso ben rythmico. Nedbal: Romanca. Saint-SaensAllegro appassionato; Cassado: Serenada. 18.40: Magični strupi v življenju in znanosti (g. prof. Miroslav Adle-šič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura: Ljubljana govori: Jan. Ev. Krek na delu za našo narodno državo (g. prosv. inšp. S. Kranjec). 19.40: Plošče. 19.50: Šolska posvetovalnica (g. prof. E. Boje). 20.00: Polke in koračnice (plošče): Novak: Flamendr, polka. Jankovec: Ce me dekle noče, polka. Jaoger: Slavnostna koračnica. Hotovy: Ančka, polka. Kumok-Šedlar: Fanoušek, polka. Joh. Strauss: Perzijska koračnica. Jungherr: Ob bregu, polka. Borodin: Polovska koračnica. Smetana: Našim dekletom, polka. 20.30: V operetnem čaru. Poje gospod Ado Darian, igra Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec. Zeller: Tičar. Millocker: Dijak prosjak. Lehar: Friderika. Lehar: Dežela smehljaja. Lehar; Carjevič. 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6-04 Koncert vojaške godbe. 6.36 Narodni izreki. 6.45 6.50 Zdravstveni nasveti. 6-55 Nadaljevanje koncerta vojaške godbe. 7.45 Poročila). 11.30 Plošče. 12 Zvonjenje, nato 4 narodnih pesmi. 12-30 Skladbe J. S. Bacha. 13 Pevski koncert. 13-50 4 vojaške godbe. 14-40 •- 17-05 Po Beogradu. Reportaža. 17.25 4 zabavnega tria. 18 . O- 18-30 Narodne pesmi. 19-10 •- 19-25 Nacionalna ura. 19-40 Slovenske narodne pesmi (Prenos iz Ljubljane). 20-10 Predavanje o Njegošu. 20-25 Pesmi. 20-30 Simfonični koncert- RO (Podrobnega sporeda nismo prejeli). 21.40 •- 22-40 •■ 22.50 Plesna glasba-. BEOGRAD D. 6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7-45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19-10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 20.35 Oddaja v rumunščini. 2050 Oddaja j madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •- 21-55 • v francoščini. 22-10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •. 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 0300 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15-240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6-30 W. •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje nato pisan 4. 12.30 Objave. 12-45 Poroč. 13 O P° željah. 13-55 •- 17 •- 17-15 Koncert Brahmsovih in Wolfovih skladb. 18-15 Dr. Ivan Esih: Ob 75 letnici Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. 18.35 športno predavanje. 19.05 Napovedi. • . 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 Operetne arije in dueti. 20 30 4 RO. 21.30 Narodne pesmi. 22 Napovedi. 22.15 Plesna glasba (RO). BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6-30 do 8 Jutranja oddaja. 10 Nemška šolska oddaja. 10 40 Koncert. 11.05 & salonske glasbe. 12 •. 12.05 Slavni pevci (O)- 12-30 •- 12.50 Predavanje, 13 Salonski koncert. 14.30 Zadobro voljo. 16 • . 16.20 O- 16-30 Madžarska oddaja. 17.30 • v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18-45 • v nemščini. 19 Napovedi. • ■ 19-20 Predavanje. 19.40 Pisan konc. 20.15 Predavanje. 20.30 Sovaška glasba. 21 Branje. 21-10 Plesna glasba. 21.45 BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 Praga. 10 4 Androvega salonskega tria. 12.45 Praga. 15-45 Pisan spored. 16-15 Predavanje (Nadaljevanje). 17 Praga. 18-20 O- 18-25 Uvod v prenos. 18-30 Verdi: »Falstaff«. Prenos iz Narodnega gledališča. 21 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budnica. Telovadba. 5.30 Lahka glasba. 5-45 •- 6 Pisan koncert. 9 •. 9.10 šolska oddaja. 9.45 ženska ura. 10 Brno. 11.15 •. 11-30 Salonski orkester. 12.45 O 13 Nemška oddaja. 13-45 Pevski in orkestralni koncert. 14.50 •-15 Vesele pesmi. 15-30 Otroška ura. 15-45 Brno. 16-15 Predavanje. 16.30 Brno. 17 Delaivska ura. 17-10 Koncert lahke glasbe. 18 •- 18-20 Koncert lahke glasbe (RO). 19 Predavanje. 19.15 Koncert skladb B. Smetane. Izvajata RO in češki pevski zbor. 20.15 Reportaža. 20-35 B. Smetana: Izbor iz Čeških plesov za klavir. 21 •- 21-30 O- 22-30 Koncert Dvorakovih skladb: 1) Dramska predigra, op. I. 2) Simfonija v b-duru, op. 4. 23.30 Plesna glasba. SOFIJA 352.9-850 100 kw 11 Narodna glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Pisan koncert. 12.15 Poročila. 12.35 Plošče. 12.50 Lahka in plesna gl. 17-30 Družinska ura. 18 Lahka in plesna glasba. 18-30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 4 posvečen Dobrinu Hristovu. 19.30 •■ 20 Pevski 4. 21 Ruske romance in pesmi za zbor. 21.30 Lahka glasba. 21-45 •- 22 Plesna glasba. ANKARA 1648-182 kc 7 kw Na valu 19,74 in 15.195 kc, 20 kw. 9 Glasba. 9.15 • v turščini. 9.30 Glasba. 13 • v iranščini. 13-15 • v arabščini. 13-33 Turška glasba. 13-50 • v turščini. 14-05 Turška glasba. 14-25 Pisan 4. 14.45 • v grščini. 15 • v francoščini. 15.15 • v angleščini. 15-30 • v bolgarščini. Na valu 31,7 m, 9.466 kc. 20 kw: 19-05 Glasba. 19.30 • v bolgarščini. 19.45 • v grščini. 20 4 lahke gl. 20-30 • v turščini. 20 45 Turška glasba. 21.15 Radiodnevnik. 21-45 Pogovori s poslušalci. 22 • v francoščini. 22.15 • R. O. RADijS^l ORKESTER ^ KONCERT O POROČILA O PLOŠČE 17 v angleščini. 22.45 Koncert. 23.30 • v turščini. 23.45 Plesna glasba. 0.30 •. ANGLIJA L 10-15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4- Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni $ ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 Zvočna igra. 17 17-20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4- 19-20 Predavanje. Solisti ali Nabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. ANGLIJA H. Poročila v srbohrvaščini: London: ob 16.15 na valovni dolžini 19,60 m, ob 19.45 na valovni dolžini 31,32 m. (Ostali spored glej nedeljo!) ANGLIJA m. Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw. (Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.) Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4■ 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12 30 4- 13 • 1315 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.! BEROMtJNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 •• 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Poročila. 1240 4 Wagnerjevih skladb. 16-30 Za kmečke gospodinje. 17 4 Radijskega seksteta. 18 Mladina v času. Predavanje. 18.25 Pisan 4. 18.40 Predavanje. 19 •. 19.15 Podoba domovine. 19.40 Orkestralni koncert. 21.30 O- 21.45 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Klavirski koncert. 12 40 12 55 Klavirski koncert. 13-30 Plesna glasba. 14.30 •• 15 20 Ciganska godbai. 15 40 Predavanje. 16.10 Otroška ura. 17 • v slovaščini. 17.15 Orgelski koncert. 17.40 Predavanje. 18 4 RO. 18-30 Predavanje. 19 • v madžarščini, nemščini In romun-ščini. 19 20 Opereta. 20 25 Pesmi. 21 Predavanje In O- 21.40 •• 22 Pisan 4. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.25 Ciganski orkester. BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw 17.30 Ukrajinska oddaja. 18 Kmetijska ura. 19 Plesna glasba (Q). 19-35 Predavanje. 20 •. 20-10 Zbori pojo. 20-40 Plošče. FRANCIJA I. Glej seznam postaj na strani 14. 7 30 7 30 Kramljanje. 7 40 Koncert. 7.55 športno predavanje. 8 •. 8.20 Com- ment retrouver les v6tres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 12.50 »Mčmorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13 15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17.35 Družinska ura. 17.45 •. 18.15 Montpel-lier in Limoges (O)- NEMŠKE POSTAJE 4 Deutschlandsender, Bremen, Weich-sel, Donau in Luxemburg. 4 Berlin: Vesel jutranji konc. 4.30 Berlin: Poročila. 5.20 Danzig: 4 lahke glasbe. 6 Berlin: •. 7.20 Saarbriicken: Veseli zvoki. 8 Lu-š-emburg: Godba pihal. 9 Frankfurt: Orkestralni koncert. 10 Leipzig: $ komorne glasbe. 10.35 Dunaj: Zabavni 4 RO. 11.30 Berlin: •. 11.45 Leipzig: Pisan 4. 13 Berlin: •. 13.15 Hamburg: Pisan drobiž. 14 Berlin: •, nato zabavna glasba. 14.30 Berlin: Solistični 4. 15 Dunaj: Simfonični koncert: 1) Haydn: Simfonija v G-duru. 2) Pagamni: 4 za gosli in orkester v D-duru. 3) Dvofak: Golobica. Simfonična pesnitev. 16 Berlin: •. 16.20 Hamburg: Pisan 4. 17 30 Berlin: Kronika. 18 Berlin: • z bojišč. 18-20 Berlin: Zabavna glasba. 18.35 Berlin: Politična kronika. 19 Berlin: •. 19-15 Pisan večerni $.21 •. Nato 4 zabavne glasbe. 23 23.15 Nočni 4. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 •. 7.25 Jutranji 4. 11 Skupna odd. 12.30 O- 12-45 •- 12-55 $. 17 Prenos. 18.05 Mladinska urai. 18-25 O-18-40 Predavanje. 18-50 O- 1915 •■ 19-25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Niccodemi: »Postržek«. Zvočna igra v 3 dej. 21.45 • ŠVEDSKE POSTAJE 12.05 Lahka glasba. 12.30 •. 13 4 švedske glasbe (RO). 14 ženska ura. 14.15 Kabaret. 14.40 Šolska oddaja. 17-05 Otroška ura. 17-30 O- 18-30 Francija in švedska. Predavanje v franc. 19 •. 19 30 4 vojaške godbe. 20.15 Razgovori. 21.15 koncert švedske glasbe (RO). 22 VATIKAN (kratkovalovna) čas oddaj: 12 (italijanski čas) = 11 (sredjeevropski čas) = 10 (čas po Green-wichu = 5 (ameriški čas - New York). 19,84m - 15,120 kc; 25,55 m - 11,740 kc; 31,06 m - 9,666 kc; 48,47 m - 6,190 kc 15 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 3106 m). 15.30 Oddaja za Filipine v angleščini (na valu 19,84m). 15.45 Oddaja za Filipine v španščini (na valu 19,84m). 17 Oddaja za Indijo v angleščini (na valu 19,84 m). 20 Oddaja za Evropo v francoščini( na valu 48,47 m). 20-30 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 48,47 m). 20.45 Oddaja za Evropo v nemščini (na valu 48,47 m). 21 Oddaja za Evropo v španščini (na valu 48,47m). 21.15 Oddaja za Evropo v angleščini (na valu 48,47m). Oddaja za Evropo v portug. (na valu 48-47m). cSredci 5. mazali LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Vesele orkestralne točke (plošče) : Hašler: Venček Hašlerjevih pesmic. Hašler: Koračnica Pražanov. Suppe: Kaj pride iz višave, varija-cije. Komzak: Resne in vesele, venček. Strauss: Vesela vojna, uvertura. Becucci: Moj zaklad, valček. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: G. Stanko Avgust igra harmoniko: Lincke: Folios Bergeres, koračnica. Friml: Čez prerijo, pesem. Buday: Moj prijatelj, slowfox. Klose: Violeta, tango. Mackeben: Bel ami, fox. Gregorc: Gorenjski venček. Yradier: Golobček, serenada. Friml: Balalajka, tango. Alletter; Sestanek, intermezzo. Curtis: Ne zabi me, angl. valček. Blaton: V koraku, koračnica. 14.00: Poročila, napovedi. 17.30: Messager: Dva goloba, suita (plošče): Nastop ciganov. Nastop in ples dveh golobov. Ogrski ples. Tema in varijacije. (Godba republikanske garde). 17.45: Mladinska ura: Žiga Zois. — Zgodovinska igra. Spisal Arnošt Adamič, izvajajo člani Radijske igralske družine. Nastopajo: Žiga Zois, baron, mecen in mentor. Blaž Kumerdej, pisatelj. Anton Tomaž Linhart, pisatelj. Mati, baronica -Ivana. Valentin Vodnik, pisatelj in pesnik. Tiskar Eger. Karnof, Zoisov kopist. Jernej Kopitar, Zoisov tajnik. Razlagalec. Glas. 18.40: Mrtvaški ples (g. Jože Gre-gorič). 19.00:- Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalno predavanje: Vojaška ura. 19.55: Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz ljubljanske Opere, v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar). v II. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6.04 Koncert vojaške godbe. 6.36 Narodni izreki. 6.45 6.50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Nadaljevanje koncerta vojaške godbe. 7.45 Porodila. 11.30 Plošče. 12 Zvonjenje, nato evropske narodne pesmi (O)- 13 Pevski '#. 13.40 Narodne pesmi. 14.20 Nekaj Bachovih skladb. 14.40 •. 17.05 Mladinska ura. 17.35 4 vojaške godbe. 18-20 Aktualnosti. 18.30 Plošče po željah. 19.10 19.35 Nacionalna ura. 19.40 Pokrajinska oddaja. 21 Zabavni koncert RO. 21.40 Napovedi. •. 22 Prenos glasbe iz kavarne. 22.40 22.50 Plesna glasba. BEOGRAD n. 6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13.30 Radio-dnevnik. 13 50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 19 4 jugoslovanske glasbe. 1910 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19-40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Oddaja v grščini. 20 20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21-55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •. 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 19 69 m 15240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6.30 W. •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje nato pisan 4. 12 30 Objave. 12.45 Poroč. 13 Narodne pesmi. 13.30 šlagerji in pesmi (O). 13.55 •. 17 •■. 17.15 4 RO. 18-15 Branje. 19.05 •. Napovedi. 19.40 Nemščina. 20 Skladbe domačih avtorjev. 21 Mozart: Klavirski trio. 21-30 Mandolin-ski koncert. 22 Napovedi. •. 22.15 Moderna orkestralna glasba (Q). BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6 30 do 8 Jutranja oddaja. 11.15 Predavanje. 11.30 Koncert. 12-05 Plošče. 12.30 •- 12-50 Predavanje. 13 Narodni 4. 15 Mladinska ura. 16 16.20 Plesna glasba. 17.15 Predavanje. 17.30 • v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.20 Predavanje. 19.40 Pisan koncert. 20-20 Predavanje. 20 30 Koncert. 21 Skeč. 21.10 O- 21.45 Poročila. BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 Praga. 8.45 Praga,. 15 Zabavni spored. 16 Reportaža, 16.30 Praga. 17 Pisatelj Anton Prochazka bere iz svoje knjige Rod. 17.20 M. Ostrava. (Lahka glasba). 18.30 Veseloigra. 19.20 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budnica. Telovadba. 5.30 Lahka glasba. 5.45 6 Pisan koncert. 9 9.10 šolska oddaja. 9.45 ženska ura. 10 4 lahke glasbe. 11.15 11.30 Pisan spored. 13 Nemška oddaja. 13.45 Mladinska ura. 14.50 •. 15 Brno. 16.30 Salonski orkester. 17 Delavska ura. 17.20 M. Ostrava. 18 18.30 M. Ostrava (Pisan spored). 19 Reportaža, 19.20 Vesela glasba.. 19.50 Češka polka. 20-30 Pisan x. 21 •. 21.30 O- 21.45 Plesna glasba. 22.30 Pisan pevski in orkestralni 4. SOFIJA 352.9-850 100 kw 11 Narodna glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Pisan koncert. 12.15 Poročila. 12.35 Plošče. 12.50 Lahka in plesna gl. 17 4 lahke glasbe. 18 Narodna glasba. 18.30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 Delavska ura. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 4 RO. 20.30 Operetna glasba. 21 # lahke in plesne glasbe. 21.45 •. 22 Pisan koncert. * ANKARA 1648-182 kc 7 kw Na valu 19,74 in 15.195 kc, 20 kw. 9 Glasba. 9.15 • v turščini. 9.30 Glasba. 13 • v iranščini. 13.15 • v arabščini. 13.33 Turška glasba. 13.50 • v turščini. 14 05 Turška glasba. 14.25 Pisan 4. 14.45 • v grščini. 15 • v francoščini. 15.15 • v angleščini. 15.30 • v bolgarščini. Na valu 31,7 m, 9.466 kc. 20 kw: 19.05 Glasba. 1930 • v bolgarščini. 19.45 • v grščini. 20 4 lahke gl. 20.30 • v-turščini. 20.45 Turška glasba. 21.15 Radiodnevnik. 21.45 Pogovori s poslušalci. 22 • v francoščini. 22.15 • v angleščini. 22.45 Koncert. 23.30 • v turščini. 23.45 Plesna glasba. 0.30 •. ANGLIJA I. 10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 | Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4. 19.20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. $ ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. ANGLIJA n. Poročila v srbohrvaščini: London: ob 16.15 na valovni dolžini 19,60 m, ob 19.45 na valovni dolžini 31,32 m. (Ostali spored glej nedeljo!) ANGLIJA III. Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw. (Prejšnji postaji Wels in London Regional.) Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 715 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4■ 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12-15 • v franc. 12.30 4. 13 •. 1315 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo m igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.! BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Poročila. 12-40 Veseli napevi. 13.15 Politična kronika. 13 30 Lahka glasba. 14 Nove knjige. 14.15 »Zima v Švici«. 15 Zabavni spored. 15.20 O- 15-30 Koračnice in plesi. 16.30 Predavanje. 17 ženeva. 18 Predavanje. 18.20 O- 19 •■ 19.15 Reportaža. 19.25 Vesela švicarska glasba. 19.55 Igra V narečju. 20.55 Plesna glasba. 21.45 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Ciganski orkester. 12.40 •. 13.30 O- 14-30 • ■ 15.20 4 lahke glasbe. 16.10 Mladinska ura. 17 • v slovaščini. 17.15 Bolgarske pesmi. 17-40 Predavanje. 18.15 Plesna glasba. 18.45 Predavanje. 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.20 Klavirski koncert. 19.45 Branje. 20.10 4 RO. 21.40 22 Madžarski napevi. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23-25 Plesna gl. BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 1810 Predavanje. 19 Q. 20 •. 2010 komorne glasbe. 20.50 Pesmi. 21.15 Ciganska godba. FRANCIJA I. Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 •. 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 športno predavanje. 8 •. 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 •. 12.50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17.35 Družinska ura. 17.45 •. 18.15 Montpel-lier in Limoges (Q) ■ NEMŠKE POSTAJE 4 Deutschlandsender, Bremen, Weich-sel, Donau in Luxemburg. 4 Berlin: Vesel jutranji konc. 4.30 Berlin: Poročila. 5.20 Berlin: 4 iahke glasbe. 6 Berlin: •. 7.20 Saarbriicken: Zabavni 4. 8 Berlin: • . 815 Luxemburg: 4 zabavne glasbe. 9 Konigsberg: Pisan 4. 10 Berlin: Koncert komorne glasbe. 10 35 Miinchen: Zabavna glasba. 11.30 Berlin: •. 11.45 Frankfurt: 4 RO in zbora. 13 Berlin: •. 13.15 Stuttgart: 4 RO. 14 Berlin: •. 14.15 Berlin: O- 14.30 Berlin: •. 15 Hamburg: 4 zabavne glasbe. 16 Berlin: Breslau: Jutri bo nedelja. Pisan sobotni spored. 17.30 Berlin: Kronika. 18 Berlin: • z bojišč. 18.20 Berlin: Zabavna glasba. 18.35 Berlin: Politična kronika. 19 Berlin: •. 19.15 Pisan večerni 4. 21 •. Nato zabavna glasba. 23 •. 23.15 Nočni 4. j R.O. RADIJSKI ORKESTER S KONCERT! O POROČILA O PLOŠČE * 19 ri SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 7.25 Jutranji 4. 11 Skupna odd. 12.30 O- 12.45 •. 12.55 j. 14-15 O- 14-25 Pesmi. 14.45 Predavanje. 14-55 4 lahke glasbe. 1515 Glasbeno predavanje. 15.35 Zdravstveno predavanje. 15-50 4 lahke glasbe. 16.15 Delo in domovina. Predavanje. 16-25 Plesna glasba. 16.35 Predavanje. 16-50 Plesna glasba. 17 4 lahke glasbe. 17.20 Q. 17-40 Nadaljevanje 4 lahke glasbe. 18 05 Otroška ura. 18.30 O- 18-40 Predavanje. 18.50 Predavanje. 19.15 19.25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Narodni večer. 20-40 »Gospod Lambert« - zvočnai igira. 21-20 o 21.45 •. ŠVEDSKE POSTAJE 12.05 Lahka glasba. 12-30 •. 15 Instrumentalni koncert. 15-30 Otroška ura. 16 4 RO. 16 50 Predavanje. 17.05 Zborov LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Godalni oktet J. H. Squire (plošče): Trinoen: Legenda o stari cerkvi. Renard: Pesem o celesti. Lincke; Amina. Evans: Spomini na Devon, valček. Fraser Simson: Colette. Spomini na Joh. Straussa. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Zbor učencev orglarske šole: Zmeraj sem si mislil, da bom fajn gospod. Al me boš kaj rada imela. Hladna jesen. Polje, kdo bo tebe ljubil. Eno drevce. Trnovski zvon. Leži, leži ravno polje. Škrjanček poje, žvrgoli. Rože je na vrtu plela. Dekle je pralo srajčki dve. Jaz sem Kranjčičev Jurij. Peregrin. 14.00: Poročila, objave. 17.30: Pisani zvoki (Radijski orkester) : Brodil: Srbska dvorna straža, karakt. intermezzo. Lincke: Valček iz opte. Grigri. Delibes: Fantazija iz op. Lakme. Herve: Venček napevov iz opte Mamzelle Nitouche. arr. Markovič: Hrvaško cvetje, izbor napevov. Nedbal: Kavaril - valček iz opte. Poljska kri. 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nac. ura: Beograd govori. 19.40: Plošče. 4- 17-30 Recitacije. 18 Zvonjenje. 18.10 O- 19 •• 19-30 Razgovor. 19.45 4 sodobne glasbe. 20.15 Predavanje. 20.40 Kabaret. 21.25 Reportaža. 22 •. Napovedi. VATIKAN (kratkovalovna) Čas oddaj: 12 (italijanski čas) =11 (sredjeevropski čas) = 10 (čas po Green-wichu = 5 (ameriški čas - New York). 19,84 m - 15,120 kc; 25,55 m - 11,740 kc; 31,06m - 9,666 kc; 48,47 m - 6,190kc 15 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 31,06m). 20 Oddaja za Evropo v francoščini (na valu 48,47m). 2015 Oddajai za Evropo v litvanščini (na valu 48,47 m). 20 30 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 48,47m). 20-45 Oddaja za Evropo v nemščini (na valu 48,47m). 21 Oddaja za Evropo v španščini (na valu 48,47 m). 21.15 Oddaja za Evropo v angl. (na valu 48,47 m). 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Reproduciran koncert simfonične glasbe: Berlioz: Rimski karneval (Umetn. koncert, društvo Colonne). Ravel: Dafnis in Kloe, simf. suita: Jutro vstaja. Pantomina. Glavni ples (Konc. ork. Straram) Schmitt: Tragedija Salome: Prelude. Ples biserov. Cari morja. Ples bliskov. Ples gore (Konc. ork. Walth. Straram). 21.00: Koncert Radijskega orkestra: Schubert: Uvertura op. Rozamun-da. Gluck: Baletna glasba iz »Pariš in Helena«. arr. Urbach: Na Rossinijevem dvoru, fantazija. Eichborn: Vaški zvonovi, glasb. si. 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6.04 Koncert vojaške godbe. 6.36 Narodni izreki. 6.45 •. 6.50 Zdravstveni nasveti. 6-55 Nadaljevanje koncerta vojaške godbe. 7.45 Poročila. 11.30 Plošče. 12 Zvonjenje, nato 4 ruske komorne glasbe. 13 Narodne pesmi. 13.50 Pevski koncert Milorada Jova-noviča. 14.20 Iz Bachovih skladb. 14.40 • . 17 05 Naš šport. 17.25 Koncert zabavne glasbe. 17-55 Ruske narodne pesmi in romance. 18 20 Predavanje. 18-35 Narodne pesmi. 19.10 •. 19.25 Naša vojska. 19 55 Uvod v prenos. 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča v Beogradu. 2140 22.40 BEOGRAD n. 6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Kon- cert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 1910 •. Napovedi. 19 20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Oddaja v grščini. 2020 Oddaja v turščini. 2035 Oddaja v'rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22-25 • v angleščini. 22-40 •- 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15.240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6-30 W. •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje nato pisan 4. 12.30 Objave. 12.45 Poroč. 13 Sremske narodne pesmi. 13 30 Komorna glasba (OO ■ 13-55 Napovedi. •. 17 •. 17.15 4 RO. 18.15 »Stari Zagreb«. 18.30 Nove knjige in revije. 18-45 •. Napovedi. 19-05 Nemščina. 19.25 Nacionalna urai. 20 Rezervirano za prenos. V odmorih • . BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6-30 do 8 Jutranja oddaja. 10-30 šolska ura. 11.05 Pisan koncert. 12 05 Komorna glasba. 12.30 •• 12-50 Predavanje. 13 4 salonske glasbe. 15-30 Slovaške skladbe za violončelo. 16 •• 16.20 Ruska glasba. 16-55 Plesna glasba. 17.15 Vzgojno predavanje. 17-30 • v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18-45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.20 Predavanje. 19.40 O- 20 Predavanje. 20.10 4-20.30 Predavanje. 20.45 4 skladb Fr. Bol-riška. 21.45 Poročila. BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 'do 7 Praga. 9 45 ženska ura. 1015 Praga. 11.10 Praga. 11.30 Lahkai glasba. 14.25 Pevski koncert. 4-50 Praga. 15 Pisan koncert RO. 15 30 Mladinska ura. 15.50 Orgelski koncert. 16.15 Predavanje. 16.30 Praga. 17 O- 17-10 Lahka gl. 18.25 M. Ostrava (Narodni spored). 19 05 Praga. 20.30 V. Novak: Godalni kvartet v g-duru, op. 52. 21 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budnica. Telovadba. 5.30 Lahka glasba. 5.45 •• 6 Pisan koncert. 9 9.10 šolska oddaja. 9.45 ženska ura. 10 Brno. 10.15 Pisan 4 (Q)- 11-15 •-11.30 Brno. 12.40 O- 13 Nemška oddaja. 3.45 češke in nemške pesmi. 14 ženska ura. 14.25 J. Bidky: Sonate za čelo in klavir v e-molu, op. 2. 14.50 •. 15 Brno. 15.30 M. Ostrava. 15-50 Koncert komorne glasbe. 16.15 Brno. 16 30 češke narodne pesmi. 17 Delavska ura. 1710 Koncert zabavne glasbe (RO). 18 • . 18-15 Predavanje. 18-25 M. Ostrava. 19.05 »Naši furianti«. Podoba iz življenja češke vasi. 20.30 4 nemške glasbe. 21 •. 21.30 4 lahke glasbe (Q). 22.30 Fr. Schubert: Simfonija v C-duru (O). 23.20 4 zabavne glasbe. SOFIJA 352.9-850 100 kw 11 Narodna glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Pisan koncert. 12-15 Poročila. 12.35 Plošče. 12.50 Lahka in plesna gl. 17.30 Otroška ura. 18.30 Oddaja za Do-brudžo. 18.45 Japonske pesmi. 19 Lahkai glasba. 19.30 20 Koncert Schu-mannovih skladb. 21 Koncert komorne fatutek miizea glasbe. 21.25 Lahka glasba. 2145 •. 22 05 Narodna glasba. * ANKAKA 1648-182 kc 7 kw Na valu 19,74 in 15.195 kc, 20 kw. 9 Glasba. 9.15 • v turščini. 9.30 Glasba. 13 • v iranščini. 13-15 • v arabščini. 13.33 Turška glasba. 13-50 • v turščini. 14 05 Turška glasba. 14.25 Pisan 4- 14.45 • v grščini. 15 • v francoščini. 15.15 • v angleščini. 15.30 • v bolgarščini. Na valu 31,7 m, 9 466 kc. 20 kw; 19.05 Glasba. 19 30 • v bolgarščini. 19.45 • v grščini. 20 4 lahke gl. 20.30 • v turščini. 20.45 Turška glasba. 21.15 Radiodnevnik. 21.45 Pogovori s poslušalci. 22 • v francoščini. 22.15 • v angleščini. 22.45 Koncert. 23.30 • v turščini. 23-45 Plesna glasba. 0 30 •. ANGLIJA I. 10-15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4. Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18-30 4- 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. ANGLIJA n. Poročila v srbohrvaščini: London: ob 16.15 na valovni dolžini 19,60 m, ob 19.45 na valovni dolžini 31,32 m. (Ostali spored glej nedeljo!) ANGLIJA m. Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw. (Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.) Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4■ 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 12.30 4- 13 • 1315 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18-15 • v francoščini. 18 30 Koncert lahke glasbe. 19-30 Skeč in zaba-vna glasba. 20-15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.! BEROMijNSTER 540-556 100 kw 6-40 Telovadba. 7 •- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Poročila. 12-40 O- 16-30 ženska ura. 17 Moderna zabavna glasba. 18 Otroška ura. 18.30 Plesna glasba. 19 •. 19.15 4 komornega tria. 20 Sidney Kiugsley: »Ljudje v belem«. Zvočna igra. 21-15 O- 21-45 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12-10 O- 12-40 •- 13-30 4 vojaške godbe. 14.30 •- 15-20 4 lahke glasbe. 16-10 ženska ura. 17 • v slov. 17.15 4 RO. 18-10 Predavanje. 18-40 O- 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.20 Ciganska godba. 20-10 Reportaža. 20-40 Koncert Lisztovih skladb. 21-40 •. 22 O 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23-25 4 kvinteta. BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw 19.05 Klarinet in harfa. 19.30 Predavanje. 20 •- 20-10 Lahka glasba. 21.10 Predavanje. FRANCIJA I. Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 •- 7.30 Kramljanje. 7 40 Koncert stralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-7.55 športno predavanje. 8 •- 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8-30 Šolska oddaja. 10-45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12-30 12-50 »Mšmorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 1315 Koncert. 14-15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17.45 •. 1815 Montpel lier in Limoges (O)- NEMŠKE POSTAJE 4 Deutschlandsender, Bremen, Weich-sel, Donau in Luxemburg. 4 Berlin: Vesel jutranji konc. 4.30 Berlin: Poročila. 5.20 Berlin: Jutranji 4. 6 Berlin: •. 7-20 Danzig: Zabavna glasba. 8 Berlin: •. 8-15 Leipzig: 4 lahke glasbe. 9 Hamburg: Orkestralni 4■ 10 Konigsberg: Solistični 4■ 10-35 Frankfurt: Vesel spored. 11-30 Berlin: •. 11.45 Dunaj: Zabavni 13 Berlin: •. 13-15 Frankfurt: Veseli zvoki. 14 Berlin: •. 14.30 Breslau: J. Brahms: Klavirski trio v H-duru, op.«. 15 Mlin-chen: Koncert Verdijevih skladb. 16 Ber- fpetek 7. maZML LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 11.00: Šolska ura: Robinzon Cruzoe nekdaj in njegov otok sedaj (gospod Viktor Pirnat). 12.00: Naših pesmic vrsta cela poslušalce bo razvnela (plošče). Tam kjer teče bistra Žila (zbor iz Sel). O j ti preburna ženska stvar (isti). Treba ni (Udovič & Lauše). Ko tičica ta mala (isti). Dokler sm jaz pobič (Št. Jakobski oktet). Moj pubč je iz spodnjega okraja (isti). Kadar dež gre (isti). Oj ta mlinar tam pod kvancem (zbora iz Radiš in Sel). V hredič v ta hujšam note (ista). En šuštar me je vprašal (isti). V davnih starih časih (ista). So še rožce v hartelnu žavovale (M. Rus). Hribčki ponižajte se (Akad. pevski kvintet). lin: •. 16-20 Leipzig: Pisan 4. 17.30 Berlin: Kronika. 18 Berlin: • z bojišč. 18-20 Berlin: Zabavna glasba. 18.35 Berlin: Politična kronika. 19 Berlin: •. 19.15 Pisan večerni 4. 21 •. Nato 4 zaibavne glasbe. 23 23.15 Nočni 4. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 •. 7.25 Jutranji 4. 11 Skupna odd. 12.30 O- 12-45 12-55 4. 17 Bern. 18-05 Otroška ura. 18.55 O-19-15 •- 19-25 Pisan drobiž. 20 Zborov 4. 20 35 Simfonični koncert RO: 1) Beethoven: Simfonija št. 4. 2) Momteverdi: Lamento d'Ariane. 3) Mozart: Arija iz Tita. 21.20 Predavanje. 21.45 • ŠVEDSKE POSTAJE 12.05 O- 12-30 13 šolska oddaja. 13.30 Klavirski 4 švedske glasbe. 14 Predavanje. 14.20 Pevski 4. 14-35 ženska ura. 17.05 Lahka glasba. 17-30 Recitacije. 17-50 O- 18-45 Vojaška oddaja. 19 •. 19.30 4 lahke glasbe. 20 Dve zvočni sliki. 20.35 Koncert francoske glasbe (RO). 21.20 Predavanje. 21.40 Klavirski koncert. 21.45 VATIKAN (kratkovalovna) Čas oddaj: 12 (italijanski čais) =11 (sredjeevropski čas) = 10 (čas poGreen-wichu = 5 (ameriški čas - New York). 19,84 m - 15,120 kc; 25,55 m - 11,740 kc; 31,06 m - 9,666 kc; 48,47 m - 6,190 kc 15 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 31,06m). 19.30 Oddaja za Afriko v francoščini (na valu 19,84m). 20 Oddaja za Evropo v francoščini (na valu 48,47m). 20.30 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 48,47m). 20-45 Oddaja za Evropo v nemščini (na valu 48,47m). 21.15 Oddaja za Evropo v angleščini (na valu 48,47 m). Jaz sem si pa nekaj zmislil. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02; Jugoslovanski spored (Radijski orkester): Jaki: Praporščak, koračnica. Šantel; Jugoslovanska beseda, suita. Pahor: Naši mladini, valček. Lhotka: Kolo iz baleta »Vrag na vasi«. Čerin: Lepa Mara, venček jugoslov. pesmi in plesov. Hallecker-Bradič; Od Splita do Dubrovnika, potpuri. 14.00: Poročila, objave. 14.10; Tujskoprometno poročilo: Pohorje ob koncu zime. 17.30: Šramel »Škrjanček«; Bernard: Škrjanček, koračnica. Ziehrer: Ponočnjaki, valček. Strauss: Netopir, venček. Prelovec-Bernard; Slovenske nar. Godard: Uspavanka. Ipavic-Bernard: Elska polka. Ivanovici: Donavski valovi, valček. 18.10: Ženska ura: Delovna žena in knjiga (ga. Angela Vode). | R.O.RADijSKl QRKESTER7žk:0NCERTT0P0R0ČILAi0P[0$ČE 18.30: Plošče. 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Le-ben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Sueški prekop (g. dr. Valter Bohinec). 19.40: Plošče. 19.50: Izseljenska poročila. 20.00: Koncert. Sodeluje: gdč. Ksenija Kušej in Radijski orkester: Mendelssohn - Bartholdy: Mirno morje in srečna vožnja, koncertna uvertura. Mozart: I. arija Cherubina iz op. Figarova svatba. Mozart: II. arija Cherubina iz op. Figarova svatba. Verdi: Ave Marija iz op. Othello. Verdi: Arija Gilde iz od. Rigoletto. arr. Urbach: Iz Ponchiellijevega bogastva, fantazija. Pavčič: Uspavanka št. 1. Lajovic: Mesec v izbi. Rih. Strauss: Podoknica. Rih. Strauss: Jutro. Grečaninov - Šijanec: Uspavanka. Martini - Schonherr; Valček iz op. Redka stvar. Offenbach: Arija Olimpije iz op. Hoffmanove pripovedke. Rossini: Arija Rosine iz op. Sevilj- ski brivec. Fischer: Južno od Alp, suita. 1. V pomorskem mestu. 2. Serenada. 3. Cvetlični korzo. 4. Tarantella. 21.30: Mandoline in balalajke (plošče) : Margutti: Španska serenada. Costa: Serenada. Mesečina. Črne oči. Siede:Anamitski čarovnik. Indijski svatbeni sprevod. Črni kozaki. Ruske pesmi. Sommerfeld: Moja lepotica. Nežna stvarca. 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6.04 Koncert vojaške godbe. 6-36 Narodni izreki. 6.45 650 Zdravstveni nasveti. 6.55 Nadaljevanje koncerta vojaške godbe. 745 Poročila. 11.30 Plošče. 12 Zvonjenje, nato 4 baročne glasbe (Q)- 13 Narodne pesmi. 13.50 4 vojaške godbe. 14 40 •. 17 05 Dijaška ura. 17.50 4 RO. 18-20 Predavanje o srbskem srednjeveškem slikarstvu. 18.35 Plesna glasba . 19.10 •. 19 25 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20 Zabavna oddaja. 20.10 Skladbe za čelo in klavir. 21.40 •• 22 Operne arije ga. Katariniai Jovanovič. 22 40 • 22.50 Plesna glasba. BEOGRAD n. 6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Av-dnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 • 19 4 jugoslovanske glasbe. 1910 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20.20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 2050 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •. 23.55 Oddaja, za Južno Ameriko (Y U F 16.69 m 15.240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 1969 m 15240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6-30 W. •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje nato pisan 4. 12 30 Objave. 12.45 Poroč. 13 Skladbe Fr. Schuberta (O)- 13-55 Napovedi. •. 17 1715 Bosanske sev-dalinke. 17.30 Koncert ženskega vokalnega kvarteta. 18 Pevski koncert Dragice Balič. 18-15 Glavna razdobja hrvaške zgodovine. 1905 •• Napovedi. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 Bortkievič: »1001 noč«, suita (RO). 20-30 Pevski koncert. 21 Pisan spored. 22 Napovedi. • . 22.15 Brahms: 4 za gosli in orkester, op. 77. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 O-11.15 Predavanje. 1130 Napevi. 12 05 Pisan koncert. 12.30 12.50 Predavanje. 13 Koncert. 15-30 Slovaške pesmi. 16 • 16-20 Valčki. 16 30 Vojaška oddaja. 17 Pisarn koncert. 17-30 ® v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. 19-20 Predavanje. 19 40 Koncert RO. 20 Zvočna igra. 21 20 Dvorak: Tercet. 21 45 • BRNO 922-325.4 32 kw 510 do 7 Praga. 9.10 Šolska oddaja. 12 45 O 14 50 Praga. 15.55 Otroci igrajo in pojo. 16.15 Predavanje. 16.30 M. Ostrava. 17.40 Praga. 19.05 Pisan koncert. 20 Kako nastajajo anekdote. 20-20 4 RO. 21 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budnica. Telovadba. 5.30 Lahka glasba. 5.45 •■ 6 Pisan koncert. 9 •-9.10 Šolska oddaja. 9.45 ženska ura. 10.15 Salonski orkester. 11-15 •■ 11-30 Znani napevi. 12-30 Brno. 13 Nemška oddaja, 13-45 Salonska glasba. 14-50 •-15 4 vojaške godbe. 15.30 Iz književnega sveta. (O verzih.) 15 55 M. Kabelač: Pihalni sekstet, op. 8- 16-15 Predavanje. 16-30 Nekaj Smetanovih pesmi. 16-50 M. Ostrava (Zabavni spored). 18 18-20 Brno. 18 50 Predavanje. 19-05 Brno (Pisan spored). 20 »Na kuj mislite, kadar so mrači«. Poetična kabaretna suita. 20-25 Koncert B. Ji rak: III. godalni kvartet, op. 41. 21 © 21-30 E. Axmann: Ilonka Beniačova. Kantata za sopran, bariton, solo, mešani zbor in orkester. 23.35 Zabavna glasba. SOFIJA 352.9-850 100 kw 11 Narodna glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Pisan koncert. 12.15 Poročila. 12.35 Plošče. 12-50 Lahka in plesna gl. 17.30 Lahka glasba. 18 Pesmi. 18.30 Oddaja za Dobrudžo. 18-45 4 RO. 19 30 20 Simfonični koncert. 21 Klavirski 4. 21.30 Lahka glasba. 21 45 22 05 Plesna glasba. ANKARA 1648-182 kc 7 kw Na valu 19,74 in 15.195 kc, 20 kw. 9 Glasba. 9.15 • v turščini. 9.30 Glasba. 13 • v iranščini. 13-15 • V arabščini. 13.33 Turška glasba. 13-50 • v turščini. 14-05 Turška glasba. 14.25 Pisan 4. 14.45 • v grščini. 15 • v francoščini. 15.15 • v angleščini. 15 30 • v bolgarščini. Na valu 31,7 m, 9.466 kc. 20 •• 19.05 Glasba. 19.30 • v bolgarščini. 19.45 • v grščini. 20 4 lahke gl. 20-30 • v turščini. 20.45 Turška glasba. 21.15 Radiodnevnik. 21.45 Pogovori s poslušalci. 22 • v francoščini. 22.15 • v angleščini. 22.45 Koncert. 23.30 • v turščini. 23.45 Plesna glasba. 0.30 •. ANGLIJA I. 10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13-10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16.15 4. Zvočna igra. 17 17-20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Predavanje ali solisti 18-30 4. 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • - 21-15 Pisan 4. 2315 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. ANGLIJA II. Poročila v srbohrvaščini: London: ob 1615 na valovni dolžini 19,60 m, ob 19 45 na valovni dolžini 31,32 m. (Ostali spored glej nedeljo!) ANGLIJA III. Oddaja od 11 dc 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw. (Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.) Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10 30 Isti spored kot Anglija I. 11 10 4. 11 30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 1230 4- 13 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18-15 • v francoščini. 18-30 Koncert lahke glasbe. 19.SO Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21 15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.! BEROMtiNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 •. 11 Skupna oddaja vseh Švicarskih postaj. 12.30 Poročila! 12-40 4 vojaške godbe. 13.10 Predavanje. 13-20 4 zabavne glasbe. 16-30 Oddaja za bolnike. 17 Lausanne. 18 Branje. 18.20 Vojaške pesmi. 1830 Jazz. 19 • 1910 Svetovna kronika. 19.25 Domača glasba. 19.40 »Srebrna poroka«. Pisarn večer. 21-10 Vojaške pesmi. 21-40 •- BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12-10 4 RO. 12-40 13-30 Cigani igrajo. 14.30 • 15.20 4 lahke glasbe. 16.15 Ukrajinska oddaja. 17 • v slova-ščini. 17.15 O- 17-30 Kmetijska ura. 18 Madžarski napevi. 18.35 Predavanje. 19 • v madžarščini, nemščini in romunšči- ni. 19-20 Glasbeno predavanje. 20.20 Mednarodna vprašanja. 20-35 Zvočna igra. 21.40 • - 22 PTesna glasba. 23 • v netttščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.30 O- BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 16-15 O- 17-30 Sclmmann: Karneval (O)- 18-40 4 vojaške godbe. 19.15 Predavanje. 20 •. 2010 Orkestralna! glasba (Q). FRANCIJA I. 7.30 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 Športno predavanje. 8 •• 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 12.50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 1615 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17.35 Družinska ura. 17.45 18-15 Montpel-lier in Limoges (O)- NEMŠKE POSTAJE 4 Deutschlandsemder, Bremen, Weich-sei, Donau in Luxemburg. 4 Berlin: Vesel jutranji k one. 4.30 Berlin: Poročila. 5.20 Miinchen: Zabavni 4 RO. 6 Berlin: • . 7.20 Leipzig: Zabavna glasba. 8 Berlin: • . 8.15 Damzig: 4 zabavne glasbe. 9 Hamburg: Vesel spored. 10 Hamburg: Komorni koncert. 10-35 Bohmen: 4 lahke glasbe. 11.30 Berlin: •. 11.45 Konigs-berg: 4 RO. 13 Berlin: •. 13.15 Prenos 4 iz Italije. 13.45 Berlin: Zabavna glasba. 14 Berlin: •. 14.30 Bohmen: 4 komorne glasbe. 15 Konigsberg: Orkestralni 4. 16 Berlin: •. 16.20 Frankfurt: Pevski in orkestralni 4- 17.10 Glasba velikih mojstrov. 17.30 Berlin: Kronika. 18 Berlin: • z bojišč. 18.20 Berlin: Zabavna glasba. 1835 Berlin: Politična kronika. 19 Berlin: •. 19.15 Pisan večerni koncert. 21 Nato 4 zabavne glasbe. 23 • . 23.15 Nočni 4. SOTTENS 440.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15*. 7.25 Jutranji 4. 11 Skupna odd. 12.30 O- 12-45 •- 12-55 4-17 Komorni kvintet. 17-20 Plesna glasba (O)" 17 40 Koncert lahke glasbe. 18 05 Oddaja za eame. 18.25 O- 18-45 Predavanje. 18.55 O- 1915 •• 19-25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Pesmi. 20-15 Predavanje. 20.35 O- 20.45 Ovid: »Pyram in Thisba«. Zvočna slika. 21-05 Pevski 4. 21-45 • ŠVEDSKE POSTAJE 12.05 Harmonika. 12.30 •- 13-10 4 RO. 14 Branje. 14.25 Bizetzeve pesmi poje Ingalill Linden-Buchman. 14-40 šolska oddaja. 17-05 Večernice. 17-30 Otroška ura. 18 O- 18-45 Razgovor. 19 •. 19.30 Pevski 4. 20 Reportaža, 20 30 R. Wag-ner: »Tristan in Izolda« (II. dej.). 21-30 Predavanje. 22 •. VATIKAN (kratkovalovna) Cas oddaj: 12 (italijanski čas) = 11 (sredjeevropski čas) = 10 (čas po Green- wichu = 5 (ameriški čas - New York). 19,84 m - 15,120 kc; 25,55 m - 11,740 kc; 31,06m - 9,666kc; 48,47 m - 6,190kc 15 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 31,06 m). 19.45 Oddaja za Evropo v holandščini (na valu 48,47 m). 20 Oddaja za Evropo v francoščini (na valu 48,47 m). 20-15 Oddaja za Evropo v ukrajinščini (na valu 48,47 m). 20-30 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 48,47 m). 20-45 Oddaja za Evropo v nemščini (na valu 48,47 m). 21 Oddaja za Evropo v španščini (na valu 48.47 m). 21.15 Oddaja za Evropo v angleščini (na valu 48,47 m). Sob o t (i 8. nuizeu LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: V venček napeve vesele zložimo, s ploščami žalost, skrbi preženimo. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: V venček napeve vesele zve-žimo, s ploščami žalost, skrbi preženimo. 14.00: Poročila, objave. 17.00: Otroška ura: Trije potepini (članice Nar. gledališča). 17.30: Iz knjige pripovedk (plošče): Englemann: Iz knjige pripovedk, suita. Englemann: V prodajalni igrač. Komzak: Pravljica. 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Za vesel delopust igra Radijski orkester: Vodopivec: Pomladni cvet odeva svet, koračnica. Rožanc: Majda in Jelislava, koncertni valček. Smetana; Fantazija iz op. Prodana nevesta. Pretsch: Budnica lutk, karakt. Culotta: Srečno srce, karakt. intermezzo. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Ob 300-letnici rojstva Ivana Vajkarda Valvazorja (g. Al. Potočnik). 19.40: Nekaj.koračnic (plošče): Nyolt: Kapitan Rimek, koračnica. Vackar: Riviera, koračnica. Knajzl: Slovenska koračnica. Schonherr: Slavi ja, koračnica. Novaček: Kastaldo, koračnica. Češka koračnica. 20.00: Zunanjepolitični pregled (g. dr. Al. Kuhar). 20.30: Pisan večer: Ježkove muhe št. 3. — Besedilo prispeval Ježek. Izvajajo člani radijske igr. družine. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za dober konec tedna igra Radijski orkester: Mannfred: Čar karnevala, valček. Fededegni: Španska ljubavna serenada. Allbout: Sanje, španski valček. Winkler: Pomlad na jugu, podok-nica. Jaki: V kresni noči, valčkov intermezzo. Grieg: Ljubim te, pesem. Lohr: Valčkov venec. Vodopivec: Boter čmrlj, intermezzo Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Bu'dnica. 6.04 Koncert vojaške godbe. 6.36 Narodni izreki. 6.45 650 Zdravstveni nasveti. 6.55 Nadaljevanje koncerta vojaške godbe. 7.45 Poročila. 11.30 Plošče. 12 Zvonjenje, nato O- 13 Narodne pesmi. 13.50 Violinski 4. 14.20 Bachove skladbe (O)- 14-40 •-17.05 Jugoslavija na delu. 17.25 K. Ze-munskega kvinteta. 17-55 O- 18 20 Predavanje (Sv. Sava o Štefanu Nemanji). 18 35 Pevski koncert. 19.10 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Muslimanske pesmi. 20 Predavanje. 20-15 Simfonični koncert RO. Dirigira prof. St. Hristič. 21.40 Napovedi. • . BEOGRAD H. 6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19-10 •. Napovedi. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20-50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21-55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22-25 • v angleščini. 22 40 •. 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15.240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6.30 W. •. Napovedi,. Q. 12 Zvonjenje nato pisan 4. 12.30 Objave. 12.45 Poroč. 13 O- 13-55 1630 Iz novejše hrvaške književnosti. 17 17.30 Odette Hllls poje šansone. 18 Bosanske sevdalinke. 1815 Predavanje. 19.05 •. Napovedi. 19 25 Objave. 19.40 Italijanščina. 20 Male skladbe velikih mojstrov 21 Predavanje. 21 Igra iz japonskega življenja. 21.30 4 Zagrebških madrigalistov (Poljska glasba). 22 •. Napovedi. 22.15 Plesna glasba (O). BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6-30 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 Q-11.10 Šolska ura. 11.40 Pisan koncert. 12-05 4 RO. 12.30 13 Salonski orkester. 14.05 Predavanje. 15.30 Koncert. 16 • - 16-20 G- 16-30 Madžarska oddaja. R. O. RADlfSKI ORKESTER \i KONCERT! O POROČ ILA i O PLOŠČ C- TjžTp i \ / 17.30 • v madžarščini. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. • ■ 19 20 Predavanje. 19.40 Koncert. 20.30 Reportaža. 21 Koncert. 21.45 •. BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 Praga. 9.45 ženska ura. 10 Praga. 11.15 Praga. 11.30 M. Ostrava. 14.45 Gledališka kronika'. 15 4 lahke gl. 15.30 Praga. 15-50 Nadaljevanje 4 lahke glasbe. 16-30 Praga. 17 Delavska ura. 18.20 Plošče. 18.30 Zabavni spored. 19 O-19.10 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budnica. Telovadba. 5-30 Lahka glasba. 5-45 •■ 6 Pisan koncert. 9 •. 9-10 šolska oddaja. 9.45 ženska ura. 10 Zabavna glasba. 11.15 •. 11.30 M. Ostrava. 12-40 O- 13 Nemška oddaja. 13.45 4 lahke glasbe. 1450 15 Brno. 15.30 Predavanje. 15.50 Brno. 16.15 Predavanje. 16.30 L. v. Beethoven: I. godalni kvartet v f-duru, op. 18. 17 Delavska ura. 1710 Vesele pesmi. 18 •. 18-20 Pisan koncert. 19-10 »Ocean«, zv. igra. 20-10 Simfonični koncert RO. 1) Beethoven: Leonora. Predigra št. U. 2) Haydn: Simfonija v es-duru. 21 •- 21-30 O- 22-30 Koncert češke glasbe. 23 30 Plesna glasba. SOFIJA 352.9-850 100 kw 11 Narodna glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Pisan koncert. 12.15 Poročila. 12.35 Plošče. 12.50 Lahka in plesna gl. 17.30 Družinska oddaja. 18 Lahka in plesna glasba. 18.30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 Predavanje. 19 Lahka gl. (RO). 19-30 • 19-50 VVagner: »Tajinhauser«. 21-45 •. * ANKARA 1648-182 kc 7 kw Na valu 19,74 in 15.195 kc, 20 kw. 9 Glasba. 9.15 • v turščini. 9.30 Glasba. 13 • v iranščini. 13.15 • v arabščini. 13.33 Turška glasba. 13.50 • v turščini. 14-05 Turška glasba. 14-25 Pisan 4- 14-45 • v grščini. 15 • v francoščini. 15.15 • v angleščini. 15.30 • v bolgarščini. Na valu 31,7 m, 9 466 kc. 20 kw: 19.05 Glasba. 19 30 • v bolgarščini. 19.45 • v grščini. 20 4 lahke gl. 20-30 • v turščini. 20.45 Turška glasba. 21.15 Radiodnevnik. 21.45 Pogovori s poslušalci. 22 • v francoščini. 22.15 • v angleščini. 22.45 Koncert. 23.30 • v turščini. 23 45 Plesna glasba. 0.30 •. ANGLIJA I. 10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 Šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16.15 4. Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4. 19.20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. ANGLIJA D. Poročila v srbohrvaščini: London: ob 1615 na valovni dolžini 19,60 m, ob 19-45 na valovni dolžini 31.32 m. (Ostali spored glej nedeljo!) ANGLIJA m. Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373.1 m -70 kw. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw. (Prejšnji postaji Wels in London Re-^ional.) Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7-15 Zabavna gl. 10 30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4• 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12.30 4. 13 1315 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč iu zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nernšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.! BEROMuNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7*11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Poročila. 12 40 Pisan koncert. 16 30 ženska ura. 17 Lugano. 18 O- 18 30 Predavanje. 19 • . 19.10 Domača kronika. 19.25 Kanta-ta. 19.45 Bern. 20.15 Koračnice. 20.40 Švicarski novinarji 19. stol. 21 Mladi švicarski dirigenti. 21.45 BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Mladinski zbori. 12.40 •. 12.55 Violinski koncert. 13-30 4 vojaške godbe. 14.30 15.20 Plesna glasba. 15.40 Predavanje. 16-10 šolska oddaja. 17 • v slovaščini. 17.15 O 18 <5 lahke gl. (O)-18-30 Šport. 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19-20 Jazz. 19.40 Predavanje. 20 Prenos opere. 21.40 • 22 Lahka glasba. 23 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23.25 Cigani igrajo. BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 19 4 na violončelu. 19.25 O- 20 20-10 Cigani igrajo. 21.10 Predavanje, FRANCIJA I. Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 •• 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 športno predavanje. 8 •. 8.20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 Šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres Odd. za begunce. 12-15 Mlad. u. 12-30 •. 12.50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14-15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 1745 •. 18-15 Montpel- NEMŠKE POSTAJE 4 Deutschlandsender, Bremen, VVeich-sel, Donau in Luxemburg. 4 Berlin: Vesel jutranji konc. 4.30 Berlin: Poročila. 5-20 Breslau: Jutranji 4■ 6 Berlin: •. 7.20 Luxemburg: 4 zabavne glasbe. 8 Berlin: •. 8-15 Danzig: Zabavni 4- 9 Lu-xemburg: 4 vesele glasbe. 10 Frankfurt: Solistični 4. 10-35 Leipzig: Vesel spored. 11.30 Berlin: •. 11.45 Konigsberg: Koncert zbora in RO. 13 Berlin: •. 13-15 Leipzig: Pevski in orkestralni 4. 14 Berlin: • . 14.30 Dunaj: Koncert komorne glasbe (Mozartov kvartet v d-modu). 15 Konigsberg: Simfonični 4: 1) Haydn: Simfonijsi v c-molu. 2) Brahms: Variacije na Haydnov tema. 3) Glazunov: Gozd. Simfonična pesnitev. 16 Berlin: •. 16.15 Berlin: Pozdrav iz domovine. 17 Hamburg: Zabavni koncert. 17 30 Berlin: Kronika. 18 Berlin: • z bojišč. 18 20 Berlin: Zabavna glasba. 1835 Berlin: Politična kronika. 19 Berlin: •. 19.15 Pisan večerni 4- 21 •. Nato 4 zabavne glasbe. 23 •. 23-15 Nočni 4. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 7.25 Jutranji 4. 11 Skupna odd. 12.30 O- 12-45 •. 12.55 4-17 Lugano. 18-05 Ciganski orkester. 18.35 šport. 18.55 O- 19-15 •. 19-25 Pisan drobiž. 20 Klavirski 4- 20.15 4 harmonikarjev. 20 35 Zvočna slika. 21 Koncert lahke glasbe. 2145 • ŠVEDSKE POSTAJE 12-05 4 lahke glasbe. 12.30 Šolska oddaja. 13-30 Plesna glasba. 14 Predavanje. 14.30 4 komorne glasbe. 17 05 Domači napevi. 17.20 Predavanje. 17.40 O- 18-30 Vojaška oddaja. 19 •. 19-30 Predavanje. 20 4 lahke glasbe. 20 45 Zvočna igra. 22 • VATIKAN (kratkovalovna) Čas oddaj: 12 (italijanski čas) =11 (sredjeevropski čas) = 10 (čas poGreen-wichu = 5 (ameriški čas - New York). 19,84m - 15,120 kc; 25,55m - ll,740kc; 31.06 m - 9,666 kc; 48,47 m - 6,190 kc 2 Oddaja za Kanado v francoščini (na valu 25,55 m). 2-30 Oddaja za Srednjo Ameriko v španščini (na valu 19,84m). 3 Oddaja za Južno Ameriko v španščini (na valu 19,84 m). 3.30 Oddaja za Severno Ameriko v angleščini (na valu 25,55 m). 4 Oddaja za Severno Ameriko v poljščini (nai valu 25,55m). 15 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 31,06 m). 20 Oddaja za Evropo v francoščini (na valu 48,47 m). 20-15 Oddaja za Evropo v poljščini (na valu 48,47m). 20.30 Oddaja za Evropo v italijanščini (na valu 48,47m). 20.45 Oddaja za Evropo v nemščini (na valu 48,47m). 21 Oddaja za Evropo v španščini (na valu 48,47m). 21.15 Oddaja za Evropo v angleščini (na valu 48,47 m). Angleški vojak na nekem letališču v Grčiji pripravlja bombe za angleška letala. zdravniška Zdravnik: »Kako se počutite?« Bolnik; »Bolečine so prenehale, gospod doktor, dihanje pa je še zmerom težavno.« Zdravnik: »Upam, da bo tudi to prenehalo.« lep poklic »Z znojem drugih ljudi zaslužim precej denarja.« »Ali vas ni sram? In s tem se še hvalite?« »Zakaj tudi ne? Sem namreč lastnik parnega kopališča.« natečaj Razpisujemo natečaj za gradnjo tisoč norišnic. Ponudbe je treba dostaviti Društvu narodov v Ženevi. iznenadenje »Včeraj me je neki prijatelj kar po telefonu povabil na večerjo. Dejal mi je, da ima zame pripravljeno lepo iz-nenadenje.« »In kakšno je bilo to iznenadenje?« »Zraven večerje so nam servirali — bel kruh in žemlje.« nikoli preveč Zdravnik: »Samo preveč žganja ne smete piti!« Pacient: »Nič se ne bojte, gospod doktor, meni ni žganja nikoli preveč.« ženska zvestoba Neki znanstvenik je potoval po Indiji. V neki vasi je na pokopališču opazil mlado ženo, ki je klečala ob grobu in jokala in mahala z neko pahljačo. Znanstvenik jo je poizkušal ogovoriti, toda brezuspešno. Žena je samo jokala in nad grobom mahala s svojo pahljačo. Ko je prišel znanstvenik k vaškemu poglavarju, je izvedel tole: Nedavno je zbolel mož te mlade žene. Ko je bil že na smrtni postelji, mu je žena prisegla, da S2 ne bo nikoli več poročila in da ne bo nikoli več v življenju ljubila. Mož je bil razsod-nejši in ji je dejal, da tega od nje ne zahteva, pač pa naj mu obljubi samo to, da mu bo ostala zvesta vsaj toliko časa, dokler se venci na njegovem grobu ne bodo posušili. Potem je umrl. In žena zdaj dela s pahljačo veter, da bi se venci čimprej posušili... profesor in dežnik Gospod profesor Muha se je s svojo ženo vračal iz gledališča. Med potjo ji je zmagoslavno dejal: »Vidiš, draga, zmeraj trdiš, kako da sem pozabljiv, danes pa imam s seboj kar dva dežnika. Svojega in tvojega, ki si ga to pot ti pozabila vzeti s seboj.« Žena ga je debelo pogledala: »Kako vendar? Saj sploh nisva vzela s seboj dežnika, ko sva šla v gledališče!« dober nasvet »Dobro se oženi, pa boš lahko plačal vse svoje dolgove!« »Saj nisem neumen. Če moji upniki potrebujejo denar, naj se kar sami oženijo.« nesporazum Zavarovalni agent: »Kako visoko želite zavarovati svojo hišo?« Kmet: »Do dimnika«. Prizori iz sedanje vojne: Angleška tovarna granat in bomb. Radio najcenejše in najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma in na tujem; skrbi za pouk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se uvrsti med radijske naročnike sds H pri radiofonski oddajni postaji v Ljubljani Bleiweisova 54 TELEFUNKEN RADIO APARATI TELEFUNKEN električni gramofoni, TELEFUNKEN gramofonske plošče uživajo po vsem svetu sloves tehnične in glasbene dovršenosti. Ako nameravate kupiti nov radio aparat, si prej zagotovo oglejte in poslušajte najnovejše TELEFUNKEN aparate z novimi jeklenimi cevkami „harmonične serije". Vsak zastopnik TELEFUNKEN aparatov vam jih bo z veseljem in brezob-vezno pokazal. VLIIlBL|ANI,RADIO'd.zo.z. Miklošičeva 7 Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). — Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva e. 7, Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj).