Številka 169 TRST, v petek 21. junija 1907. Tečaj XXXII. gST Izhaja vsaki dan tudi ob nedeljah In praznikih ®b 5., afa ponedeljkih eb 9. zjutraj Posamične Številke ne prodajajo po 3 nvć. in stotink) v mnogih tobakarnsh v Tri>to in okolici, Ljubljani, Gorici. Kranju, Petru. Sežani. Nfhrefini. Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovščini. Postojni, Dornbergn, Solkana itd. OGLASOT se raČnn«jo po vrat ah (Široke 73 mm, visoke 2*/j mm) : za trgovinske in obrtne oclane po 20 stotink ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, osrlaae denarnih zavodov po f>0fl»ot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vpakana-daljtia vrata K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot — Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave Edinosti". — Pladnje se izključno le upravi ..Edinosti". Mtnosl Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znala sa vse leto 24 K. pol leta 13 K, 3 mesece d K —. na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, laročiiu na udeltsto iidaile Edinosti' stane: celoletno 15-20, pol leta 2-60 Vai dopisi na* se pošiljajo na ure-iniStvo lista Nefranfc< van s pisma m ne sprejemajo in rokoolsl se ne vračalo. Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati na apravn lista. UREDNIŠTVO: al. Giorrio Oalattl 18. (Narodni dom». Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaordj lista .»Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trsta, ulica Giorgio Galatti št. iS. ssssssd Poštno-hranilulčnl račun St. ~H41'6i»2. I TEU^FON štev. 1167. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK BRZOJAVNE VESTI. Jugoslovanska zveza. DUNAJ" 20. Jugoslovanska zveza v državnem zboru je brzojavila priznanje hrvatskim poslancem v Budimpešti, na odločnem postopanju. Sklenila je protestirati proti nameravanemu imenovanju nemškega ravnatelja gimnazije ljubljanske. Razpravljala je o važnih vprašanjih Primorja in Staja r s k e. Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 20. Ko so bili vzeti na znanje vloženi volilni protesti, se je vršilo žrebanje novih oddelkov, katerim bodo izročeni volilni spisi. Nato se je vršilo čitanje državnoprav-nega zavarovanja Čehov, Hrvatov, Srbov in Malorusov. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja v torek, dne 25. t m. z dnevnim redom : volitev predsedstva. Gospodska zbornica. DUNAJ 20. Seja, določena na 1. uro popoludne, se je vsled posvetovanja skupin zakasnila. Predsednik knez Windiscbgratz je otvoril sejo še le ob 3. uri 20 min. Zapriseženih je bilo več novoimenovanih Členov gospodske zbornice. Preden je zbornica prešla na dnevni red, je podpredsednik knez Fiir-stenberg predlagal izvolitev komisije 21 členov, ki naj se posvetuje o stališču zbornice z ozi-rom na prestolni govor ter naj tozadevno stavi Čim prej svoje predloge Potem so bile izvoljene stalne komisije in komisija 21 členov. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Dvorni obed v Schonbrunnu. DUNAJ 20. Danes zvečer je bil pri cesarju v Schonbrunnu dvorni obed, katerega so se udeležili na Dunaju mudeči se angleški in japonski častniki, vojni minister, visoki ge-rali ia dvorni dostojanstveniki. Avdijence pri cesarju. DUNAJ 20. Ministerski predsednik dr. AVekerle je dospel f^anes zjutraj semkaj ter bo predpoludne vsp-^iet od cesarja v avdi-jenci, da se mu zahvali za podelitev velikega ' križa reda sv. Štefana. DUNAJ 20. Cesar je na današnjih splošnih avdijencah vsprejel predsednika gospodske zbornice kneL-H Alfreda \Vindischgratza, podpredsednika kneza Maksa Egona Fiirsten-berga, kneza Alojzija Schdnburg, tajna svetnika in ministerska predsednika dr. Wekerle in barona Becka, člene gospodske zbornice : grofa Vetter vou der Lihe. kneza Schwarzen-berg, barona Ludwigsdortf. grofe S?urgkba, Clam-Martinica, Wodricki-ja in Sylva-Tarouco, namestnika grofa Potockega, ministra za poljedelstvo grofa Auersperga, ministra za notranje stvari, barona Bienertha, podpredsednika državnega sodišča dr. Grabmayerja, poslanika grofa Forgacha, deželnega glavarja dr. Katlireina z nainestniškim podpredsednikom baronom Spiegelfeldom. BUDIMPEŠTA 20, „Ogr. biro" poroča z Dunaja : Ministerski predsednik dr. Wekerle, ki je bil predpoludne na splošnih avdijencah vsprejet od cesarja, je predpoludne obiskal ministra za vnanje stvari barona Aehrenthala ter se je opoludne v ministerski sobi avstrijske državne zbornice dlje časa razgovarjal z ministerskim predsednikom baronom Bečkom. Ob 5. uri popoludne se je ministerski predsednik vrnil v Budimpešto. Dompieri na Dunaju. DUNAJ 20. Z ozirom na sklep shoda tržaških krščanskih socijalcev je prišel Dompieri iz Trsta na Dunaj ter je imel s krščansko-socijalnimi voditelji razgovore. Vsprejela sta ga tudi ministerski predsednik baron Beck in minister za notranje stvari Bienerth. PODLISTEK. VOHUN 92 Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. „Hočem Vam verjeti in Vas slušati," je rekel zdaj stotnik, premagan od velike res-nobe krošnjarjevih besed. Krošnjar mu je pomignil, naj molči, šel k durim, jih odprl in rekel z istim mazilje-nim obrazom, s katerim je bil prišel, straži: „Prijatelj, ne pustite nikogar tu noter; hočemo moliti in moramo biti nemotjeni." „Ukazano mi je, da ne smem nikomur jetnikove rodbine zabraniti vstopa," je čmerno dejal vojak. „Če pa hočete biti sami, zakaj ne zatrznete zapaha Krošnjar je ubogal ta migljaj in je za-pahnil vrata. „Zdaj pa le hitro. Tukaj je črna krinka za Vaš zali obraz." Pri teh besedah je izr vlekel iz žepa pergamenasto masko in jo Dopolnilne volitve. mladeničem možnost, da se nauče tudi ma- DUNAJ 20. Na dopolnilnih volitvah za djarskega jezika, kakor tudi zahteva od ma-državni zbor v volilnem okraju Ratbbaus- djarskih uradnikov, da se tamkaj priuče viertel in Neubau sta bila izvoljena krščansko-i hrvatskemu jeziku. Trgovinski minister je pri-socijalna kandida Wittek in Pap-t. j pravljen odrediti potrebno, da pridejo Hrvatje Občinske volitve v Puli. j do veljave tudi na vodilnih mestih. V zakonski PULA 20. Do danes je dobila v tret- načrt se vsprejme določba, da se ima v pro-razredu gospodarska stranka 1539 glasov, italijanska pa 1991. Ogrska poslanika zbornica BUDIMPEŠTA 20. Minister za poljedelstvo Daranyi je v imenu odsotnega mini-sterskega predsednika dr. Wekerle stavil predlog glede volitve kvoti ie deputacije, ki je bil vsprejet. Na to je posl. Erne^t Baloghy v imenu imunitetnega odseka poročal o aferi del. Po-točnjaka. Razložil je stvar, pokazaje na to, da je predsednik Potočnjaka štirikrat opomnil, naj se drži predmeta. Vkljub temu je Potoč-njak govoril dalje ter zaklical predsednika ža- metu z občinstvom in z oblastnijami rabiti hrvatski jezik. Državni tajnik je konečno izjavil, da zasleduje ta načrt pravo pot in je za to prosil, naj zbornica vsprejme predlogo. Na to je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. BUDIMPEŠTA 20. Predsedniku hrvatskega kluba dr. Medakoviću je dospela z Dunaja nastopna brzojavka: Jugoslovanska zveza v avstrijskem državnem zboru odpošilja delegatom sabora Hrvatske in Slavonije v budimpeštanskem parlamentu svoje bratske pozdrave ter jim prisrčno čestita na složni obrambi njihovih zakonitih pravic in njih na- leče besede, radi česar je bil tudi ponovno rodnega jezika. Dr. Ivčević. načelnik. pozvan na red, tako da je predsednik kom čno predhgal, da se ta afera izroči imunitetnemu odseku, kar je zbornica tudi sklenila. Potoč-njak je s svojim postopanjem žalil osebo predsednika. Obtožilna okolnost je, da se je Po-točnjak tudi branil vsprejeti vabilo nr sejo imunitetnega odseka, v čen-.er je videti zaničevanje ogrskega parlamenta. Iz vseh teh vzrokov predlaga večina odseka, da se Po-točnjaka, počenši od jutri, izključi za 30 dni od sej poslanske zbornice. Minoritetni poro- Zveza opozicijskih strank. BUDIMPEŠTA 20. Romunski Ust „Tribuna- v Aradu poroča, da sta toliko stranka narodnosti, kolikor socijalistična stranka izvolili vsaka po štiri člene, ki naj se skupno posvetujejo o načinu složnega postopanja v zbornici v svrho, kakor piše list, da se napravi konec madjarski oligarhiji. Gibanje med vinogradniki v južni Francoski MONTPELLIER 20. Številna množica čevalec, Hedervary je temu nasproti predlagal, ! je priredila ovacije županu Ferroulu. ki se da se Potočnjaka obsodi, da prosi na slo- nahaja v zaporu. Vojaštvo je manifestante vesen način zbornico odpuščenja. Govornik je razkropilo. pokazal na to, da je poslovni red ena naj- MONTPELLIER 20. Sinoči ob 10. uri važnejih ustavnih garancij in da ščiti vsako ; so manifestantje skušali zažgati vrata pravo-skupino zbornice, celo narodnosti. Poslovni sodnega ministerstva. Prihitela je policija, red določa popolnoma jasno, da je tako ki je pa bila potisnjena nazaj. Načelniku kazen, kakor jo predlaga poročevalec ve-1 policije je priletela na glavo steklenica in je čine, odrediti le v novič. Govornik je grajal j bil težko ranjen. Množica je metala na vo-postopanje Hrvatov kakor tudi vsa zbornica, Ijake kamenje. Več vojakov je padlo s konja, toda ne sme se postopati proti določbam po- • en podčastnik je bil ranjen. Mnogo oseb je slovnega reda (Pohvala). Na to se je vršilo bilo aretovanih. O ožništvo in kavalerija sta glasovanje. streljala. Vladala je velika razburjenost. O Predsednik je izjavil, da je vsprejet j polunoči so se izgredniki razšli, predlog posl. Hederva^-ja, vsled česar je! NARBONNE 20. Izgredniki, večinoma Potočujak dolžan slovesno prositi zbornico za kmetje iz okolice so skušali s petrolejem odpuščenje. Nato je prevzel predsedstvo Ra- zažgati neka vrata pod prefekture. 'Jojaštvo je kovsky ter je naknadno podelil ukor posl. manitestante odbilo. Ti so _ potem skuš»{li Ugronu radi neparlamentarnih izrazov, rablje- udreti v poslopje skozi vrt. četam se je v nih na včerajšnji seji, ki jih je predsednik v pol uri posrečilo razkropiti mridRco, pri če-splošnem hrupu preslišal. Ugron je prosil za mer so tudi streljali. — Ranjen je bil en odpuščenje. orožnik. Nato je zbornica nadaljevala razpravo o PARIZ 20. Listi poročajo, da je bila železniških predlogah. včerajšnja demonstracija v Narbonni zelo resne Državni tajnik Szterenyi je izjavil, da se naravi. Vojaki in množica so streljali, pri mora izlasti zavarovati proti temu, da hrvat- čemer je bilo ranjenih deset oseb. od katerih ski delegatje zanikajo ogrsko jednoto, da go- ena umira. Barikad niso zgradili. Enemu stot-vore o ogrsko-hrvatskem ministerstvu in da niku 139. pešpolka so prerezali grlo s čre-gredo v svojih trditvah tako daleč, da stav- pinjani steklenice, en kirasir je bil ubit. ljajo Hrvatsko in Ogrsko, eno nasproti drugi,: NARBONNA 20. Neka patrulja kirasir-kakor enakopravni neodvisni državi. Ogrska je v je bila sinoči na bulevardu Gambetta država je suverena država in njena vlada ne- od množice izžvižgana. Patrulja je rabila sa-odvisna. Zanikal je, češ, da zasledujejo ogr- bije. Izgredniki so metali v konje stole, en ske državne železnice madjarizacijske ten- konj se je zgrudil mrtev. Kirasirji so s svo-dence. Pri železnicah so edino le merodajni jimi karabinami streljali, na kar so manife-prometni interesi. Zakonski načrt tudi ne 6tantje odgovorili s treli iz revolverjev. Na-namerava rešiti jezikovnega vprašanja ; rešiti ■pravljene so bile barikade. En manilestant je hoče le edino služabno razmerje med delavci bil ubit, več drugih pa lahko ranjenih. Pe-in delodajalci. Vlada je zato priprav- hota je barikade razdejala. Tudi na mnogih ljena, vsprejeti v načrt popra- drugih krajih mesta je prišlo do resnih pri* vek, po katerem se določbe te predloge na zorov, pri čemer je bilo skupno ranjenih dvaj-noben način ne tičejo nagodbenega zakona od set oseb. Orožnistvo je streljalo na izgred-leta 1868 v škodo Hrvatov. Vlada stoji na nike, ki so oblegali poslopje podprefekture. stališču, da je mogoče ta temeljni zakon PARIZ 20. Z ozirom na dogodke na preosnovati le na način, na kateri je bil se- jugu je predsednik Fallieres v sporazumu z stavljen. Vlada hoče v predlogi tudi določiti, siamskira kraljem odložil slovesnosti, ki so da naj imajo prosilci za uradniške službe, se imele vršiti na njegovo čast. pripadajoči Hrvatski iu Slavoniji prednost. PARIZ 20. Ministerski predsednik Cle- Vlada hoče iti še dalje ter nuditi hrvatskim menceau je po današnjem minist. svetu zatrdil nateknil Henriku. „Zamenjati morate vlogo s Cezarjem/' „Obraz ne od zamorec I*1 je menil zamorec razžaljeno, ko je ogledaval svojega prebarvanega mladega gospoda. rLe počakaj, Cezar, mu je rekel krošnjar, „da nataknemo kodraste lase." „Zdaj še bolj malo dobro !u je zamrmral nezadovoljni Afrikanec. „Zdaj kakor črna ovca! Jaz nikdar videl takšen žnabelj —ima žnabelj debel ko klobasa!" Crna krinka, ki • si jo je bil priskrbel krošnjar z velikim trudom, je podajala precej veren snimek zamorskega obraza in tudi kodrasti lasje so bili narejeni čisto naravno. „Edin človek je v amerikanski armadi, ki bi Vas mogel spoznati zdaj, stotnik," je rekel nato Breza, z zadovoljstvom ogledujoč svoje delo. „In tega ravno zdaj ni tukaj." „Kdo je to ?" „Mož, ki vas je vjel, bi zavohal vašo belo kožo za najdebelejšo krinko. A hitro, menjaj ta zdaj obleke. Tako.... zdaj nateknite še suknjo. Pri moji veri, imenitno izgledate! In tukaj, Cezar, pokrij svoje črne kodre s to-le lasuljo in le pazi, da ne pokažeš svojega obraza! Najbolje je, da gledaš skoz okno, kedar se odprć vrata, in da mi na nobeden način ne zineš katere, sicer nas izda tvoj glas!" Zamorec se je molče usedel k oknu. Zdaj so bile vse priprave končane, krošnjar je odprl vrata in rekel straži: „Dajte poklicati gospodinjo. A naj pride sama; jetnik je zatopljen zdaj v svojo po-božnost, in ne pustim, da bi ga motil kdo." Cezar je tiščal povešeni obraz v sklenjene roke: Ko je vrgel vojak v sobo pogled, je mislil, da njegov jetnik moli: Postrežljiva gospodinja je kmalu pritekla in krošnjar, ki je bil stopil ven na hodnik, jo je tako-le nagovoril-' „Sestra, ali imate v hiši sveto knjigo : „Krščanskega hudodelca zadnji trenutki", ali „Misli o večnosti za tiste, ki umro nenaravne smrti" ?" „Nisem Se nikoli slišala o taki ^knjigi!" je dejala starka. nekemu poročevalcu, da ni doslej potrjena vest, da sta bila v Narbonni ubita neki ma-nifestant in njegova hčerka. Le členi odbora v Argelliersu in župan Ferroul so pridržani v zaporu, dočim niso bili aretovani drugi župani, ki so zakrivili kak pregrešek. Haalka mirovna konferenca. HAAG 20. Častnim predsednikom v prvi komisiji je bil imenovan poslanik Merey pl. Kapo9«Mere. (Avstro-Ogrska.) Izredno zasedanje romunske zbornice. BUKAREŠT 20. Današnje izredno zasedanje zbornice je bilo otvorjeno s prestolnim govorom, ki ga je prečital ministerski predsednik Sturdza. Kuga. CARIGRAD 20. Pradvčerajšnjim so v Aleksandriji tri osebe obolele za kugo, dve sta umrli. CARIGRAD 20. Najviši zdravstveni svet je sklenil, da se vse provenijence iz Alek^an-drije podvržejo opazovanju in desinfekciranju. Dinamitna patrona v zbornici. ATENE 20. Med ponočno sejo zbornice je vrgel neki očividno blazen človek v dvorano dinamitno patrono, ki pa ni eksplodirala. Razprava zbornice se je vzlic temu nadaljevala. Omenjena oseba je bila aretovana. Poplava na Grškem. ATENE 20. V Trikali je bila velika poplava, utonilo je nad sto ljudi. Tesalska železnica je močno poškodovana. Promet je deloma ustavljen. Rusija. Sotrudniki na novem volilnem zakonu. PETROGRAD 20. Na novem volilnem zakonu so baje na poziv ministerskega predsednika Stolipina sodelovali bivši ministri Goremikin, Buligin, Jermolov in Akimov. Ohsol aretovan. BEROLIN 20. Iz Petrograda poročajo, da je bil bivši poslanec državne dume Ohsol aretovan v Vilni, ko je nameraval pobeg/iiti v inozemstvo. Kazenska razprava proti podpisoval-cem viDorškega oklica. PETROGRAD 20. Kazenska razprava proti podpisovalcem viborškega oklica se bo vršila baje še le na je3en, tako da ne bodo najugledneji členi kadetne stranke tudi ;edaj mogli priti v volilne imenike, ki morajo biti gotovi en mesec pred volitvami. Socijalni demokiatje proti generalnemu štrajku. PETROGRAD 20. Na včerajšnji konferenci socijalnil? demokratov se je vprašanje, kakoi^j proletarijat reagira na razpust dume, rešilb v smstu, da bi se z ozirom na organizacijo proletarijata generalni štrajk sedaj ponesrečil in zato ga ni možno zagovarjati. Na shodu so bili v večini radikalni demo-kratje. 20 socijalistov aretovanih v Varšavi. VARŠAVA 20. Tukaj je bilo aretovanih 20 členov neke socijalno-demokratične pisarne. Neki proglas o razpustu dume je hil zaplenjen. Zffl ii prišlo do $mm Ma? (Članek, pisan izven uredništva.) „N. Fr. Presse" poroča, očividno iz kompetentnega vira, da je glavni vzrok ne-vspehu v vprašanju jedinstvenega kluba — obstrukcija liberalcev v deželnem zboru kranjskem proti volilni reformi. Akoravno smo bili že zaupno obveščeni, da se je odpor Šusteršičevih pristašev naposled opiral edino-le nato obstruk-cijo, moramo vendar priznati, da nas je to „Že mogoče; gotovo je veliko knjig, o katerih niste slišali nikoli. Nemogoče je, da bi se ta ubogi grešnik preselil v rajski mir brez tolažila teh svetih bukvic. Brati eno uro v tem zakladu je več vredno kakor vse pridige, ki jih je slišal človek v svojem življenju." „O moj Bog, kakšna dragocenost morajo biti te bukvice. Oh, ko bi jih imela!" „Prav govoriš, žena; to je knjiga, ki bi morala biti v rokah slehernega kristjana, posebno pa takega, ki umrje na vislicah. — Dajte temu zamorcu konja; naj me spremi k mojemu bratu, on ima to knjigo, in lahko jo prinese še ob pravem času vbogemu obte-žencu tukaj." Gospodinja je tekla izpolnit nemudoma duhovnikovo željo, in zarotniki so bili zopet sami. „Dozdaj je vse dobro," je šepetal krošnjar, „a najtežje bo, premotiti poveljujočega častnika straže. Pomislite, stotnik, da se bliža zdaj trenutek, ko je vse odvisno od najine hladnokrvnosti. Henrik mu je samo molče stisnil roko. (Pride Se.) IStran II >£DLNOBTc štr. 169. V Tistu, dne 21. junija ly07 očito in javno priznanje vendar-le osupnilo.! poročati, da se po dovršeni regati In gotovo ne brez razloga. V volilnem boju in tudi še neposredno pred otvoritvijo državnega zbora se je od strani S. L. S. vedno povdarjalo, da jo ločuje od „liberalcev" različno svetovno nazira-nje, izlasti pa versko vprašanje; da njeni pristaši ne morejo sedeti v enem klubu z — brezverci. Kakor se sedaj vidi, ne bi bila razlika v verskih, ali pravzaprav v cerkve'no-političnih vprašanjih niti najmanje ovirala S. L. S., da bi seli z „liberalci" k eni mizi, ako bi bili kranjski naprednjaki le odjenjali od obstrukcije v deželnem zboru in omogočili torej volilno reformo po okusu S. L. S., po kateri reformi bi seveda napredna stranka na Kranjskem izginila skoraj popolnoma kakor političen faktor. Mi nočemo tukaj razmotri-vati, ali bi bilo to za slovenski narod koristno ali ne ; konstatirati hočemo le, da se je skupni klub razbil edino-le ob želji S. L. S., priti do političnega nadvlad j a na Kranjskem. S. L. S. je torej postavila strankarsko pred občenarodno korist in to niti v dosego kake važne točke svojega političnega ali verskega programa, temveč le v dosego izključne poli-tičnemoči v eni posamični pokrajini. Povdarjamo: ene posamične pokrajine, ker sledi iz motivacije S. L. S., da se je ona, ki hoče biti vseslovenska stranka, v vprašanju, ki se je tikalo ne samo celokupnega slovenskega naroda, temveč vsega Jugo vsi zbero na strelnem otokuk prijateljskemu večeru z brati Čehi. V soboto dne 29. junija začne ob 6. uri zvečer ljudska veselica na vystavišti (prostoru za razstavo). Okolo češke chalupe in pod vrbami bodo imeli svoj prostor jugoslovanski gostje, kjer bodo gostje pozdravljeni od tamburašev ter od praškega jugoslovanskega pevskega društva „Ilirije". Okolo restavracije Budjeviške pivovarne bodo imeli svoj tabor severni Slovani, kjer bo igrala slovaška godba in kjer bodo slovaški šohaji proizvajali svoje slovaške narodne plese. Pred prumyslovym palacem (obrtna palača) bo igrala slavnoznana Kmochova sokolska godba. Vsa obrtna palača ho spremenjena v velikansko restavracijo. Tudi v nedeljo 30. t. m. bo na razstavišču narodna slavnost. V ponedeljek 1. jul. ob 1. popo-ludne bo sokolski zajutrek v obrtni palači. Tudi Rusi se udeleže v velikem številu sokolskega slavja. Dne 26. t. m. pride v Prago 108 gostov iz Moskve, med njimi general Grudin in pisatelj Borisov* Korženj evskij. Ker bo isti večer, ko bo regata na Vltavi, tudi slavnostna predstava v Narodnem Divadlu, se Slovenci morda težko odločijo, kam jim je iti. Pisec teh vrst vsekakor priporoča slovenskim gostom, da si raje ogledajo regato na Vltavi, ki bo zanimivost prvega reda; za obisk Narodnega Divadla pa daje madjarskemu ministerskemu predsedniku i senatu s 15, v poslanski zbornici s 13 posl. V četrtek bosta zbornici otvorjeni v i/redno zasedanje. Vlada jima predloži le zakone finančne naravi in potem bo izvoljena komisija, sestavljena iz uglednih poslancev obeh strank, ki izdela za časa poletnih počitnic slovanstva: ugleda in m o č i j u g o- ■ naj si izberejo kak drugi dan. slovanske delegacije v d u n a j - Ako bi slovenski gostje hoteli prirediti skem parlamentu, dala voditi edino le kak izlet v praško okolico, potem bi jim od lokalnopolitičnih ozirov. Mi smo j toplo priporočal, da polete v vinorodni prvi, ki zahtevamo stroge discipline v poli-! M e 1 n i k. Tamošnji višji živinozdravnik in tični stranki in nikakor ne zameravamoi državni poslanec Vaclav Kotlar je velik izvenkranjskim „klerikalcem", če nastopajo' prijatelj Slovencev ter bi se gotovo pobrinil solidarno s somišljeniki iz Kranjskega; no,'za dostojen sprejem. Ako bi se oglasilo vsaj toliko pa lahko zahteva naš narod od njih,; kakih 60—80 slovenskih gostov, najeli bi si da ne žrtvujejo kranjskim lokalnim interesom lahko poseben parnik in vožnja po Vltavi od na ljubo vitalne koristi vsega naroda. Ali Prage do Melnika je vrlo zanimiva. Saj je to hočemo res na Dunaju voditi visoko politiko; toliko hvaljeni „češki raj". Vožnja po pariš omejenega stališča kranjskega, ali primor-l niku iz Prage do Melnika traja pribižno 3 skega lokalnega patrijotizma, ali celo lokal-j ure, tako, da bi to bil prav mičen enodnevni nega interesa ? Ako bi se slovenska delega-1 izlet. cija na Dunaju tudi hotela ozirati na lokalne i Zadnie dni prijavilo se je tudi mnogo interese, morala bi vpoštevati v prvi vrsti Slovakov. Število priglasujočih se slovaških interese obmejnih Slovencev in ne narobe, j gostov je tako znatno, da bodo tudi oni imeli V ljubljanskem naprednem taboru boi sv°j posebni vlak. gotovo veliko veselje na vstanovitvi dveh Pa tudi Benjamin slovanskih narodov klubov in še bolj na nepričakovano m a-!— lužiški Srb — ne bo manjkal na slavju lenkostni motivaciji odpora s strani vseslovanstva. Iz Budišina, duševnega sredi-S. L. S. Mi se temu veselju ne moremo sča lužiških Srbov, pride občinski svet v hi pridružiti, ker smo le pregloboko prepričani o škodljivosti razdora. In kakor nepoboljšljivi „slogarji obupuiemo še. storičnih krojih. 18 lužiško-srbsktb. občin pošlje deputacije. Po zadnjih poročilih iz Bune dišina pride v Prago kakih 150 lužiških Srbov. Lužiški Srbi so sklenili, da vsi, ki gredo Izlasti od zastopnikov obniejnih Sloven-i na praške slavnosti, možki kakor žene, mo-ce-r v novem slovenskem (Šusteršičevem) raj° v narodni nošnji. Naj bi našli med klubu pričakujemo, da jim njihovo brez- i Slovenci mnogo posnemovalcev! dvomno rodoljubje pokaže še pravo pot in da; prepričajo tudi svoje tovariše iz Kranjske,} da ne sme ves narod slovenskiv K. SPOR med Hrvati in Madjari. ime Wakerie — po nemški besedi \vackeln : majati se!! „Hrvatska" primerja Madjare z Bourboni, ki se niso iz francoske revolucije ničesar naučili in ničesar pozabili. Tudi Madjari se niso iz dogodkov v letih 1848 in 1849 naučili — pameti. Leta 1848 je Lu- zakonski načrt za uvedbo agrarnih reform do vik Košut iskal na karti Hrvatsko, a je ni — mogel najti; gosp. Wackerle pa žuga sedaj Hrvatom z „najostrejimi sredstvi". Tudi njemu so Madjari viharno pritrjevali, kakor Ludo-viku Košutu v usodnem letu 1848. Ali, če je Ludovik Košut žalostno končal, konča pa Wackerle še žalostneje. To mu jamčimo. Wackerle grozi s silo. Ali sila, ki se ne oslanja na pravo, je nasilje. Ako pa se že sila sme pobijati s silo, je tem bolj opravičeno, ako se nasilje pobija z nasiljem! Gospod Wackerle — nadaljuje „Hrvatska" — ko nam grozi z nasiljem, očitno pozablja, da so se v zadnjih 60 letih politične, socijalne in kulturne .razmere na svetu tako strašno spremenile, da je tudi najsilneji nasilnik smešen, kadar grozi s silo. Izumi v kemiji v drugi polovici 19. stoletja so tako ogromni, da se more tudi najmanji pritlikavec braniti proti naj-večemu gorostasu in njegovemu nasilju. Primerov imamo dovolj vsaki dan. in ako bo potrebno, jih bo v obilici tudi v Hrvatski — več nego g. AVackerle niti misliti more. Kajti po postopanju Madjarov in njihovih slug je postala Hrvatska v Avstro-Ogrski ono, kar je Makedonija v Turčiji. Vzeli ste nam — gospoda Madjari — vse, s čemer se dičijo in žive narodi na svetu. Poplavili ste nam deželo s svojimi uradniki in vzeli kruh tisočem domačih sinov opustošili in osiromašili ste nam domovino, da nam upropaščeni narod trumoma beži v Ameriko. Vzeli ste nam Reko in Medmurje, izkratili ste nam in nam kratite zvezo z brati v Dalmaciji, ugrabili ste nam naše hrvatsko morje in napravili iz nas berače brez domovine. A sedaj bi nam hoteli vzeti še zadnje, kar še imamo, hočete vzeti naše poštenje ter nas prisiliti, da bi vsa ta naša. grabljenja mi sami uzakonili in izgovorimo „Amen". Ali tega „Amen" ne boste čuli, dokler bo na svetu sam en prst enega Hrvata ! Vi hočete z nasiljem gospoda ! Tessek, gospod "Wakerle !" Supilo o položaju. Posl. Supilo je nekemu sotrudniku „Bud. Naplo", na vprašanje, opuste-li Hrvatje ob-strukcijo, odgovoril a kategoričnim „Ne !* Potem je nadaljeval: „Mi imamo dovolj govornikov. Na žuganja dr. Wekerle ne bomo reagirali. Mi ne vemo kaj meni ministerskr predsednik s svojimi žuganji { Mi pričakujemo bodoče dogodke. Mi stojimo na zakoniti podlagi in proti nam se sme postopati le zakonitim potom. HrvaVje ne polože svojih mandatov. Nekateri členi so iz lastne inicijative začeli pogajanja, ki pa imajo le zaupen, privaten značaj. O kompromisu ne more biti č^tuv^i najvažnejše pokrajine. i kakor poslanci. v bodoče vršiti svojo dolžnost trpeti škodo radi ene same, i n odziv na ministerskeaa predsednika fed.aj govo?' Mi P°jdemo svoi° Pot- Mi ttfekerle-a. 1 hocemo tudl Madjari postajajo čim dalje bolj ner vozni. Vedejo se, kakor da so izgubili glavo in dozdeva se, da se niti ne zavedajo več tega, kar đelajo. Kriče, besne in groze tja v en dan in izzivljajo nasprotstva proti sebi od vseh strani. Izlasti se svojim sporom s Hrvati radi železniške pragmatike so zašli v Pismo iz Prage. (Izviren' dopis.) . III. lj> junija 4907. Glasom brzojavke, ki je dospela pred včerajšnjem iz Pariza, p Ide. II. oddelek zagato: naprej ne morejo, ker so jim hr-\™UKJLyf> w v zo. u «u., - V Prnfrrt Tn i« vatski dele^atje v skupnem saboru energično i ker -sta mimstra Daran>'1 m Košut zadrzana Dogodki na Ogrskem. Nagodbena pogajanja, ki so se imela nadaljevati na Dunaju, so, kakor poročajo iz Budimpešte, odložena. Členi ogrske vlade ne odpotujejo na Dunaj v soboto, marveč še le v torek dne 25. t. m., ameriških Slovanov danes v Prago. To je oficijelni poset amerikanskega sokolstva. Odpotovali so iz Pariza v nedeljo 16. t. m. ob 10. uri 20 min. zvečer: 175 Sokolov, 153 Sokolić in 250 gostov. Imajo svoj posebni vlak iz Pariza sem ter jih pričakujemo danes dopoludne. Na kolodvoru bodo vse narodne korporacije, tudi Češka narodni rada (= narodni svet) Amerikanski Slovani bodo v čakalnici I. razreda pozdravljeni, nakar se v kočijah odpeljejo v mesto ter bodo . gostje praške meščanske „Besede". zagradili pot, a nazaj — nočejo. V tej situaciji otepljejo slepo okolu sebe, ne da bi občutili, kako udarci, namenjeni drugim, zadev-ljejo njih same ! V zagati so. Naprej ne; morejo, ker so jim Hrvatie zakon in pogodbe • postavili na pot : stališče Hrvatov ob železniškem vprašanju je barijera, preko katere Madjari ne morejo. Sedaj se govori sicer — in tudi mi smo včeraj beležili take vesti — da so se mnogi madjarski politiki začeli mehčati in da bi bili pripravljeni za kako porav- Predvčerajšnim, v nedeljo, je bil drugi navo s Hrvati. Pripravljeni da so odjenjati šahovi turnej. Pred turnejem so se izvajale: in se nekoliko umakniti. Ali to njihovo meh-otroške igre, ki jih je igralo 1800 dečkov in čanje ni posledica pravičnega spoznanja, da deklic praških šol. hočejo kršiti zakon in neoporečna prava Hr- Za Slovence, ki pridejo v Prago, bo go- vatov, ampak to je izsiljeno od zadrege, v tovo največa zanimivost beneška noč n a katero so zašli. V njih ni dispozicije za res-Vltavi, ki se priredi v petek 28. junija ob! nično sporazumljenje , za rešenje spora v Vi9» uri zvečer. Izpod Vyšehrada, kjer je' smislu zakona in pogodeb, ampak le z zvija- nekdaj kraljevala Libuša, pa do Karlovega mostu bo prirejena „regata na Vltavi". Regate se vdeleži preko 40 velikih ladij, kjer bo prostora za 12.000 oseb. Vstopnina na ladijo je 1 K za osebo. Razven tega bo občinstvu na razpolago na stotine čolnov. Ob Žofinskem otoku bo reprezentančna ladija za goste. Glavna atrakcija pa bo umetalni ogenj. Umetalni ognji se bodo zažigali v sredini Vltave na posebnih ladijah. Pričetek slavnosti na Vltavi bodo oznanjali streli iz topov kmalu po 8. .uri zvečer. Razni znameniti praški prospekti bodo krasno osvetljeni. Na pr. kraljevi grad bo ožaijen mogočno rndečo svetljobo, Narodni Di vadio (gledišče) bo električno ožarjeno in k njemu se bo družila^bajno učinkujoča razsvetljava otoka žofinskega. Na žofinskem otoku, ki je v sredini Vltave, je velik perivoj z mogočnimi košatimi drevesi in in v kronah teh dreves vpleteno bo na tisoče električnih žarnic. Ves vrh Petrin bo osvetljen in iz mogočnega razglednega stolpa bodo s posebnimi reflektorji osvetljali kraljevi grad. Na vseh hribih in gričih okolo Prage bodo goreli mogočni kresi. Na žofinskem in strelskem otoku bodo koncertovale 4 sokolske godbe. Zato bi bilo slovenskim gostom pri* čo bi se hoteli rešiti iz zagate. Izgledah naj bi le, da so odjenjali, ali da bi pri vsem tem — nič ne dah. Od takih dispozicijah se seveda Hrvatom imponuje nadaljuo vedenje — neizprosen boj. In predvčerajšnjim je bilo zopet v ogrsko-hrvatskem saboru silnih viharjev, kakor so mogli čitatelji posneti iz poročil v včerašnjem izdanju „Edinosti1*. Že kar sej sem skušajo Madjari ukrotiti Hrvate z nasiljem — s kratenjem govorniške svobode. Sedaj pa hočejo začeti z izključanjem posamičnih hrvatskih poslancev od gotovega števila sej. To je tisto navdušenje za parlamentarno in ustavno svobodo, kakor si jo — mislijo Madjari. Do-čim pa večina zbornice v Budimpešti operira edaj s strahovanjem hrvatskih poslancev, je pa ministerski predsednik Wekerle, naslovljal grožnje na hrvatsko adreso sploh. Žugal je „z vsled parlamentarnega delovanja. Pogajanja se bodo vršila 25. 26. in 27. t. m. Dogodki na Ruskem. Generalni štrajk v Kijevu. „Voss. Zeitung" poroča iz Kijeva, da se pripravlja tamkaj generalni štrajk. Aretova-nih je bilo že nad sto oseb. Agrarni nemiri ob Volgi. Iz Varšave poročajo : Osem dragonskih polkov odide iz poljskega vojaškega okraja v guberniji ob Volgi, da zaduše agrarne nemire. Nadalje odide iz Varšave v Carsko je Selo več oddelkov pehote, kavalerije in topništva. Skupno zapusti poljski vojaški okraj 9100 mož. Panika med Židi v Odesi. Berolinski „Lokal-Anzeiger" poroča iz Odese od 18. t. m. : Med tukajšnjimi Židi vlada velika panika. Vse židovske prodajalnice so zaprte. Zidje so se v svojih stanovanjih zabarikadirali. Doslej je bilo aretovanih 500 oseb. Čete hodijo neprestano po mestnih ulicah. _ Drobne politične vesti. Iz Portugalske. Pariški „Matin" poroča iz Lizbone od 19. t. m. : V Oportu je prišlo do resnih nemirov. Občinstvo je priredilo ministerskemu predsedniku sovražne demonstracije, tako da je moralo vojaštvo streljati, vsled česar je bilo več oseb ranjenih. Črnogorski princ Peter, najmlajši sin črnogorskega kneza Nikole, je dovršil študije na vseučilišču v Heidelbergu na Badenskem ter jih bo sedaj nadaljeval na dunajskem vseučilišču. Deputacija „ženske zveze" najostrejimi sredstvi", z „armaturo", Id jo se je, kakor javljajo z Dunaja, zglasila morejo Madjari potrebiti, s prekinjenjem; v parlamentu ter prosila razne poslance, naj „madjarsko-hrvatskega sporazumljenja i t. d.; se krepko zavzamejo, da se tudi ženskan prizna • -i ■ u !__1:1______ i t. d. !" Na grožnje Wekerle-a odgovarja „Hr- volilna pravica. Romunska zbornica. Iz Buka- vatska" načinom, ki mora uveriti g. Wekerle, rešta javljajo : Parlamentarne volitve so kon-da se je zelo zelo motil, ako je menil, da b j čane. — Vlada ima v obeh zbornicah v eliko svojimi strašili Hrvate — ustraši. Rečeni list večino. Konservativna opozicija razpolaga v »včeraj popoludne pretepel Josipino H., stanu- Dnevne vesti Razpisana služba. V c. kr. moški kaznilnici v Kopru je popolniti več mest stražarjev. Za srednje šole in vseučilišče. Županstvo Čempolaj je odposlalo dne 19. t. n:, poslanski zbornici na Dunaju peticijo za slovenske srednje šole in za ustanovitev slovenskega vseučilišča. Za slovenske abiturijente. Južna železnica vsprejine več slovenskih uradnikov. Po enoletni službi postane uradnik definitiven s 1600 K plače. Položaj c. kr. cestarjev. Prejeli smo : V Vašem cenjenem listu od dne 15. t. m. št. 163. ste objavili dopis, v katerem s« slikajo grozne gmotne razmere takozvanih „c. kr.M cestarjev. Niste omenili pa, kakšno težavno službo opravljajo le-ti. Da pri takšni „plači" človek ne more živeti ne umreti, je umevno. Vrhu tega pa je služba sama na sebi tako težavna, da razun cestarjev samih, tega skoro nobeden ne ve. Vsak cestar mora takorekoč garantirati za osebe, živino in vozove, ki uporabljajo cesto. Zato imamo stroge predpise, po katerih moramo v najhujših vremenih, kakor ob velikih nalivih, o snegu in nevihtah itd. pregledovati vsaki svoj kos ceste, ki pa ni majhen. Služba ima torej tudi veliko odgovornost. Pred več leti smo prosili, da bi se nam podelilo nekoliko odškodnine za stanarino. Se-le lansko leto so se „naši" gospodje spomnili in so res nakazali neki znesek v ta namen, toda kako ! Izmed okroglo 60 cestarjev v Istri dobilo je samo kakšnih 25 omenjeno odškodnino za stanarino, drugi pa nič. Gotovo ni nihče nevoščljiv onim, ki so bili tako srečni, toda to izgleda vendar preberaško, kakor bi država ne imela niti toliko, da bi dala vsem cestarjem po 10 K mesečno. Posebno „srečni" smo mi cestarji z našimi predstojniki. Skoro vsak stan ima tak^ predstojnike, ki vsaj nekoliko skrbe za podrejene jim služabnike Le „naši" viši se čisto nič ne menijo za naše križe in težave. Ne kažejo nam druzega nego strog obraz in paragrafe. Posebno sramotno je to, da se cestarja, ki slučajno ni svoje službe iz katerih si bodi vzrokov vršil prav m^ančno, kaznuje z denarno globo do 4 K, ki mu jih pri izplačevanju mesečne plače odtrgujejo. To je škandal ! Da si erar išče na tak način zadoščenja, je vnebovpijoče. Skrajni čas je, da se te razmere popravijo. V to pozivljjvno slavno vlado in naše predstojnike, da se zavzamejo nekoliko tudi za nas. Cestar. TEŽAŠKA MALA KliONSSis Ožgala sta se se špiritom. 45-letni Anton Klun in 36-letni Jakob Hvala sta delala skupaj pri premikanju vagonov z volom v svobodni luki, Včeraj predpoludne je Klun potožil tovarišu, da ga grozno boli hrbet. — Dobila sta špirita in Klun je naprosil tovariša, da ga je se špiritom masiral po hrbtu. Hvala je Klunu rad vstegel. Klun je slekel srajco in Hvala ga je začel drniti se špiritom po hrbtu. H kratu je pa eden njiju, zdi se da Hvala, poželel cigareto, a ko je cigareto prižigal, so se mu vnele roke, ki jih je imel mokre od špirita, in ogenj je ž njegovih rok prešel tudi na hrbet Kluna. No, bila sta oba grozno ožgana : Hvala po rokah in po obrazu, a Klun — ta posebno hudo—po hrbtu. Pozvan je bil k njima zdravnik se zdravniške postaje, ki je obema podelil najnujnejo pomoč in dal potem Kluna prenesti v mestno bolnišnico, dočim je šel Hvala s povezanima rukama in povezanim obrazom domov. Mačeha. Tukajšnji policiji je dospelo od sežanskega c. kr. okrajnega glavarstva sporočilo o sledečem dogodku : Neki Ivan Brišček, doma iz Briščekov, je prijavil na c. kr. okrajnem glavarstvu v Sežani, da je našel pri gospej Mariji Ostr^nski v Briščekih neko 6-letno deklico, o kateri da se ne ve od kje da je, ne čegava da je. Okrajno glavarstvo je na to dalo zaslišati deklico, ki je povedala, da je prebivala pri svoji mačehi v Trstu. Mačeha da je pa skrajno grdo ravnala ž njo : zaprta da je bila vedno v neki sobi, jesti je dobivala le po enkrat na dan, po zimi da je imela za odejo edino le rjuho, a poleg tega da jo je mačeha pretepala. Očeta njenega da ni bilo nikdar doma. Slednjič je zvedela, da se nje oče nahaja na Sveti gori pri Gorici. Neki dan se jej je posrečilo pobegniti in odšla je iz Trsta z namenom, da pojde na Sveto goro k očetu. Mej potjo je pa zašla v vas Briščeki in tam jo je vzela k sebi gospa Ostranski. Povedala je dalje, da je bila do 6. leta v nekem zavodu v Trstu, od tam da jo je vzela mačeha. Na to da je bila nekaj časa pri svojem dedu, a potem da jo je vzela k sebi mačeha. Ni pa hotela povedati nikakega imena : ne svojega, ne očetovega, ne mačehinega in ne dedovega. Vsa stvar izgleda precej čudno, in vsled tega je c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani sporočilo o tem dogodku tukajšnji policiji v svrho, da bi se poiskalo mačeho deklice. Pretepač. 38 letni mornar Fran S. je V Trstu, dne 21. junija. 1907 »EDINOST« št. 169 Stran III jočo v ulici degli Orti, ter ji provzročil več ran. Bil je vsled tega aretovan. Nezgoda na delu. 20 letni zidar Ivan Persolja, ki je delal na gradbi hiše v Bojanu v ulici a Montorsino, je včeraj okolu 1. ure popoludne padel z odra v I. nadstropju. Pozvan je bil k njemu zdravnik se zdravniške postaje, ki je konstatoval, da se je mladenič pobil v notranjosti života. Sicer pa ni nič nevarnega. Dal ga je prenesti v bolnišnico. Tatica. 38-letna Marija R., stanujoča v ulici Giulia, je bila včeraj v jutro ob 6. uri aretovana v svojem stanovanju, in sicer na podlagi ovadbe, ki jo je proti njej vložila na policiji gospa Antonija Kravos, lastnica ljudske kuhinje v hiši 42 v ulici Giulia. Marija R. je namreč Antoniji Kravos vkradla 7 kron denarja, neki jopič in pa srebrno verižico, vredno 5 kron. Za tem je pa hotela prodati jopič neki Kranjc, ki je v službi pri Antoniji Kravos. Kranjc pa. ki je poznala jopič svoje gospodinje in je vedela, da je vkraden, ga je Mariji R. iztrgala iz rok in g» nesla gospodinji. Tem potom je prišlo na dan, da je Marija R. vkradla gori omenjene reči. Zasačen je bil predsinočnjim o polu-noči 28-letni težak Josip D., stanujoči v ulici Giacinto Gallina, ko je preiskoval žepe nekemu Alojziju Fior ko je le-ta spal na tleh v ulici della. Barierra. No, vkradel mu pa ni ničesar. Vendar so ga redarji tirali na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga djali pod ključ. Neznani tatovi 30 letni ogljar Josip Ferič, stanujoči pri Katarini Demarco v ulici dei Vitellli št. 6., je prijavil na policiji, da mu je neznan uz novič tekom tega tedna vkradel iz sobe 6 srajc, par čevljev, par hlač in obleko rujave barve in s to obleko tudi 10-kronski bankovec, ki je bil v enem žepov te obleke. Vsega skupaj da ima 43 kron škode. — Ferruccio Taddia, ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Pondares, je prijavil, da mu je neznan uzmovič na cesti vkradel uro iz kovine in srebrno verižico v skupni vrednosti 23 kron. Roza Depangherje prišla včeraj predpoludne iz Kopra — kjer prebiva — v Trst. A že na obrežju del Mandracchio jej je neki neznan uzmovič vkradel iz žepa ruto, v kateri je imela zvezanih 5 bankovcev po 10 kron. Prijavila je stvar policiji. Smeš niča. Neki kmet se je bil kar trikrat naročil na en časopis. Nekoč ga je nekdo vprašal, čemu da si daj a pošiljati kar po tri iztise enega in istega lista. — »Veš — je odgovoril kmet — jaz znam le za silo brati. Ko preberem prvega, sem le slabo razumel. Zato pa berem še druzega. A da razumem popolnoma, moram brati še tretjega Koledar ln vreme. — Danes: Alojzij, spoznavalec ; Vekoslav ; Nera. — Jutri: Pavlin, škof; Miloš ; Stanoslava. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne Celzius. — Vreme včeraj : lepo. _ Zasedauje porotiiega sodišča. Radi zločina oskrumbe. Včeraj se je vršila razprava proti 28 letnemu fotografu Karolu Pittoni, ki je bil tožen, da je prve dni aprila t. 1. oskrunil neko sedeminpolletno deklico. Razpravi je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča vit. Nadamlenski, a votanta sta bila sodni svetnik dr. Andrich in sodni tainik Parisini. Obtožbo je vzdrževal sam državni pravdnik dr. Z^ncovich, a toženca je branil dr. Robba, dočim je staiiše deklice kakor zasebno stranko zastopal odvetnik dr. Pincherle. Na včerajšnji razpravi je toženec najodločneje tajil, da bi bil kriv, dočim je deklica trdila, da jo je v resnici posilil, in sicer dvakrat. Ker je deklica imela neko bolezen, na kateri je trpel tudi toženec, je skušal branitelj z raznimi vprašanji, ki jih je stavil pričam, dokazati, da je deklica dobila to bolezen morda indirektno. In zdravnik dr. Lieb-mann, ki je bil zaslišan kakor priča se je izrazil skoraj v tem smislu. Dr. Liebman je namreč prvi preiskal deklico in jej našel malo rano. Izjavil je pa včeraj, da ni izključeno, da je to rano provzročila bolezen sama in ne posiljenje. V7endar so ga porotniki spoznali krivim in na podlagi njih pravoreka ga je sodišče obsodilo na tri leta in pol težke ječe, primerno poostrene s posti. Društvene vesti in zabave. Tamburaški odsek pev. društva ..Kolo" vabi vse ^svoje gg. tamburaše na tamburaško vajo, ki se bo vršila danes ob S. uri zvečer. Ker se bliža čas koncerta so naprošeni gg. tamburaši, da se polnoštevilno vdeležijo te vaje. Vesti Iz Goriške. Izlet pevskega društva Košana v Lokev. Košansko pevsko društvo je prihitelo dne 16. t. m. s svojim vrlim tamburaškim zborom na obisk k bratskemu društvu „Tabor*4 v Lokev. Vsled dolgotrajne vožnje ni hotelo društvo „Tabor" mučiti vrlih Košancev na pekočem solncu, temveč je vsprejelo drage goste med gromenjem topičev, ter jih odvedlo v društvene prostore, kjer jih je predsednik društva „Tabor"' prisrčno pozdravil s primernimi besedami ter na kratko opisal zgodovino stare trdnjave, kjer ima domače društvo svoj sedež in po katerem si je tudi nadelo ime „Tabor". Predsednik pevskega društva „Košana" je z vznešenimi in navdušenimi besedami odzdravil, ter pozval pevce obeh društev, da so skupno zapeli „Slovenec in Hrvat". Na to sta šli obe društvi v spremstvu velike množice na lepi vrt g. Ant. Muha. kjer so pod hladno senco košatih, z mnogimi trobojnicami odičenih murv zaseli določene prostore. Nad vhodom pod hladno senco se je blestel iz trobarvnih cvetic krasno sestavljen „Bratski pozdrav" ! ki je delal vso čast svojemu mojstru gosp. Iv. Frankoviču, društvenemu tajniku. Med pevskimi točkami, ki sta jih prepevala oba zbora vsak pod svojim pevovodjem, so udarjali košanski tamburaši pod vodstvom predsednika gosp. Janka Grada. Tamburaši se vežbajo komaj pol leta. Še celo mali šest tednov stari lokavski tamburaški zbor je pokazal, da se s pridnostjo doseza tudi v kratkem času izborne vspehe. Med raznimi navduševal-niini napitnicami brez nepotrebnega kadila je prehitro minil prekrasni večer. Okoli desete ure zvečer sta se bratski društvi razšli s trdnim sklepom, da ni to zadnji sestsnek. Smelo trdim, da ni bil to le krasen praznik za obe društvi temveč tudi vsemu prebivalstvu v Lokvi. Vrlim Košancem kličemo tem potom : le tako naprej in na veselo svidenje ob razvitju Vaše zastave! Vesti iz Istre. Občinske volitve v Puli. Predvčerajšnji dan je prinesel laški kamori v tretjem razredu večino 647 glasov. Mi smo že v včerajšnjem izdanju predvidjali približno tak rezultat, i Včeraj so namreč volili pretežno italijanski kraji okolice: Fazana, Galežan. Vodnjan in pa Peroj. Včeraj so začeli voliti pretežno hrvatski kraji : In sicer so volili včeraj : Al-tura, Kavran, Lavarig in Montič. Danes volijo : Pomer, Premontura in Štinjan. Jutri: Ližnjan, Medolin in Slšan. S tem bodo dovršene'volitve za III. razred po 8 dnevnem boju, kakoršnjega — kar se tiče srditosti — ; še ni videla Pula. Vprašanje je sedaj, da-li i večina glasov, ki jih dobi gospodarska stranka j v teb pretežno hrvatskih krajih, odtehta ve-! čino, ki si jo je izvojevala kamora v mestu : in v laških krajih okolice ! „Omnibus^ in ' „Polaer Tagblatt" pišet.i tudi v zadnjih svojih došlih nam izdanjih jako samosvestno in i sta uverjena o zmagi „Gospodarske stranke". Srditost je v Puli dospela do vrhunca in dobiva izraza v neprestanih napadih po dnevu in po noči od strani elementov, ki si svojo italijansko navdušenje dajajo — primerno plačati. Izlasti predvčerajšnji dan je bil viharen in krvav. Ko so se volilci iz Vodnjana in Gale-žana vračali iz Pule domov, je prišlo do krvavega spopada, v katerem je bil en Galežan baje ubit in več druzih pa ranjenih. Včerajšnji „Piccolo" je sicer poročal tako, da se je umelo, kakor da so Hrvatje napadli Galežane. Ali vse pripovedovanje je bilo tako nebulozno in nejasno, da se ni nič vedelo, kako in zakaj je prišlo do spopada in kdo da je bil udeležen. Stvar se nam je zdela zelo dvomljiva. Se bolj sumljivo je brzojavno poročilo v sinočnjem „i'^ccoluu, kjer sicer govori o krvavih dogodkih, o „zbesne-ležih" in „napadalcih" a se izogiblje besedi „Hrvat". Mi ne moremo trditi seveda ničesar, ali dovoljujemo si izreči svoje mnenje, da ni izključeno, da so se italijanski volilci ene i a druge stranke sprli in spopadli med seboj. Na vsaki način treba počakati avtentičnih podatkov izlasti v tej smeri, da-li niso oni, ki so odnesli krvave glave, sami izzvali klanje?!! Na to stran smemo zahtevati stroge preiskave. ______ Vesti iz Kranjske. Nesreča na železnici Med Kresnicami in Lazami je padel z vlaka neki mož, ki se je vračal iz Amerike ter se iz veselja, da kmalu pride domov, v St. Petru in v Ljubljani močno opijanil. Kolesa so mu odtrgala glavo. _ Vesti Štajerske. Železniški voz zgorel. V soboto po noči je zgorel na kolodvoru v Laškem trgu železniški voz z novim avtomobilom. Avtomobil je prišel iz Trsta in je bil namenjen v Bukarešto. Umrl je v Laškem sodni svetnik Adolf Pfefferer, star 55 let. Bil je zaveden Slovenec. _ Vesti iz Koroške. Šolstvo na Koroškem. Iz nekega poročila deželnega šolskega sveta posnemamo nastopne podatke. Koroška ima skupno 372 ljudskih šol. Od teh je 285 ljudskih šol z nemškim učnim jezikom, 3 s slovenskim učnim jezikom, dočim je 84 šol jezikovno mešanih. Privatnih ljudskih šol s pravico javnosti je 12, brez te pravice 3. V minolera letu je bilo na Koroškem 61.057 za šolo godnih otrok. Javne Šole je obiskovalo 28.877 dečkov in 28.300 deklic. Koliko slovenskih otrok je j obiskovalo šole ne pove poročilo. Na javnih i šolah je poučevalo 670 moških in 259 ženskih učnili moči, skupno 929. Na privatnih šolah 12 moških in 55 ženskih učnih moči. Na; moškem učiteljišču je bilo 246 kandidatov, na ženskem 109 kandidatinj, poleg tega je: bilo na ženskem učiteljišču TJršulink, ki ima pravico javnosti. 110 gojenk. Borovlje. Dne 16. t. m. se je zaključila telovadba boroveljskega nemškega (?) — telovadnega društva in so prišli k temu imenitnemu slavju renegatov tudi telovadni društvi iz Celovca in Ljubljane. Posebno prijazno so bili pozdravljeni Nemci iz Ljubljane, da se oddahnejo v pristno (?) nemških Borovljah, ker so v Ljubljani tako —? zatirani ! Maščevanje. Na kolodvoru v St. Vidu sta trčila skupaj pri volitvah v Ziljski dolini nasproti stoječa si kandidata, krščansko-soci-jalni grof Khevenhiiller in pa sedaj izvoljeni poslanec dr. Waldner. Psovke, ki so letele na shodih kakor sulice od enega na drugega, so bile grofu preveč, in dal si je zadoščenje s tem, da je na kolodvoru v Št. Vidu dr. AValdner-ju eno prisolil. Poslanec Waldner ga namerava tožiti. Sonnwendfeur. Sudmarka v Celovcu in v Beljaku poživljata svoje podružnice in člene, da naj dne 23. t. m. na večer zažgejo prav obilo kresov, takoimenovanili „Sonnwendfeuer", posebno na gorah. Pri tem se plazijo seveda najraje v Karavanke, na slovensko ozemlje, in hočejo s temi kresovi pokazati svetu, da vlada nemški „Mihelu tudi že med Slovenci. Popoludne 23. pa napravijo v Beljaku in Celovcu veliko kresno veselico in ob tej priložnosti izženejo nezavednemu ljudstvu, katero misli le na kratek čas, težko zaslužene si novce. „Sudmarka" pa dobiva na ta način tisočake za podkupovanje slovenske narodnosti. Gospodarstvo. Avstrijskih državnih železnic je leta 1907 — 9276 km, leta 1906 jih je pa bilo 9031 km. Od 1. do 31. maja se je prepeljalo 5,111.100 oseb in 3.394.100 tonelat blaga. Za prevažanje oseb (z dotično prtljago) je železnica prejela 6.918.100 K, za prevažanje blaga pa 18,539.500 K, skupno 25,457.600 K. Leta 1906 le 24,005.992. Od 1. januvarija do 31. maja 1907 se je prepeljalo 20.310.300 o-eb in 16,374.000 tonelat blaga. Za prevažanje oseb je železnica prejela 28,758.200 K, za prevažanje blaga 87,877.700 1 K. Skupni dohodek leta 1907 — iznaša 116,635.900 K, leta 1906 le 112,551.245 K. Največa svetovna elektrarna — v Dubrovniku. „Hrv. Dnevnik" javlja, da namerava znani podjetnik I. Modric, ki je na Krki, z italijanskim kapitalom zgraditi za proizvajanje karbida elektrarno s 24.000 konjskih sil, uporabiti Trebinjščico v Hercegovini v hidro-električne svrhe. Troški bi iznašali 15 milijonov. Ta reka poplavlja veči del* leta_ „Popovo polje" 250 metrov nad Dubrovnikom. S polja izpelje vodo po tunelu, ioi$m 10 kilometrov, nad sam Dubrovnik in bor" dobival z višave 250 metrov toliko množino vode na ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnic<) Trst, ulice Torrettte št. 34 (t dot? liSč „JUIa nttova clttd di trieste". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in deč' ===== vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor ti:.i blago vseh vrst iz najpopolnejše novr- Kdor i?Če službo ali kakoršno-koli zapo-f=I*n]t : kdor iSče uradnike ali službeno osobje ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev, kdor Ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor Jclf po?ojilat vknjižbe itd. prodati ali kupiti pre mičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd-, taj ee pesinii MALIH OGLASOV v ,.E d i n o * t i", ki so najceneji, največ čitani In tajbolj pripravni v dosego namena. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop Tovarna pohištva v TRSTU ulica đella štev. 46 (Dalje na IV. strani) Denarna posojila j": ttvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, . pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank, proti primernim obrestim oziroma proti amor-b tizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZID AR It* ulica della Caserma št. 14, I. nadat od 9.—12. predpoi. in od 3.-6. popoludne. Corso štev. 17 II. nadstr. Corso št:ev. 17 II. nadstr. Avtorizovana priprav ljavnn čoln ZA IZPIT ENOLETNEGA DO^RCVOLJSTVA ki jo vodi profesor komunalne gimnazije R dr. de Lnyk. Redni tečaj od oktobra do prih. junija. Brzi tečaj od arede novembra do srede februvarija. Poučujejo profesorji komunalne gimnazije, mestne realke, c. kr. trgovinske in pomorske akademije. Pouk v italijanskem in nemškem jeziku. Informacije in vpisovanja vsaki deiavni dan od ri. ure naprej. Corso štev. 17 II. nadstr. Corso štev. 17 II. nadstr. Pohištvo in tapetarije v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti in elegancije — — — se vdobi pri — — — (naslednik G. Dalla Torre Giacomo JVtaceraia ulica M Acpflotto 3 ulica Chiozza 7, nlica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. ^V as Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in ipeOidjsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via della StaziOIie Št V. 7. - Telefono it. 847 Filijaike v PULI, GORIC!, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. = (PcSiljaiiie presneto?, ti se jemljejo na Dstoraaje ia imaMje blaga na ?se prme.) = Sprejema se tudi pohištvo In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. W Edini tržaški zavod za — VASUIM-HI FANFR" ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPliOii ULLnilLn - Točna postrežba in nizke cene. ""^gg® 'vvrvrrrrv'vrvv Pohištvo ■ssa m solidno in elegantno JEST po zmernih cenah Rafaele litaiia TRST — Via Malcanton 7 P DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najuspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAR- revmatizmu in protin TEKOČINA GODINfl panjema ▼ Tok lafMka |ttiu, Uma „JRU Jbfana kila Sabfte" od K 14». Is Ms m m odpoBj« saji od 4 ir. Mah« m JasijM Miaa, kkaou Jft Igu*, $anKft»4.j ali pati aalioipatai pottjatvi neaka 7 K faaks|paltMM ia Stran IV >EDINOST« štev. 169. V Trstu, 21. junija 1907 IOTEL/BALK.O "catSLT-lBMS HOTEL BALKAI \ sekun-lo, da bo ista dajala 120.000 konjskih sil. (Niagara daja samo 60.000 konjskih sil), Iz tf ga se razvijejo velike industrije s 5000 do 6000 delavcev. Književnost in umetnost. Josip Hatze: Novo cvijeće. Zbirka popjevaka za jedno grlo uz pratnju glasovira. Pod tem naslovom je izdala knjigotržnica Simunić i dr. v Zagrebu — na korist „Cirilo-Metodskih zidara44 — 6 krasnih popevk za en glas ob spremljevanju glasovirja. To je zares dehteče cvetje, toliko, kar ae tiče teksta kolikor krasne glasbe. O glasbi g. Hatzea se mora na kratko reči: neprisiljenost in glad-kost melodije, zanimiva, moderna, a poleg tega pregledna in jedrnata harmonija. Slednjič (ali prav za prav v prvi vrsti pokazuje karakterizacija teksta, da je v gospodu Hatzeu žarkega čutstva in čvrste invencije. — Pesmi bo melanholične, a nekatere se odlikujejo neizrecno krasoto in jih ne morem dovolj priporočiti našim pevkam. Posebno je po vsebini in glasbi krasna „Rob" (S. Kraj-cević), pak „Molitva" in „Suze", a harmo-niški interesantna „Eretikon". Cena zbirki je mala, iznaša le 3 krone. _ Fr. D n g a n. Razne vesti. Največa ladija na sveta Najnoveji velikanski parnik „Cunard Line" „Lusitania" je pravkar dovršen v Clydu na Angležkem ter predstavlja rekord ladijedelstva. Plavajoči velikan je dolg 785 čevljev in ima 32.500 tonelat, a vzlic tej ogromnosti 25 vozlov brzine. Marljivost čebel. Neki prirodoznanec, ki je obširneje proučaval marljivost čebel, je našel, da morajo te pridne živalice obleteti nič manje nego 1 in pol milijona posamičnih cvetlic, da naberejo 1 kilogram sladkorja; da dobijo 1 kilogram medu, ki ima približno 75 odstotkov sladkorja, je potrebno okolu 1,005.000 cvetlic. Ukraden zaboj z denarjem. Iz Budimpešte poročajo : Po spremembi na srbskem prestolu leta 1903 je dala srbska vlada kovati v Kremnici v Severni Ogrski nove d i-narske komade. V Beligrad je bilo odposlanih 144 zabojev. En zaboj z 4500 komadi se je s potom izgubil. Pred par dnevi je dobila policija vest, da je denar ukral sprevodnik Kovacs. V resnici so našli pri njem še 3500 komadov, ki jih je zakopal. Zaprli so njega in nekega zlatarja, ki je prevzel drugih 1000 komadov. 'I Mohp-tnedanec je postal v Tunisu v Afriki kranjski baron Baillon, ki ima svojo graščino na Gorenjskem. V Aleksandriji se snuje slovensko-hrvatska ljudska šola. Zborova ni e avstrijskih pekovskih mojstrov. Na Dunaju se je dne 19. t. m. pričel ustanovni shcl ^Zve^. avstrijskih pekovskih mojstrov". .Z^'rovai?,* je trajalo dva dni. — ' Tujci v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne 20. junija: Hunek sped., Feis W. častnik, de Henninen-thal A. častnik, Herlinger H. častnik, Vrany F. ur. Sehmid G. častnik, Pichler C. uradnik DUNAJ. — Borian 1. uradnik, Biba F. uradnik WISSEBEBG.— Srasnov O. potovalec, Kucera V., Jahn H. zasebnik Pinkas F. častnik, Wesse]y A. trgovec PRAGA. — BuŽicka B. svečenik, ROC. — Jahn H. zasebnik, PILSEN. — Hlowy L potovalec IGLA V. — Dr, Perner F. notar KASSA. — Petrič F. zasebnik SPLIT. — An*eln L posestnik BOZEN. — Hribar D. trgovec LJUBLJANA. — Penna L, trgovac RIM — Lukacs L. trgovec BOGLAR, — Schvveiner A trg. ZAGREB. i ii ir ir ir ir ir ir UldnDP vajen s konji se sprejme pri Franu ni na menjice po 6°/0, na zastave po 5l/8°/o in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, 3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. Poštno - hranilnični račun 816*004 wmBmamgmuma. V/\V K JIGO VEZNICA AVA Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figlio Trst, Via Porporella št. 5 - ogel Via della Samta Giovanni Sardotsch & Co. (prej v službi tvrdke Zennaro e Gentilli) Trsi, ulica Vincenzo Beliini štev. 5, Trst (ogel San Splrlđione (hiša Brunner) Stekla in zrcala, dijamanti za režat, ste-klene, stvari, porcelane in svetiljke. — Vse potrebno za razsvetljavo na plin. — Specijaliteta: steklene stvari in por-celane za kavarne in gostilne. — Zmerne cene in točna postrežba. Stavljajo se v delo stekla tudi na domu. ) MERKUR J. ULCAKAR & Co. - Trst Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - informacije. Zaloga raznovrstnega koloni jal nega in druzega blaga. -- zahtevajte cenik. = VELIKA ZALOGA praznih buteljk Trst, vi a delle Ombrelle št. r> Guido e ligo Csen 100.000 buteljk od šampanjca za refošk Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanje, bor-deaux, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene. prevzamejo se dopošiljatve na deželo. I Kupuje se razbito steklo vsake vrste. Samo za malo časa! Samo za malo časa! Prodaja izgofovljenih oblek za otroke in odrasle = v velikej izberi in po vsaki meri v prodajalnicii ul. Farneto 5 (Largo Santorio Santorio) po zelo nizki ceni. Nikdar nš bila taka cena B Trstu Obiščite prodajalnico :::::: in boste se prepričali! •-. ip-Si Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod. obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih ■ mineralnih vod-- Angelo Deuetok - Trst ulica Acquedotto 22. — Tel. 1443 Ni je boljše namizne pijače katera bi bila v poletne-n času bolj hi:uTllti;i zx otroke in oirusćeue, nego je jabolčno vino. Ima malo alkohola in je najpripravnejša nami/.-);* pijača za bulehue osebe (želodec - nervoznoet - rev matizmi itd.) — Priporočeno od vseh zdravnikov. Buteljka 1 liter 56 stotink (buteljko treba vrniti) Glavna zaloga v Srsfu Ulica SS. Martiri št. 11. Pošilja franko na dom, ako ae naroči po dopisnici t Sternito v Skril j It je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvoreev in tovarn. Pošiljajo sc povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZAIiOGE V VSEH GIiflVNlH MESTIH- — Vprašajte vzorce in kataloge v - Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeid) Trst, Scala gelveSere št. 1, Ceie/on 1057 I.a vrsta kron 25 50 ELa „ „ 2350 ftiilla m Ml m lilili paiMa | za kilogr. Motocikli in trikolnice za pro važanje. ometi W Dospele so! "VI Najokusneja eleganca in lahkota, prosti tek da ae spravi kolo v tek na mestn, csravnonten odhod brez sunka in stresa, menjava hitrosti med vožnjo — možnost, da »e prema g« lahko vsako reher — "rs VILICE --