Štev. 22.
V Mariboru maja 1876.
Izhaja vsak četrtek
in velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom 2a celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležhiki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
TečiM X.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se 110 vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 1'2 kr., trikrat 16 kr.
Dvojna gosposka v deželi.
(Govor poslanca g. Hermana v deželnem zboru v Gradcu.)
V. Sedanja centralistična sistema mora propasti — sicer ne more biti boljše. Država in jeni dunajski ministri ne morejo vsem deželam dobro in srečno gospodariti. Nasledek jikovemu prizadevanju je in vselej bo: občna spačenost in „krida" ali denarstveno opešanje države, dežel, okrajev in srenj. Političnih poslov je tedaj treba razdeliti. Veliki državni posli, ki zadevajo jednako vse dežele, ti se naj pustijo državi in jenim dunajskim ministrom, drugi pa se naj deželam v samoupravo izročijo. Samouprava se namreč ne sme tako umevati, da se kmetom uradniške pisarije nalagajo, ampak da vsaka dežela svoje domače zadeve sama opravlja. Zato bi se naj sedanje drage c. k. na-mestnije (Statthaltereien) razpustile. Jihovi posli pa bi se naj izročili zopet deželnemu glavarju, kojega imenuje cesar kot štajerski deželni oblastnik. V državi naj on zapoveduje kot cesar, v deželi pa kot vojvod. Kot cesar naj ima svoje dunajske državne ministre, kot vojvod pa svojo deželno gosposko. Tej bodi načelnik deželni glavar ali, kder je to starodavna navada, maršal, n. pr. na Češkem in Gališkem. Ta in deželni zbor, kojemu je on ob jednem predsednik, naj daje v zvezi s cesarjem kot deželnim oblastnikom vse postave za deželo Štajersko in nihče drug. Za posvetovanje in poslovanje v državnih zadevah pa naj vsaka dežela izbira može iz deželnih poslancev za državne delegacije. Dunajskega državnega zbora pa popolnem treba ni! Vsakemu deželnemu zboru bodi pridjana samostalna, to je od državnih, du najskih ministrov v deželnih zadevah popolnem neodvisna deželna gosposka, ki bo za svoje poslovanje deželnemu zboru odgovorna. Načelnik jej bodi deželni glavar, ki podpišuje vse najvišje ukaze. Dunajski državni ministri nimajo ničesar podpiševati, kar zadeva naše deželne reči. Omenjenej deželnej gosposki se naj izroči vse, ka> sedaj cesarska namestnija in deželni odbor opravljata ter se jej naj naloži vsa djanska izpeljava deželnih in državnih postav,
kolikor te deželo zadevajo. Ta deželna gosposka naj predloži deželnemu zboru nov volilen red in naj nastavlja in ureduje v zvezi z deželnim zborom vse nižje gosposke po celi deželi. Dunajski ministri se nimajo nič vtikati. Naposled se mora natančno določiti še svota denarjev, katere potrebuje država, t. j. cesarstvo od dežele Štajerske; ta določena svota se ima vsako leto v državno kaso na Dunaj poslati, vsi drugi dačni denarji naj ostanejo v deželi in se naj za deželne potrebe porabijo ali pa davkeplačiteljem odpišejo.
Tako politično upravo terjamo federalisti, tako uravnavo Avstrije zahteva zgodovina in pravica, za njo se potegujejo avstrijski narodi že celih 15 let i zastonj. Nemški liberalci in centralist! jo zabranujejo na vsak način. Ali naposled mora naša pravična reč obveljati, sicer propade država z deželami vred.
Cerkvene zadeve.
Blaženim božjim slovesno prišteli so sv. oče Pij IX. v nedeljo 14. maja našega avstrijskega rojaka Klementa Hofbauerja, ker je natančno dokazano, da je pobožni mož božje čednosti : vero, upanje in ljubezen do Boga in bližnjega, kakor tudi djanske čednosti: modrost, pravičnost, srčnost in zmernost spolnoval v preizvrstni in junaški meri. Blaženi Klement je bil 1. 1751 rojen od ubogih starišev v mestiču Tasovicah na Mo-ravskem. Spoznavši svoj poklic v duhovniški in redovniški stan, je odpotoval v Rim, kder se je izučil bogoslovskih ved, postal duhovnik in redovnik pri oo. Liguorijanib. Potem je goreče deloval za zveličanje duš na Švicarskem, Nemškem, Poljskem, Romunskem in naposled na Dunaju, kder je 15. marca 1820 v Gospodu zaspal. Brž po svoji smrti je začel sloveti kot svetnik; cerkva božja na zemlji ga sedaj prišteva blaženim služeb-nikom božjim.
Procesija na sv. Višarje se bode letos 3. junija ob 7. uri zgodaj zbrala v Gradcu v cerkvi Mariahilf, potuje nad Lankovice, črez Pako, pride
v pondeljek večer v Velikovec, v torek črez Celovec do Žihpolja in v četrtek 8. junija na sv. Vi-šarje. Južna železnica je romarjem dovolila 50% odpustka!
Čudežno ozdravljenje. Elizabeta Klingen-schmid v Tridentu na Tirolskem naznanja po časnikih, da je na čast Našej ljubej Gospej presve-tega srca opravila devet dnevno pobožnost in rabila blagoslovljeno vodo iz jame Lourdes-ke, katera zarad prikazni blažene Device Marije po celem Francoskem slovi, ter da je sedaj popolnem ozdravila in zgubljeno govorico dobila nazaj! Vračniki imajo ovo naglo ozdravljenje za — čudež!
Minister Stremajer ima 600.000 fl. na razpolago, da pomaga duhovnikom katoliškim, kateri ga za milošnjo poprosijo in katere on potem mi-lošnjo prejeti dovolj vredne spozna! Českej duhovščini je namenil 120.000 fl. Za redno zboljšanje duhovniške plače so poslali katoliški rusinski duhovni posebno poslanstvo k svitlemu cesarju, ki mu je obljubil storiti, kolikor bo pri sedanjih hudih razmerah mogoče! Minister Stremajer pravi v svojem lanskem poročilu, da se bo pri rednem zbolj-ševanju kongrue moralo tudi ozir jemati na duhovniške družbe, katere so se v nekaterih škofijah osnovale duhovnikom v podporo! Na Štajerskem je lani g. Stremajer 193 prosilcem razdelil 25.290 fl. Pri odmerjanju nove duhovniške dače je minister razločno ukazal, da se pri dekanih sme 200 fl. vračuniti za dekanijske posle. Slišimo pa, da se to ravno v naši škofiji ni zgodilo!
Delivanje blagoslova je na Pruskem prepovedano. V Pragi je bil prusk bogoslovec v duhovnika posvečen, ker je njegov domači škof izgnan. Domu prišedši je vhiši svojega svaka pri zaprtih dverih večim znancem in sorodnikom delil sv. blagoslov. Grd ogledub ga je brž policiji ovadil in ta je mladega mešnika takoj iz domačije iztirala v prognanstvo!
Božjeropno postopanje pruskih, lutrovskih žandarjev postaja že res neznosljivo. Bilo je letos 15. aprila, ko je pruska vlada odstavila in v ječo zaprla pridnega župnika Jaroša v Cotovicah pri Olovi v pruski Šleziji. Na to pošlje Olovački dekan Beer svojega kaplana, da prenese sv. Reš-nje Telo iz Cotovičke cerkve v Olovačko dekanijsko cerkev. Komaj se je to zgodilo, že so prišli žandarji nad dekana, ki pa ravno ni bil doma. Žan- I darji so sedaj šli v cerkvo in predrzniši izmed njih je odklenil tabrnakel, svojo nesramno roko stegnil po sv. Rešnjem Telesu ter 2 hostiji, večjo in menj-šo, vzel in nesel na okrajno sodnijo in tam položil na mizo, potem pa zopet pobral in v tabrnakel nazaj zanesel . . . Ovo božjeropno ravnanje drznih lutrovcev je vse verne Katoličane na Pruskem neznano zabolelo in razžalilo, zlasti ker ni nikder pomoči zoper tako nesramnost! — V škofiji Trijerski so Prusi že toliko duhovnikov zaprli ali pregnali, da je sedaj 113 župnij praznih in brez pastirjev!
Gospodarske stvari.
Dinje ali melone. (Cucumis melo.)
M. Dinj je mnogo sort, ki se pa vse v 3 glavne razrede spraviti dajo. a) Dinj a prižanka z ravno kožo, ki je pa z mrežasto, hrapavo skorjo preprežena; b) Dinjakandalupa. z bradoviča-sto ali pa z mrežasto prevleko, in slednjič c) Gladka dinj a, z ravno, gladko kožo.
V	novejšem času se je začela amerikanska dinja zelo priporočati, ker je najtrpežnejša in za prosto zemljo najpripravnejša.
Dinje štejejo k najnježnejšim povrtnim pridelkom, ki se pri nas le izjemno v prosti zemlji in le v toplih letih dobro obnesejo. Navadno se v naših krajih le bolj v gnojnih gredah vzrejajo. Lepe dinje se dajo tudi v vinogradu v novih jamah vzrediti. Take so navadno kaj izvrstnega okusa. Vendar pa taka vzreja vinogradu ni na korist, zato jo tukaj le mimogredč omenjamo, pa ne nasvetujemo. Za navadno pridelovanje dinj se jemljejo, kakor za rane kumare topli zaboji, v kterih se sadike vzredijo, kakor kumare sadike. Brž ko se četrti list prikaže, se jim srce priščipne, da le nekoliko glavnih odrastlikov poženejo, ki potem po ravnem rastoči cvet in sad nastavijo.
Ko bi se jih več kakor dva močna nasprotna odrastlika pustilo, bi cela rastlina preveč zdivjala in le droben in slab sad rodila. Toraj se morajo drugi tik stebla porezati, da ne morejo samovoljno rasti. Pa tudi vse postranske vejice se odstranjajo in le tiste puščajo, ki imajo prilič-no lego in se med seboj ne opovirajo. Brž ko so prvi sadovi nastavljeni, se glavne veje prirežejo in daljše ali krajše puščajo, kakor so ali slabše ali močnejše. Na najmočnejših se puščata po 2 sada in se glavna veja pri drugem kolenu nad zadnjim sadom odreže. Grede se morajo marljivo prevetrovati in okna, kedar vreme toplejše nastane, se raz zabojev vzamejo. Hitro ko se sadeži zrelosti bližajo, se le takrat zalivajo, ko je neobhodno potreba. Tudi se jim ali strešna opeka ali ktera druga kamnena plošča podloži, da se vlage varujejo in zrelost jim povspešuje. Zadnje se še bolj doseže, ako se posamezne dinje z steklenimi zvonci poveznejo.
V	toplih poletjih pri nas dinje v toplih legah tudi dobro storč, ako se 3 črevlje vsaksebi 1 l/% črevelj globoke jame izkopljejo in z vročim gnojem napolnijo. Na to se potem na 8 palcev debelo z dobro prstjo posujejo in v njo sadike, ki so se dosedaj ali v loncih ali pa v toplih gredah vzrejevale, posadijo in potem z steklenimi zvonci poveznejo. Ti zvonci se morajo pa polagoma, kakor hitro gorkeje vreme nastopi, vzdigo-vati, slednjič popolnem proč vzeti. Obrezuje se tu ravno tako, kakor pri prejšnem načinu. Seme, ki se od popolnem zrelih dinj jemlje, ostaja na suhem shranjeno do 15 let kalivno. Iz starejšega semena
se rodovitnejše rastline dobivajo, kakor od mlajšega. —
Navadna poraba dinj je znana. Kot namizni povžitek z sladkorjem in rumom ali arakom so v poletnih vročih dnevih prava sladčiea in krepilo. Razun tega se tudi nezrele, kakor kumare, vlagajo, in zrele vkuhavajo. Tudi bolj odraščene se dobro rabijo, vendar se jim pa mora pri vlaganju ali vkuhavanju koža olupiti in sad v ploščnate kose zrezati. Sploh pa pridelavo dinj živo priporočamo.
Nekaj o kravah mlekaricah.
11. Gospodar, kateri želi od svoje krave dobivljati veliko mleka, ta mora, tudi za potrebno klajo vrlo skrbeti in jo dobro pripravljati, da bo živini dišala, teknola in zdala. To se doseže s tem, da se krma, kolikor mogoče zdrobi, razreže, zmele itd. Takošno hrano potem želodec laglje prekuha in prebavi. Klaja, ki ni posebno tečna in okusna, se pa mora zboljšati in živini prijetna narediti. V ta namen se klaja ali prekuha ali popari in osoli, menj dobra pa z boljšo pomeša. Posebno kuhana in poparjena krma močno dela na mleko. Nekateri nemški živinorejci polagajo svojim gove-dam le samo toplo hrano. Zopet drugi dajejo zraven suhe še tudi nekoliko poparjene krme, postavimo : rezanico z repo, peso, korenjem, krompirjem itd. pomešano.
Mnogo se priporočuje rezanica, ki se je v kadeh sama po sebi sparila in zavrela, da diši, kakor — kako kisljato vino. Pazati se pa tukaj mora, da se sparjena rezanica preveč ne skisa, t. j. da ne postane tako kisla, kakor jesih ali da ne gnjije. Kdor hoče po tem načinu svoja goveda dobro rediti, ta naj napravi po številu živine večjo ali menjšo kad; naj jo potem napolni z rezanico kakoršne koli slame, pa ne celó do vrba. Na rezanico naj nalije toliko vode, da se vsa dobro namoči; potem naj pridene nekoliko domače soli — na vedro vode se naj vzeme 1/i funta soli — ter naj vse skup s kakim kolom dobro premeša. Kdor še za poboljšek nekoliko otrobov pridene, ta stori tem bolje. Tako namočena in osoljena rezanica živini kaj dobro tekne in krave dajejo veliko mleka. Za vsaki den se napravi sproti taka rezanica; osoljena voda pa služi za 3—4 dni. Mlekarji okoli Dunaja ali Beča delajo tako in imajo vsled tega lepe krave, ki dajejo po 12 bokalov ali pin-tov mleka na den 1
Za garje pri goveji živini se rabi 1 del kar-bolove kisline, 1 del petroleja in 18 delov laškega olja. S tem se ona mesta, kjer se garje nahajajo, namažejo. Če so garje prav hude, se vzame nekoliko več petroleja in karbolove kisline. Tudi 30 delov vode pomešane z 1 delom karbolove kisline jako hitro garje odpravi.
Gnojnica se rabi pri sadnih drevesih prav z velikim vspehom, če se spomladi, ali v poletnem
času pri suhem vremenu drevesna koža ž njo namaže. Mah, zajednice, merčesi in zalege se s tem na sadnem dreves« popolnem vničijo.
Za čistenje sodov je celo dobra voda pomešana z moko ali otrobi. Ta voda se pusti toliko časa v posodi, da nekoliko zavre. Posoda postane čista, zgubi tudi po plesnobi duh, in voda se lahko porabi še za prešiče.
Sejmovi. 29. maja pri sv. Lovrencu v puščavi, v Radazgivesi, v Središču, v Cmureku, v Poličanah, v Olimjem in v Reichenburgu.
Dopisi.
Iz Dravinjske doline. (Po vod en j — SI.
Bistričani). Nekdo po Dravinjski dolini potujoč je občudoval jeno rodovitnost in jo je zarad tega primerjal egiptovski ob reki Nil. Vendar mislimo, da bi jo Nilovej dolini v Egiptu smel primerjati tudi zarad povodenj. Kajti, kakor reka Nil po močnem deževju izstopivša poplavlja vso dolino, tako dela tudi naša Dravinja in prinaša mnogo blata v dolino, in jo gnoji pa tudi pogosto rodovitno, že obdelano zemljo s vsejauim semenom vred odnaša. Tako se je zgodilo letos 8. in 14. maja, ko je povodenj poplavila vso Dravinjsko dolino, posebno v Makolski fari, kder Ložnica v Dravinjo priteka. Iste dni je Makolam zopet obveljalo starodavno ime: sv. Andrej na jezeru. Kajti, kakor nekdaj, tako je tudi sedaj bilo vse eno jezero. V nedeljo 14. maja večina farmanov ni mogla do cerkve in kmet F. bi se bil lehko v potoku sred trga utopil, ako ga nebi 2 mladenča še izvlekla. Do začetka maja je vse lepo rastlo — sedaj pa je neizmerno zaostalo. Na Jurjevo smo videli že rženo klasje in cvetno nedeljo grozdiče na trtni mladiki. Sedaj je vse nekako odrvenelo. Krompir, kuruzo in fižol, kolikor ga ni povodenj odplavila, utegne prevelika moča vzeti — Bog nas varuj še večjih nesreč! — Slov. Bistričani — ali prav za prav Formacherjevci — 80 nekaj učinili, čemur bi se lehko vse krave ob vsem Pohorju smejale! Izvolili so si — častnega mestjana ali ehreubttrgerja. No, in koga? — Konrada Seidla, na Štajersko „privandranega tajč-pema", dosluženega stotnika in nebodigatreba kamškega predstojnika, ki še vedno z medvedovo kožo sedi na deželnem in državnem poslanstvu, čeravno so mu dijete zarubljene v deželnem in državnem zboru — nadalje „špecija" znanega celjskega arestanta Brandstetterja itd. — tega človeka so nemškutarski burgarji Slovenske Bistrice napravili za častnega mestjana. Gotovo velika čast za Bistrico! „Gliha rada vktip štriha". Naj ga pa le imajo! Morebiti še mu tudi poplačajo sitne dolgove, ali ga kedaj sprejmejo v „špital", a pa zapišejo med svoje „Stadtarme", če ga kde sami ne
izvolijo drugo leto za poslanca, ker ga bodo menda le enkrat slovenski kmetje zavrgli. Kdo ve!?
Iz Kamce. (Zopet Seidl). Prvo nedeljo po sv. 3 kraljih je g. Seidl predložil bresterniškemu srenj-skemu odboru prazno polo rekoč: tukaj se podpišite (karta bijanka); prepisal se bo na to polo srenjski proračun „Voranschlag" za tekoče leto. Udje so podpisali. Nek posestnik reče na tako podpisovanje „pametni pa le ste, kaj bi pa tedaj bilo, ko bi smrtno obsodbo podpisali!" Bresterničani smo za g. Kocmuta šolnino že odplačali, srenjske doklade tudi plačujemo, kaj bo le prinesla karta bijanka? —
Kakor slišimo je g. Kager 3. nedeljo po veliki noči v srenjski kamški pisarni službeno napovedal, da se morajo iz njegove hiše to je iz hiše pod štv. 15. vsi „spokati". Tamkaj je imel tudi g. Seidl svoje „faktično" stanovališče po zadnjem volilnem listu. G. Seidl je terjatev službeno podpisal, toraj tudi straha iz št. 15. zapodil. Kje bo le prihodnjič svoje „faktično" stanovališče napove-vedal? Radovedni smo, kako dolgo nas bo za štorove imel. — 15. maj je že minol srenjskega računa pa še ni, oh, kako nas je pred nekterimi tedni debelo „naštrihal" !! Takega preroka ne moremo za našega odrešnika imeti, ker se mu nikdar prerokovanje ne izpolni! Pri nas imamo tudi „bri-tofsko prašanje", kakor nekdaj Dunajčani. Sej je bilo že veliko, dela se pa nič ne vidi. Pred 3 leti je že g. V. iz Bresternice naročil, naj se okoli britofa napravi globoka jama, da se zamore voda odtekati, kar je res edino sredstvo vodo iz pokopališča spraviti, da se nebi ljudje več v vodo metali. Pa tukaj je pod zdajno kamško vlado le slišati: „wir werden schon machen" pa tista srečna ura neče priti, da bi se kaj storilo. Moramo že g. Seidlu prizanašati, ker še ima 14. služb in zraven še ravs in kavs z jetnikom v celjski kazini.
J. D. Bresterničar.
Iz Teharjev. Leta 1699 so srenjski zastopniki, nekdaj slavnih in mogočnih Teharčanov, v svoji samoupravni oblasti sklenili na sr. zemljišču k časti božji cerkev postaviti, in se zavezali in zaobljubili — za sebe in za svoje našled-n i k e — jo s vsem potrebnim oskrbeti, pa tudi vse potrebe iz sr. blagajnice poplačati, ako se nebi iz prostovoljnih darov poravnati dale.
V kratkem je stala lepa cerkev sv. Štefanu v čast tik ceste iz Celja proti Šmarju. — Na trati okoli cerkve so znani sejmi, ki se morajo med najimenitniše prištevati v celem spodnjem Štajerskem. — Pa s Časom se je prvotna lepota pokvarila, — treba je bilo popravila od zunaj in od znotraj. Lani so jej dali Teharčani novo, bolj okusno streho; les so darovali za čast božjo in za lepoto svojih cerkev vneti farmani. — Pa kakor je zunaj postala lepa, potrebovala je tudi od znotraj popravila in lepšanja. To potrebo je spoznal sr. odbor Teharski, ter enoglasno sklenil: vse
stroške za olepša nje cerkve iz sr. blagajnice poplačati, ako ne zadostujejo prostovoljni doneski. Zato seje porazumel s cerkvenim predstojništvom, da so poklicali — v naši škofiji slavno poznatega malarja Jakoba Brollo. — Veselje farmanov je občno, pa tudi delo krasno. V kakih 3 — 4 tednih bode malar J. Brollo svoje delo pri podružnici sv. Štefana v Teharjih izgotovil, ki bode lep spomenik njegove umetnosti, pa tudi spodbudiven izgled blagega, pobožnega čuta Teharčanov! Slava jim !
Od Ormuža. (Bela vrana — volitve). Ormužki okrajni odbor je pred kratkim razposlal občinam tega okraja ukaze, zarad popravljanja zanemarjenih cest v slovenskem jeziku pisane. — Že od dobe, ko so okrajni zaStopi začeli životariti, ni bilo od ormužkega okr. zastopa niti slovenske črke videti; nismo se tedaj mogli prečuditi, odkod ta prikazen? — Mar se je naš okrajni odbor črez noč poslovenil? Mar je sklenil, da se naj s Slovenci tega okraja pravičneje ravna? Nikakor ne! Ta bela vrana (slovenski dopisi) čisto nekaj druga pomenijo! Želodarji ormužkega okr. zastopa živo čutijo, da zarad njihovega nemčurskega vedenja, bi pri bližajočih se volitvah narodnjaki zmagali ter bi se „turen", ki ga že tako dolgo zidajo, zopet podrl. — Da bi se tedaj Slovencem dopadli ter da bi jih zopet volili, so sedaj začeli slovenski dopisovati, ter tudi za naše zanemarjene ceste nekoliko skrbeti. — Toda s to zvijačo se ne damo ukaniti! Predobro vemo in čutimo, kar je naš ormužki okr. zastop za nas storil. Drugače tudi nismo pričakovali, ker v tem okr. zastopu po nesrečnih volitvah le nemčurji gospodarijo. — Tega pa za naprej nikakor ne smemo trpeti, marveč gospodarstvo jim hočemo iztrgati ter jihovemu živo-tarenju v ormužkem okr. zastopu odklenkati. Ormužki narodnjaki! na delo; pri bližajočih se volitvah v okr. zastop ne smemo rok križem držati! Zmagati moramo z našimi ljudmi, in to bo lahko, če vsak narodnjak svojo sveto dolžnost učini. Ali bomo se še dalje pustili voditi od sovražnih tujcev? — Bomo li dalje pustili, da bodo tuji nemčurji z našim krvavo zasluženim denarjem gospodarili? Ne nikakor ne!
Pri bližajočih se volitvah naj naše občine izvolijo poštene slovenske može, enako naj storijo tudi velikiposestniki, in nadjamo se tudi, da Sre-diški trg letos zopet izvoli odločne narodnjake, in tako bomo v novem okr. zastopu nemčurje lahko na prste „prešteli".
Da pa smo si zmage gotovi, je neobhodno potrebno, da se narodnjaki ormužkega okraja zarad možev, ki bi se naj v okr. zastop volili, pogovorijo, ter zedinijo. — V to svrho bi naj gospod Dr. Geršak v zvezi z drugimi odličnimi narodnjaki potrebne korake storil, ter narodnjake in obč. predstojnike na pogovor povabil. — To vse pa bi se naj zgodilo ob pravem času, sicer nas nem-
Čurji zopet prehitijo ter na limanice spravijo. — Tedaj na delo!
Iz št. Danijela na Koroškem. Vse se pritožuje zarad letošuega mraza iu vetrov, kteri brez nehanja pihajo in vlečejo po hribih in dolinah. Res hudi so, pa najhujši vlečejo po naši šoli, ki so vsi takjuapihnjeni, kakor tista žaba, ki je hotla volu enaka biti, in se je tak dolgo napihovala, dokler ni počila. Ravno taka se našim napihvav-cem godi, za nobenega ni šola in poduk, imajo rajši svoje ovce, kakor otroke! Bog se jih usmili! Kedaj bodo ti napihnjenci spoznali korist šole in poduka!?
V planinah pri Zeleznikaplji in v Obirskem so se prikazali tako lačni volkovi, da so že večkrat v hleve udrli in ovce trgali. Sicer je bil 11. maja občen lov na te hude goste, vendar nobenega ni moglo zadeti svinčeno zrno. Bržej ko ne so te zveri prišle iz sosedne Kranjske. — Deževno vreme pretečenih dni je zopet neizmerno veliko škode naredilo. Vse naše vode, potoki, hudourniki in reke so neusmiljeno razsajale in mnogo lepega rodovitnega zemljišča poplavile. Okoli Celovca je voda napolnila vse kleti in iz mnogih hlevov in hiš živino in ljudi pregnala ! Iiazun tega je še nov sneg upanje na dobro letino bržej ko ne popolnem uničil. Kaj si bodemo začeli!
Politični ogied.
Avstrijske dežele. Miuister Andrassy je prišel iz Berolina v Budapešt in je pred delegacijami zastran pogovorov z Bismarkom in Gorčakovom, potem z ruskim in pruskim cesarjem nekoliko besedi spregovoril. Iz njih je le sledeče jasno: prvič, da imamo letos zopet ruskemu caru zahvaliti obranjenje miru. Prajzem se tedaj ni posrečilo, Avstrijo in Rusijo zavolj Turkov v krvavo vojsko naščuvati. To je res za nas velika sreča! Drugič, da avstrijauska vojska ne bode šla niti Turkom niti Kristijanom na pomoč, drugače kakor če bi utegnili Turki v Carigradu zoper voljo sultanovo Kristijane klati, kakor so to storili v Solunu.
—	Delegacije so začele neusmiljeno brisati denarje, katere minister za vojno na kopnem in na morju potrebuje. Judovski listi jim pa prav dajejo. To je res nesramno. Te baže ljudje hočejo, da bi naj samo Avstrija roke križem držala — med tem ko se vsi sosedi strahovito orožajo! Do sedaj so delegacije že črez 1 milijon zbrisale! — Na Češkem in Gališkem so ljudje v tolikih stiskah, da so se začeli na stotine izseljevati v Ameriko. V Voits bergu na Štajerskem je steklarsko društvo na delnice naredilo krido, posestva so za male denarje kupili Judi, delničarji pa se lehko obrišejo! — Meseca septembra namislijo pozvati zopet državni zbor, ki bo sklepal o nagodbi z Ogersko; tudi načrt nove kazenske postave se mu bo predložil.
—	Generalni štab je 25. maja začel velike praktične vaje; tudi okolico Belaško na Koroškem bo
na mapo posnel. Na Hrvatskem se je Sava po ravninah razlila in neizmerno veliko škode učinila; tudi južua železnica je poškodovana. Svitli cesar so nesrečnikom poslali 3000 fl. Za bosenske iu hercegovinske pribežnike se bo 1. 1875 in 76 skupaj potrošilo okoli jeden milijon gold. Nekaterim ljudem bi se to zdelo veliko, in vendar je to silno malo, 6e se pomisli, da se odraščeuim daje po 10 kr., otrokom pa po 5 kr. na den. Ogereki in naši ministri se tudi pogovarjajo, kako bi se col-nina na tuje blago povzvišala in davek, ki sedaj naše žganjarstvo in izdelovanje cukra toliko ovira, polajšal.
Vnanje države. Ruski car se sedaj mudi v Emskih toplicah na Nemškem in bode vrnivši se na Rusko obiskal našega cesarja. — Pruska Nemčija je s francoskim zaplenjenim denarjem strašno močne ladje oklopnice dala narediti in jih je sedaj poslala 6 v Solun na Turškem. Tudi avstrijske ladje fregata Radetzky, korveta Frounds-berg in menjša ladja Nautilus so se podale na Turško. Jednako so storili tudi Lahi in Angleži s svojim brodovjem. Laškemu kralju Emanuelu je zbornica poslancev za l'/s milijona lir letno plačo zboljšala. Grško ljudstvo je čedalje bolj razdraženo na Turke in si pri bližnji smrti turškega cesarstva tudi kak kos zemlje prisvojiti želi. Srbski knez Milan je opaznega Rističa postavil za ministra, ki sultanu mir obeta, sicer pa Kristijane v Bosniji podpira. Slovenec Hubmajer zbira v Belemgradu močno četo prostovoljcev, s katerimi
i bo črez reko Drin udaril na Turke.
Jugoslavjanska vojska zoper Turka.
i
V Solunu so morali Turki naposled vendar dati umorjena 2 konzula slovesno pokopati in 11 morilcev ustreliti, ker so se zbali evropskega bro-dovja. — 14. in 15. maja bil je krvav pa neodločen boj med Turki in bosenskimi Kristijani okoli Buzima, Vranogradca in Stupe na avstrijsko-turški meji. Vstaš Iguman Hadžič napada sedaj trdnjavico Buzim, med tem pa se bliža knez Karadžor-ževič 8 1000 dobro oroženimi prostovoljci mestu Bihaču od severa, vojvod Ghak s 800 moži od za-pada in od izhoda, od Kozarevačke gore pop Ka-raun. Blizo Banjeluke stoji 2000 vstašev. V Hercegovini so vstaši izdajico Filipoviča zasledili in ga ustrelili. Muktar-paša ponuja vstašem mir na 2 meseca. Največja nesreča preti Turkom od 6 milijonov duš močnih pa strašno tlačenih Bolgarov. Celih 7 let so se na tihem pripravljali na upor zoper Turka. Sedaj so se vzdignoli. Orjaški Ilija, prebrisani Benkovski in pogumni Volov jih vodijo. Povsod zbirajo vstaše, jih orožajo, hiše, vesnice in mesta požigajo, Turke pobijajo, svoje žene, otroke in starce, živino in zrnje pa spravljajo v nepristopne grape v Balkanskem gorovju. Že sedaj so vstaši toliko močni, da jih niti 30.000 Turkov ne premaga! Tudi Armenci v Aziji so začeli otresati turški jarem!
Za poduk in kratek čas.
Potovanje v Rim, Neapol in domn.
XXXIX. Mesto Pompeji je starodavno; že leta 310 pred Kristusom se o njem bere. Prvi stanov-niki bili so mu stari italski Ostrci, pomešani z grškimi naseljenci. Pozneje so mesto Rimljani premagali; tedaj se je grška omika in govorica umaknila latinskej omiki in besedi. Prijetna lega mesta in njegova rodovitna okolica ga je rimskej gospodi prikupila; slavni Ciceron in drugi velikaši so tukaj imeli svoja posestva.
Nad mestom stoji 3700' visoka gora Vezuv, ki je nekoliko višja od Konjiške gore, od Boba pri Sevnici, toda nižja od Velikekape in ravno tako visoka, kakor Velika planina na Vranskem. Stotine let je gora bila vsa mirna. Leta 63. po Kristusu se je močno stresla; stres je podrl hiše, gledišča in tempeljne. Večji del Pompej je bil porušen. Čeravno se je rimsko starešinstvo iz prva branilo, naposled je vendar dovolilo novo zidanje mesta. Delo je šlo urno naprej. Ali preden je bilo dovršeno, bilo je zopet pokončano. To se je zgodilo 24. avgusta 1. 79. Gora je začela najpoprej iz sebe bljnvati gost pepel; na mesto ga je padlo za črevelj visoko. Vsled tega je večina prebivalcev odbežela; mnogo pa jih je vendai ostalo, nekaj zato, da si začuvajo svoje zaklade in imetje, nekaj pa, ker so mislili, da je nevarnost minola. Sedaj se vlije gosta ploha; ob jednem so padali žareči kamenčki, kateri so mesto pokrili 7—8 črevljev visoko — potem se vsuje zopet pepel v strahoviti množini — 3 dni in 3 noči — pepel in žareči kamenčki so mesto popolnoma zasuli. Takrat je tudi najslavniši rimski naravoslovec Plinij smrt storil. Hotel je iz ladjice strašno prikazen opazovati, pa gosti pepel ga je zadušil.
Nesrečno mesto so sicer začeli izkapati, vendar kmalu so pretežavno delo opustili. Veliko stotin let ni nihče reč zmislil na mesto. Leta 1748 so zopet prišli do njega. Nek kmet je svoje braj-de obdaloval in pri kopanju zadel na bronasto posodo. To je bilo kralju Karlu III, povedano, ki je ukazal dalje kopati in tako so našli pozabljeno mesto — Pompeji. Od tistega časa se izkopavanje nadaljuje, ki pa le počasno napreduje; delo je namreč mudno; neznano veliko prsti se mora izkopati in odvoziti. Kopljejo tudi le po zimi; po letu bi bilo prevroče. Do sedaj še niti polovica mesta ni izkopana.
Ulice so ozke; na široko merijo blizo 6 metrov s cesto vred, ki je kraj vsake strani hramov za pešce potegnjena in ki je dober črevelj bolj visoka od vozne steze. Med poslopji smo našli dvojno gledališče, antitejater z dobro ohranjenimi kamnatimi klopmi. Nagledali smo si tudi mnogovrstnih drugih stanovališč! Našli smo razun teh še več javnih in zasebnih kopališč, ki so bila Rim-
ljanom posebno priljubljena. Stene so tu pa tam okinčane s slikarijami, tla pa z mozaik-podobami. Videli smo tudi mlinov, našim žrmljam podobnih, potem pekarnic s prvimi pečmi, celo na lično oštarijo z globoko pivnico smo zadeli — na našo žalost je bila prazna. Tukaj smo videli lončene posodo za vino in olje. V nekem hramu jih je 5 po vrsti stalo; vsaka je gotovo več držala, kakor 2 vedri. Vodnik nam je pokazal tudi hram pregrehe — lupanar — s 5 skrivališči; od ondot smo se podali v ulico za mrliče. Rakve so iz rezanega kamna in stojijo še dobro ohranjene na desno in levo po ulici. Čelo uro in več smo se mudili v Pompejih in prehodili večji del izkopanega mesta. Med tem je začel mizel veter briti in dežiti. Zapustili smo tedaj žalostno mesto — brez stanovnikov in večkrat pogledali na goro Vezuv^ ki je vedno gosto dim iz svojega žrela puhala. Sli smo na kolodvor in se brž odpeljali v Neapol.
(Nastavek prihod.)
Sinešničar 22. Bil je učitelj, dobra duša, le tobak je silno rad noslal ali „šnofal" iz okrogle tobačnice v delavnik, iz štirivoglate srebrne pa v nedeljo. „No, Franček, povej mi, kaka je naša zemlja?" Tako je nekokrat prašal v učilnici. Franček pa ni vedel odgovoriti, čeravno mu je učitelj skušal pomnež zjasniti kazajč na svojo okroglo tobačnico. „„Jaz, jaz vem!"" vsklikne sedaj veselega lica Tonek, ki je tik Frančeka sedel. „No povej!" Tonek reče: naša zemlja je okrogla v delavnik, in štirivoglata v nedeljo!
Razne stvari.
(Ptujski okraj) voli v okrajni zastop 40 zastopnikov po 4 volilnih vrstah ; velikih posestnikov, velikih obrtnikov in trgovcev, mestjanov v Ptuju in tržanov pri Devici Mariji na gori in kmetskih ljudi — vsaka vrsta 10. Prvi plačujejo 11.059 fl. dače, drugi 16.665 fl., tretji 7.548 fl., četrti pa 83.403 fl.
(Huda slana.) Na Gališkem je padlo veliko snega, vsled tega je v soboto po celi Avstriji potegnil mrazen veter, ki je tudi na Štajerskem vinograde in sadunosno drevje posmodil, toda v nedeljo je padla prava slana in je nižje vinograde, postavimo okoli Maribora, tu pa tam popolnem uničila; vse je črno. Marsikateri posestnik se je nemilo razjokal. Natančniših poročil še nimamo, le od Marije snežnice in Jarenine smo poizvedeli, da ondi letos ne bodo kaj brati imeli!
(Mariborsko c. k. glavarstvo) je zarad dolžne dače sekvestriralo vsa posestva Wilhelm Wilczeka v Račah, Hotinjivesi in Podovi. Sekvester je g. Jož. Pišek v Račjem.
(G. pl. Waser) bivši Ptujski poslanec in znani prijatelj (?) Slovencev je postal cesarski, tajni svetovalec.
(Ogenj) je Jožefa Koflerju v Mabrenbergu pokončal hišno in gospodarsko poslopje s živežem in krmo vred; škode je 1200 fl. Pogorel je tndi Janez Majer v Spod. Ročici, škode je 250 fl. Zlobna roka je ogenj nžgala.
(fČ. g. Anton Kautit) bivši stolni kaplan Mariborski je po mučni bolezni 24. t. m. umrl v Vojniku, še le 30 let star. Škofija šteje pridnega duhovnika menje! R. J. P.
(Ana Mum) je svojo novorojeno dete zadavila in v stelji zakopala. Mariborska sodnija jo je prejela. — Franc Prosenjak, posestnik v Tepini pri Konjicah je pijan v cestni graben padel in se v kaluži zadušil.
(V Slov. Gradcu) na sejmu je nekdo Mat. Glinku iz Bleiburgu žep na suknji razrezal in 60 gld. vzel jednako je storil tudi Lukežu Dolerju iz Trofina.
(Dražbe). Fr. Gračner v Zagorju (2), Kašp. Žnidar v Pustikah (3) Mart. Bezjak v Bučah (3) Sim. Kukovec pri sv. Lenartu 2710 fl. Marija Vr-tačnik v Podpeči (3), And. Klaužer v Kozjem (3), Jož. Jamnikar v Ponkvi 2928 fl., Fr. Ajlec 1460 fl. (3) 27. maja Jan. Rieger v Trassenbergu (3), Pet. Kresnik v Konjicah 1875 fl., Jak. Sef v Obrišu (3), Ana Šuudrl (3), Jož. Zorko v Jurkloštru 4790 fl. Juri Praprotnik v Lačjivesi (3), 29. maja Franc Kieslinger v Mabrenbergu 5075 fl., Mart. Kožel v Repičn (3), Liza Čander v Babjemvrhu (3). 30. maja Mat. Supan na Vel. Reki 829 fl. Jož. Jereb v Konjicah 2367 fl. Jož. Pregrad v Pišecah 609 fl. 31. maja Anton Lampreht v Langeku 4634 gld. Štef Petelinšek pri sv. Jerneju 840 fl., Urša Novak v Stojnci (2), Štef Strmšek v Stattenbergu 2902 fl. Ig. Ribonia v Bistrici 6400 fl., Štef. Kovačič v Mlamonah (3) Štef. Pinter v Špitaliču 1076 gld., Fr. Brglez v Klokočovniku 3540 fl., Mart. Hajdnik vZbelovem 775 fl., Jak. Maček v Grušcah 2573 fl.,
Fr. Hrastenšek 3920 fl., Kašp. Konc 2280 gold. 1. junija Fr. Babič v Wurmathu (3), Miha fireš-ner v Oplotnici 720 fl. 2. junija Marija Damiš P'i s v. Lenartu 2905 fl.
Listič opravništva: č g. J. P. v R d. Vgi listi se odtod pošljejo v četrtek zvečer; kod potem Vaš list do srede hodi, ve le tisti, ki Vam ga tako pozno vrne. Listi za reklamacije se ne smejo zapečatiti. — Č. g. J. K. kapi. v Eib . . naročnina sega do 1. julija.
Tržna cena
preteklega tedna po Hektolitrih. _______ (1 HI. ^ I"/,., vag.)
Mesta	«t o '5 >8 0-		>N M		Ječmen		Oves		Tliršica		Proso		Ajda	
	fl	kr	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor . .	8	12	6	45	—	—	3	90	4	90	_	—	4	90
Ptuj . . .	8	40	6	40		—	4	30	4	80	4	20	4	-4-
Slov. Gradec	9	43	6	83	6	50	3	74	4	87	7	80	5	69
Gradec . .	8	95	6	58	—	—	3	87	4	87	—	—	5	50
Celovec . .	9	33	6	37	4	91	3	72	4	73	—	—	4	95
Ljubljana .	8	55	5	40	3; 90		3	74	4	88	4	10	5	20
Varaždin	8	20	5	60	4	60	4	80	4	55	_	—	5	60
Zagreb ^	9	—	7	—	5	60	4	60	5	40	5	20	4	88
Dunaj	12	12	8	80	9	15	10	20	—	—	—	—	—	-
Pešt ) 1	11	18	3 20		7	45	9	46	5	22	—	—	--	
¡Vajnovejši kurzl nn Dunaju.
Papirna renta 65 90 — Srebrna renta 69 25 — 1860-etno državno posojila 108 25 — Akcije narodne banke 830 — Kreditne akcije 133 50 — Napoleon 9-56 — Ces. kr. ee-kini 5-66 — Srebro 102-50
Ii«ter|Ji«e it«vllh«t
V	Trstu 20. maja 1876: 60 3 75 23 37.
V	Liucu „ „ 71 40 84 81 90.
Prihodnje «rečkanj«: 3. junija 1876.
Peter Frfttz,
pasar, bronar in kovinar v Mariboru (poprej Karol Hesse)
priporočujem slavnemu občinstvu, zlasti pa častitej duhovščini, svojo dobro izbrano zalogo pa tudi novo izdelovanje vsakovrstnih reči iz brona v vsakem poljubnem slogu v okusni podobi po najnižji ceni: altarjev, svetilnikov pred podobami, svetil-nic, kadilnic, monštranc, ciborijev, kelihov, kanon-tablic, krožnikov, karfindele križcev itd. Staro, nerabno cerkveno orodje in druge reči iz brona, srebra, pakfonja, medi rad popravim po najnižji ceni ter, ako se želi, tudi dobro pozlatim, posrebram, pobro-nam; tudi kupim ali zamenim staro srebro, bakro, med itd. z novimi rečmi iz iste kovine po prijaznem porazumljenju. Za dobro in trdno delo sem porok!
M?
"9CL
t
cJ pj
m
r
H* Dovoljujem si p. n. občinstvu naznaniti,
H da sem s 1. dnem t. m.
odprl še eno
prodajalnico y poštni ulici,
štev. 22. (v E. ianšičevej hiši)
in da imam tudi tukaj vsake vrste blaga na izbiro, kakor: spodnje in zgornje hlače iz jirhovine, vsake vrste odeje za postelje, blazine; dalje ebvoje, prte, rokavice vsake vrste, katere sam izdelujem in več drugih reči, katere pripadajo rokovičarskemu delu. Vsa ta dela so izdelana iz novega najboljšega blaga in so trpežna.
Priporočujem tedaj p. n. občinstvu svoje blago, katero se že na vid samo hvali. Naročila po pošti bode podpisani zvesto in naglo oskrbel po poštnem povzetju. Kdor bode pa več blaga vkupno naročil, raeunil mu bodem jako bolji kup. V Mariboru, 1. maja 1876.
1—3	te/nt s!ur It it fi ta.
rokav icar. v poštni ulici štev. 22.
Za malarje in lakirarje!
Priporočam svojo zalogo zmletih oljnato-firne-ževih barv, oljnatega firneža, trpentina, kopalovega laka, suhih barv, čistega zlata v listkih, srebra, mednih plošč, vsakovrstnih ščetek ali penzelnov in drugih ščetinastih reči, vse po najnižji ceni. Pri večjih naročilih še bolj znižujem ceno. Vnanjim naročilom hitro ustregam.
II. Killerbeek,
majar in lakirar 5—6	v Mariboru v gosposki ulici.
Zalivala In priporoči)».
Prijazno zahvalujoči se za častno mi ska-zano zaupanje, katero mi je bilo obilo skazovano odkar sem pričel svojo kupčijo; priporočam tudi v prihodnje slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo novega manufakturnega blaga ter frišnega špecerijskega blaga, zelišč in farb.
Med vso to frišno robo vredno je priporočati tako zvani, priljubljeni brinjevec iz moje lastne žgalnice na Kranjskem.
Ponavljam tedaj svoje priporočilo in obetam slavnemu občinstvu točno postrežbo ter primerno ceno in prosim za obilno udeležitev.
Maribor, 24. maja 1876.
Spoštljivo
Anton Iloleiiee,
na glavnem trgu, v srenjski hiši.
! ! ! Od leta 1969 t ! !
Svetinja za napredek

(?■....................................
j Svetinja ] za zasluge
t
li
A
ALBERT SAMASSA,'
c. kr. dvorni zvonar izdeljavee strojev in raznoterega orodja pri gašenju ogna v Ljubljani,
priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom t« občinskim zastopom:
Vbrana zvonila
z vso potrebščino, kakor jarmi: ojnice okovi. Zvon tudi 40 centov teže, zamore en mož zvoniti; dalje priporoča vse vrste brizgainic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile, šravbe itd. itd. po najnižji ceni. Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko omislijo, privolim
(r-........-......^
Diploma t ] j pripoznanja i!
^-—J)
plačevanje v obrokih.
! ! ! 14 svetinj
Diploma j j pripoznanja