Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože štular — tel. 21-071, lok. 251 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« Sisum dnevi v tedna P S 15o GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVAPNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ KRANJ, SOBOTA, 4. SEPTEMBRA 1965 LETO IV. — 24. ŠTEVILKA Politika cen v luči gospodarske reforme V sedanji fazi razprav okrog našega gospodarskega sistema se dražje, zakaj bi ravno v Kranju vsakodnevno srečujemo s problematiko cen. To je povsem razumljivo, ker je cena blagu, uslugam in drugim dobrinam za zadovoljevanje človekovih potreb vrednostni izraz v denarju. ZALOGE 1 MESECU i" i i 1 SUROVIN AVGUSTI soje - 1 I kavču 1"-!—1 1 kord . r:. --- v J 1 i .... V pogojih, ko se katerokoli gospodarstvo bori, da bi doseglo višjo stopnjo razvoja, se nujno pojavljajo neskladnosti med posameznimi gospodarskimi vejami. Prednost socialističnega družbenoekonomskega sistema pred kapitalističnim pa je med drugim tudi v tem, da lahko zavestno, plansko usmerjamo razvoj gospodarstva. V pogojih nerazvitosti, ko imamo opravka z omenjenimi materialnimi sredstvi, je ena izmed zakonitosti razvoja socialističnega gospodarstva, dati prednost posameznim gospodarskim vejam. žemo nobenih rezultatov pri vskla-jevanju disproporca med denarnimi in blagovnimi skladi, da bi se pri tem življenjski standard istočasno dvignil. Cilj družbe pa je, višji življenjski standard. Torej moramo iskati poti za dvig življenjskega standarda drugje, ne v administrativnem porazdeljevanju denarja. Tu si pa nekateri niso na jasnem. Zato se ni čuditi, da ti gospodarstveniki ne razumejo vsebine gospodarske reforme. Iskati poti vključevanja v tržne pogoje, ki so na vidiku, samo s moralo biti ceneje. Ob neki drugi £ _ priliki, ko sem prisostvoval neki 3 razpravi je tovariš, ki dela v go-stinstvu, utemeljil podražitev do-+J 1°° ločenih jedil z novo pariteto do- ■3 larja. Čudovita logika! Kaj so- ° 8o dite o takšnih gospodarstvenikih? > Imamo pa sistem samoupravlja- 6o n j a, ki lahko razrešuje ali pa vpliva na imenovanje vodilnih članov kolektiva. Gl B) 1 1E Mili p RO IZ VODN JE pl ar oc '% 7 v / ^dnevno/ T pv \ z k \N U \ 1 \ A \ r \ kumulativno 2. delovni 7. den 14. 28. 51. Realno ter perspektivno vključevanje v gospodarsko reformo je v intenzivnejšem gospodarjenju. Večja produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost so osnova za dvig osebnih dohodkov. Politika intenzivnega gospodarjenja pomeni, da bodo blagovni skladi hitre- Do 26. tega meseca smo lleni plan izpolnili samo s 50 %, operativni pa z 71,6. Vse kaže, da letnega plana ne bomo mogli izvršiti zaradi težav s surovinami v prvih mesecih letošnjega leta. To je razumljivo, toda nikakor ni opravičljivo, da se tudi zdaj, ko trenutno imamo surovine, proizvodnja ne premakne dosti nad 80 %. V obeh valjarnah zatrjujejo, da zmesi so. Nekje torej tiči vzrok za nizko proizvodnjo. Pri vsem tem je zanimivo, da delamo letos manj kakor lansko leto, čeprav imamo sproščene nove kapacitete. Družba s svojo gospodarsko politiko, v okviru katere igra pomembno vlogo politika cen, vpliva na določeno smer razvoja. V Jugoslaviji smo imeli in tudi v instrumentih nove gospodarske reforme imamo še vedno sistem kontrole cen. To pomeni, da družba vpliva s svojimi predpisi na višino prodajnih cen. Glavni razlog za tako politiko cen, je v tem, da je po pogojih svobodnega formiranja prodajnih cen, ko na trgu primanjkuje blaga (premalo razvite gospodarske panoge) ponudba manjša od povpraševanja (n. pr. industrija gume pokriva okoli 60 odstotkov jugoslovanskih potreb po teh izdelkih). Zato bi sprostitev formiranja prodajnih cen pomenila ogrožanje že tako napetega življenjskega standarda, ker bi se cene posameznim izdelkom občutno povečale. Dosedaj smo imeli v Jugoslaviji okoli 70 odstotkov celotne družbene proizvodnje pod kontrolo cen. Zlasti so se administrativno zadrževale nizke cene surovinam ter raznim kmetijskim pridelkom. Zato je bila predelovalna industrija v ugodnejših pogojih gospodarjenja. Lahko rečemo, da se je naše gospodarstvo dosedaj razvijalo ekstenzivno. Zato so se najemali veliki krediti za investicije, postavljalo pa se je vprašanje kritja. — Poleg tega smo imeli še posamezne investicije, ki z ekonomskega vidika niso bile utemeljene ter predstavljajo danes breme za družbo (dotacije in druge olajšave). Investiranje preko naših zmogljivosti ter razne »investičice« je pogojevalo, da je prihajal dodatni denar v obtok ali emisija denarja kot se temu reče. To je še bolj vplivalo na neskladno ali dispro-porcionalno gibanje denarnih in blagovnih skladov. Denarni skladi so hitreje naraščali kot blagovni. Osnovni disproporc v našem gospodarstvu je neskladnost med denarnimi in blagovnimi skladi. Vsi ukrepi nove gospodarske reforme so usmerjeni v to, da spremenimo ta disproporc v proporc. To je skladnost med denarnimi m blagovnimi skladi ali stabilizacija gospodarstva. Ta disproporc je pogojeval inflacijske tendence v našem gospodarstvu, kar se je odrazilo v pestrem gibanju cen. S cenami se je poskušalo kolikor toliko uravnavati neskladnosti med obema skladoma. Gospodarsko reformo, ki jo sedaj izvajamo in je le izpopolnjevanje gospodarskega sistema, si nekateri napačno tolmačijo. S takšno ali drugačno razdelitvijo denarja v makro in mi-kro ekonomskem smislu ne dose- Oblskal nas le tovariš Miha Marinko V sredo, 25. avgusta nas jc obiskal sekretar ZKS tov. Miha Marinko. — \ triinpolurnem razgovoru s predstavniki DPO, samoupravnih organov, direktorjem, vodjem OKS in z vodjem inženiring grupe sc je zanimal, v kakšnem položaju se je naše podjetje znašlo zaradi novih novih gospodarskih ukrepov. V zelo sproščenem medsebojnem izmenjavanju mnenj je tovariš Marinko dejal: ^Samoupravljanje si ne smemo zamisliti tako, da lahko počnemo, kar hočemo in pri tem zanemarimo vse zakonitosti ekonomike, velikokrat tudi tehnike.« e*... na splošno pa velja, da bolje delajo v tistih delovnih organizacijah, kjer jih nekaj sili, da intenzivno iščejo načine za boljše gospodarjenje. Izgube se pojavljajo tam, kjer računajo, da jih bo nekdo pokrival. Zelo malo pa je primerov, da bi v občinah, ki niso finančno močne, delala podjetja ali delovne organizacije z izgubo. Zato pa so zaman razprave okrog teh vprašanj, dokler ne bomo imeli sistem tako izpopolnjen, da bo sam po sebi gnal delovno organizacijo naprej, dokler jih ne bo silil v boljše gospodarjenje.« Tovariša Marinka pa je zanimalo, v kakšnem trenutnem položaju se nahajamo, z ozirom na to, da so mu znane težave našega podjetja s preskrbo reprodukcijskega materiala v letošnjem prvem polletju. Naši predstavniki so mu razložili, da smo v prvem polletju izvršili plan samo 36 odstotno ravno zaradi težav s surovinami, da pa trenutno te imamo. Ni pa še zagotovljenih sredstev za ostale štiri mesece, čeprav si močno prizadevamo, da izpolnimo obveznosti izvoza. Tovariš Marinko je dejal, da se bodo te težave gotovo pojavljale še določen čas, da pa bo tudi gospodarska reforma na tem področju prinesla dosti sprememb. Ko se je tovariš Miha Marinko poslovil, je zaželel kolektivu »Save« veliko delovnih uspehov. politiko dviganja prodajnih cen preko politike cen, ki jo je gospodarska reforma predvidela, pomeni izkoriščanje trenutnih težav, s katerimi se celotna družba bori in pomeni pravzaprav špekulacijo. Tega vidika vključevanja v gospodarsko reformo se ne bom dotikal, ker ga imajo v rokah že gospodarska sodišča. Tudi na občinski skupščini je tekla razprava okrog raznih nepravilnostih. Bile so tudi take »cvetke«: če je drugje kruh, mleko, meso in če. . . če je naraščali kot denarni. Na ta način bomo prišli do skladnejših odnosov, do stabilizacije gospodarstva, o čemer smo že govorili. Šele s tem bomo dosegli, da bo dinar veljal več. V pogojih stabilnejših odnosov ima sledeč proces, kateremu se danes samo bridko nasmehnemo, da se osebni dohodki počasi dvigajo, prodajne cene pa padajo. Potem šele lahko govorimo, da se življenjski standard res vidno dviga. Do takšne- (Nadaljevainje na 2. sitrami) Vsem članom kolektiva V tem času, ko ste prejeli časopis, je večina vas že prejela brošuro »Petnajst let samoupravljanja v »Savi«. Vsi tisti pa, ki ste bili na dopustu ali v bolniškem staležu, jih lahko naknadno dvignete v pisarni svoje ekonomske enote. Sindikalna organizacija nai dela za dobrobit članov kolektiva V naši sindikalni podružnici je v skladu s statutom, sprejetim na V. kongresu ZSJ, izvršena reorganizacija Sindikalnih pododborov in s tem v zvezi je tesno povezano tudi delovanje naše sindikalne organizacije. Dosedanji način dela po sindikalnih pododborih je bil verjetno preveč razdrobljen in premalo aktiven. Seveda se isto postavlja danes pred novoustanovljene sindikalne podružnice. Da bi se delo bolj poživilo, pa moramo sindikalni organizaciji dati pravo mesto in pomen. Naloge, ki stoje pred nami, niso odvisne samo od posameznikov, ampak od nas vseh. Predstavljamo pa si, da moramo delati le v krogu, kot so sindikalni odbor in predsedstvo. Moramo pa vedeti, da samo s skupnimi napori lahko tudi naša sindikalna organizacija dela normalno in seveda vzporedno s tem dosega uspehe. Delovanje naše organizacije poskušajmo poživiti prav z vključevanjem posameznikov v delo, ki bodo s svojim znanjem in mnenji doprinašali k uspešnejšemu delu. Tako delo je v interesu vseh članov našega kolektiva. Da je kolektiv dovolj zrel tudi za velike naloge, nam kažejo naši rezultati v proizvodnji. Da pa smo doslej vse premalo gledali na socialno in politično plat, pa nam tudi kažejo razna nezdrava mišljenja o vlogi naših dmžbeno-političnih organizacij. Predvsem prevladuje mnenje, da sindikat v kolektivu nima pravega mesta. Mnogi govore, da je imel včasih več besede in da je delavec vsaj pri sindikatu našel zaščito, danes pa da še tega ni več. Pri tem pa taki ne pomislijo, v kakšnih okoliščinah je delovala sindikalna organizacija pred našo socialistično ureditvijo in v kakšnih danes. Vedeti moramo, da je danes delo sindikata obširnejše in odgovornost večja. To se vidi že iz tega, da posamezniki — člani sindikata — zahtevajo vso pomoč in podporo v mnogih vprašanjih. Povem naj samo nekaj področij, na katerih naša sindikalna organizacija deluje, v bodoče pa bo morala temu delu posvetiti še večjo pozornost. — Razvijanje socialističnih družbenih odnosov za čimvečjo udeležbo neposrednih proizvajalcev pri reševanju najvažnejših poslov podjetj'a in istočasno o njihovem odločanju — Iniciativno pomagati članom kolektiva v vseh vprašanjih, predvsem pa članom samoupravnih organov v njihovem razvoju (Nadalljevfflnje na 3. strani) Izvlečki iz polletnega poslovnega poročila Delovni koledar je letos pred- I. polletju so bili koledarski dne-videval 265 delovnih dni ozaroma vi po mesecih takole izkoriščeni: 38 prostih sobot za leto 1965. V mesec delovnih dni proste sobote državni kolektiv, prazniki dopusti nedelje skupaj januar 15 9 2 5 31 februar 18 4 — 2 4 28 marec 23 3 — 1 4 31 april 22 4 — — 4 30 maj 22 1 3 — 5 31 junij 23 3 — — 4 30 skupaj 123 24 5 3 26 181 V lanskem prvem polletju pa je bilo opravljenih 133 delovnih dni in izkoriščanih 19 prostih sobot. Slabši izkoristek koledarskega fonda je posledica slabe oskrbe z reprodukcijskim materialom. Poleg tega pa se ta (še poveča, če upoštevamo, da tudi v delovnih dnevih nekatere proizvodne ekonomske enote niso Obratovale. Letni plan proizvodnje je predvideval 14.400 ton izdelkov. Pri sestavi plana so bili upoštevani doseženi uspehi v letu 1964 in predvideno postopno aktiviranje osnovnih sredstev v tehnični hali. Po planskih predvidevanjih bi morali na dan proizvesti povprečno. 54 ton izdelkov. V I. polletju je bil letni plan izpolnjen s 36,8 odstotki. Osnovni vzrok zaostajanja za planskimi obvezami je izredno slaba preskrba z osnovnimi surovinami. Povprečno je bilo na delovni dan proizvedenih 42;1 tone izdelkov. Zaradi številnih zastojev in prekinitev v proizvodnji ni zaostala le količinska proizvodnja, ampak se je porušila tudi planirana struk- tura asortimana. V kritičnih situacijah .se je proizvodnja usmerjala na izdelavo, tistih izdelkov, ki zahtevajo manjšo količino ključnih surovin in več vloženega dela. Naj večje zaostajanje za plansko dinamiko zasledimo pri predmetih za obutev, pri ceveh in galanteriji, nekoliko manj pri saniteti. Vendar pa je na planirano dinamiko vplivala najbolj zaostajajoča proizvodnja avtopnev-matike, ki v strukturi predstavlja letos 53 odstotkov proizvodnje, lani pa je nanjo odpadlo 56 odstotkov. V prvem polletju letos smo dosegli 48 odstotkov lanske proizvodnje, vendar pa moramo pri tem upoštevati povečanje kapacitet, kot tudi števila zaposlenih. Poraba osnovnih surovin je za dinar pri kilogramu nižja kot lansko leto, poraba pomožnega materiala pa kar za 13 din višja pri kilogramu. Na dokaj ugodno porabo surovin je vplivala zmanjšana potrošnja naravnega kavčuka in povečana potrošnja sintetičnih kavčukov in regenerata. A Delavski svet je na svoji 3. redni seji sprejel predlog novih meril ^ za formiranje mase osebnih dohodkov v ekonomski enoti pre-mazovalnica. Zaradi iztrošenosti strojev in drugih vzrokov, zaradi katerih se produktivnost ne more povečevati, je bil osebni dohodek v tej enoti stalno enak in je zaostajal za osebnimi dohodki drugih ekonomskih enot. Z novimi merili pa je tudi to vprašanje urejeno Kvaliteta Iztis odpadek škart II. kvaliteta pnevmatikama III 1,83 6,23 pnevmatikama I 18,02 22,98 prešani izdelki I 9,53 7,37 prešani izdelki II 14,65 12,14 tehnični izdelki 3,60 4,47 Vrhnika 19,36 2,35 prevleke 12,69 — premazovalnica 0,78 0,25 za samokolnice) Izgube, ki so nastale zaradi preklasifikacije in odpadka v I. polletju 1965: —■ pnevmatikama I 58,665.000 din — pnevmatikama II 40,945.000 din — skupaj 99,611.000 din Prejete reklamacije za leto 1965 Politika cen . . . (Nadaljevanje s 1. strani) ga stanja pa pridemo samo preko razvoja gospodarstva. Davek nerazvitosti in težave, s katerimi se spoprijemamo ,pa nosi sleherni član naše družbe. Gospodarska reforma je že v prvi fazi izvršila materialni premik (pred reformo je gospodarstvu ostalo 51 odstotkov neto produkta (po reformi pa 70 odstotkov). Prometni davek, močna postavka v prodajni ceni, se pobira iz potrošnje, kar pomeni, da se ga ne zajema več v proizvodnji. Znesek prometnega davka pa je ostal proizvodnim delovnim organizacijam. Delovne organizacije ne odvajajo več 15 odstotkov za prispevek iz dohodka. Obresti na poslovni sklad so se znižale od 6 odstotkov na 2 odstotka. Manjši so tudi prispevki iz osebnega dohodka (5 odstotkov manj proračunskega prispevka, 2 odstotka manj prispevka za socialno zavarovanje). Vse to pomeni, da so dobile delovne organizacije več sredstev in da se bodo lahko preorientirale od ekstenzivnega v intenzivno gospodarjenje. Pomemben element gospodarske reforme je politika cen. Ta politika ima za cilj, doseči enakomernejše pogoje gospodarjenja med gospodarskimi vejami. Do-sedaj so bile bazične industrije, kmetijstvo, promet (zlasti železniški in druge bolj obremenjene s 'kontrolo cen 'kot predelovalna industrija. Vendar pomeni nova politika cen svobodneje odločanje delovnih organizacij na področju prodajnih cen. Imamo štiri kategorije izdelkov: — grupa izdelkov, katerim delovne organizacije same določajo prodajne cene — grupa izdelkov, katerim se cene ne sme povišati — grupa izdelkov, katerim se cene sme povišati — grupa izdelkov, katerim se mora prodajne cene znižati. S takšno politiko se z gospodarsko reformo zasleduje cilj, da se s kategorijo cen vsklajuje odnose med fondi, o katerih je bilo že govora. CIRIL HABE Reklamacije Mesec prod. vred. din Reki. skup. Oprav. Neopra januar 68 55 13 februar 67 55 12 marec 97 70 27 april 112 83 29 maj 86 61 25 junij 113 76 37 skupaj 5.774,668.072 543 400 143 I. polletje 1964 (primerjava) 851 658 193 Osebni dohodki V prvem polletju .1965 so po- obdobje je produktivnost porasla vprečni osebni dohodki porasli v za 1,2 odstotka. iPo posameznih primerjavi s povprečnimi OD v enotah so povprečni osebni doletu 1964 za 12,9 odstotka. Za isto hodki naslednji: delovna enota 0 na uro 1964 0 na uro 1965 indeks 1965/64 0 na mesec 64 0 na mesec 64 indeks 1965 valjarna I 275- 328 119.3 50.655 59.477 117.4 stiskama 238 297 124.8 43.718 53.856 123.2 premazovalnica 295 287 97.3 54.188 52.043 96.0 pnevmatikama I 286 376 131.5 52.606 68.181 129.6 tehnični izdelki 256 312 121.9 47.030 56.576 120.3 valjarna II 301 352 116.9 55.347 63.829 115.3 rotocure 293 319 108.9 53.875 57.845 107.4 prevleke 293 322 109.9 53.838 58.389 108.5 pnevmatikama II 280 333 118.9 51.520 60.384 117.2 obrat III 242 286 118.2 44.454 51.861 116.7 tehnična hala — 307 skupaj proiz. enote 271 327 120.7 49.938 59.296 118.7 skupaj pomož. E 293 319 108.9 53.967 57.845 107.2 skupaj strok. služ. 317 338 106.6 58.383 61.290 105.0 skupaj podjetje 287 329 114.6 52.862 59.659 112.9 Kako |e bilo z ležalnimi .blazinami Po tovarni se širijo razne govorice, ki so verjetno resnične, nanašajo pa se na prodajo ležalnih blazin sindikalnim organizacijam drugih kolektivov. V začetku letošnje letne sezone so v sindikalno pisarno naše tovarne prihajali predstavniki raznih kolektivov Jesenic, Ljubljane, Radovljice itd. in povpraševali po ležalnih blazinah, češ, da so dobili dopis naše prodajne službe, s katerim jih obvešča, da lahko nabavijo pri nas omenjene blazine po tovarniški ceni'. Za ta dopis pa mi nismo vedeli in tudi nismo vedeli, da se lahko dobijo blazine še na kak drug način kot v trgovini po maloprodajni ceni. Interesenti pa so prihajali in spraševali: »Kje lahko dobim ležalne blazine za člane sindikalne organizacije »Veriga«? Mi pa smo jim odgovarjali: »Oglasite se v naši trgovini!« Ker pa so se obiski le ponavljali, smo se pozanimali, kaj vse to pomeni. Naša prodajna služba je res poslala po sindikalnih podružnicah drugih kolektivov obvestilo, da lahko dobijo v naši tovarni ležalne blazine po tovarniški ceni. Ponudba je bila za kolektive mikavna in so priložnost izkoristili. Ne bi mogel povedati, koliko blazin smo prodali, vendar pa lahko povem, da so jih preko drugih kolektivov dobili tudi nekateri člani našega kolektiva. Ne vem, ali je to pravilen odnos do našega kolektiva, ali ne. Na gibanje osebnih dohodkov niso dosegli edino v premazoval-so vplivali predvsem višji osebni niči, izpod dinamike podjetja pa dohodki v proizvodnji ekonom- s*a samo rotociire in prevleke skih enot. Lanskega povprečja nadaljevanje na 3. strani Mislim, da bi se istočasno lahko obvestilo odgovorne sodelavce v naši sindikalni organizaciji, da so na razpolago ležalne blazine. Izognili bi se temu, da so naši člani prosili znance v drugih kolektivih, da vzamejo zanje blazine, ki so dejansko naše. Končno smo jih dobili tudi mi, vendar šele proti koncu sezone. Tisti, ki jo je že prej dobil za 8.000 din, se sedaj tolče po glavi, kajti za naše člane so bile blazine še cenejše, in sicer po 5.600 din. Vsega tega pa ne bi bilo, če bi tudi za člane našega kolektiva pravočasno začeli prodajati blazine. Zaradi govoric, da je sindikalna podružnica prodajala ležalne blazine najprej drugim kolektivom, potem šele svojim članom, kakor je pisalo v Pepetu Lez’ngi, obveščamo preko tovarniškega časopisa naš kolektiv, zakaj in kako so prodajali blazine najprej drugim, šele na koncu sezone pa svojim članom in da za ta postopek ni kriva sindikalna organizacija. PAVEL GANTAR ODGOVOR TOV. BOGDANA MAJCETA! Res je, da smo najprej obvestili sindikalne podružnice drugjh kolektivov, da jim nudimo ležalne blazine po tovarniški ceni 8.000 din. Blazin je bilo dovolj na zalogi tudi za člane našega kolektiva, vendar tedaj še nismo imeli privolitve delavskega sveta podjetja, da doma blazine lahko prodajamo po znatno nižji ceni. Takoj pa, ko je naš delavski svet ta sklep sprejel, smo dali naši sindikalni organizaciji željeno količino blazin po ceni 5.600 dinarjev. Glede tega, da so nekateri naši člani plačali blazine po 8.000 din, pa smo za odgovor naprosili poslovodja naše trgovine v Kranju tovariša Lada Košnika. Ta nam je zadevo takole pojasnil: UREDNIK BRALCEM S prejšnjo številko sem začel urejevati naš časopis »Sava«. Ob tej priložnosti pa želim nasloviti na vse člane našega kolektiva poziv k sodelovanju. Menim, da je ravno časopis, kakršnega imamo pri nas, tisto sredstvo, preko katerega smo dolžni obveščati kolektiv o vsem, kar se v njem dogaja. Napačno je mišljenje, da je tovarniški časopis sredstvo, preko katerega posamezniki želijo vplivati na formiranje večine. Tovarniški časopis naj bo glasilo kolektiva, v katerem se zrcalijo vsa gibanja, kritične misli in mnenja, delo, uspehi in težave. Res je, da je te funkcije »Sava« tudi že v preteklosti izvrševala, toda menim, da smo vse premalo spregovorili o neposrednih proizvajalcih. Ni moj namen ocenjevati prehojeno pot — moj namen je pridobiti čim širši krog sodelavcev, ki bodo z vseh koncev našega kolektiva s svojimi prispevki v časopisu vplivali na to, kakšno naj bo naše glasilo. Pa ne samo tol Kritične pripombe padajo tudi na račun prispevkov naših strokovnih delavcev. Toda vse dotlej, dokler takih prispevkov nimamo, je naše prizadevanje za-jnan. Brez dvoma je za večino članov našega kolektiva pomembno, da so seznanjeni z delom, naših strokovnih delavcev, z njihovim prizadevanjem za boljše delo, za uvedbo modernejše tehnologije, organizacije dela in poslovanja. Vendar se jasno postavlja vprašanje, kdo naj pripravi take prispevke. Urednik? Ne! Take prispevke morajo pripraviti tisti sodelavci, ki na teh področjih delajo, ki bi predmet tudi strokovno obdelali. Toda teh prispevkov ni, razen z nekaterimi izjemami, tudi ni prispevkov iz neposredne proizvodnje. Po drugi strani pa sem in tja slišimo očitke, da je časopis »Sava« postal nezanimiv, da je v njem vse preveč načelnih razprav. Ravno zaradi vseh teh in še drugih vzrokov želimo zvedeti mnenje večine naših bralcev, njihove Želje in predloge, katere bi nato uredniški odbor temeljito pretehtal in na osnovi teh sprejel ustrezen koncept in vsebinsko plat našega časopisa. Na začetku sem omenil, da je naše glasilo namenjeno nam, zato ga moramo tudi mi ustvarjati. Ni naš uspeh tedaj, če časopis redno izhaja, temveč takrat, ko je le-ta glasnik našega dela. To delo pa pozna vsakdo na svojem delovnem mestu; tam najmočneje občutimo pomanjkljivosti, 7iepra-vibtosti, ta7n se odraža tudi delo strokovnih služb. Vsakodnevno se pojavljajo problemi, porajajo se ideje, kako bi rešili to ali ono. Zakaj ne bi preko svojega časopisa to obeloda7iili, signalizirali in opozorili. Za 7ias ni pomettibno, da dobimo članke v izdelarii obliki in v pravopisnem stilu. Za 7tas je po-membno, da sodelujemo, da vas pripravimo do tega, da bo »'Sava« res vaše glasilo, da boste v njem 77ašli res to, kar vas zatiitna, in da bomo preko 77 j ega posredovali kolektivu vse iz kolektiva. JOŽE ŠTULAR Sede7n članov našega kolektiva je res dvig7iilo ležalne blazme v tistem času, ko še nistno imeli sklepa delavskega sveta o ceni blazm za domače kupce. Vendar pa stno vsem pojasnili, da lahko potem, ko bo znana cena, dobijo razliko nazaj. Tako je tudi bilo. Vsem sedmim stno vrnili vsakemu po 2.400 dinarjev, to je razlika ttied 8.000 in 5.600 dinarji. Menimo, da je s tem zadeva urejena. Do nesporazuma pa prav gotovo ne bi prišlo, če bi pravočasno o tem obvestili kolektiv. SflUKL umro ZAČASNA DOLOČILA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA O DELU NOTRANJE ARBITRAŽE PRAVILNIK O ORGANIZACIJI IN DELU ORGANOV ZA UGOTAVLJANJE IN IZREKANJE DISCIPLINSKIH UKREPOV 1965 ČP »Gorenjski tisk«, Kranj Začasna določila DS podjetja o delu notranje arbitraže Določila statuta podjetja dopolnjujemo v zvezi z določili Temeljnega zakona o podjetjih (Ur. 1. 17/65, čl. 85 in 86) glede formiranja notranje arbitraže in načina reševanja spornih vprašanj s področja materialnega poslovanja, zato je DS sprejel naslednja začasna določila o dopolnitvi oz. spremembah določil statuta in poslovnika notranje arbitraže. I. Spremembe in dopolnitve statuta: a) Črtajo se členi statuta št. 47, 48, 49 in 50. b) Namesto gornjih členov veljajo naslednja določila: Notranja arbitraža 1. Notranja arbitraža je organ DS podjetja, ki se izvoli za dobo dveh let. 2. Notranja arbitraža ima praviloma šest članov in predsednika. Sestav notranje arbitraže za vsak sporni primer je urejen z določili poslovnika notranje arbitraže. Notranja arbitraža odloča o sporih iz odnosov med ekonomskimi enotami ali med podjetjem in ekonomsko enoto v zvezi z medsebojnimi dobavami in opravljanjem storitev (cene, kakovost, izročilni roki in podobno. 4. Postopek arbitraže ureja poslovnik notranje arbitraže, ki ga sprejema DS podjetja. 5. Odločba notranje arbitraže je dokončna. Možna je le pritožba na knjižni nalog o višini nadomestila. Predlog poslovnika notranje arbitraže 1. Notranja arbitraža je organ DS podjetja, ki rešuje izključno sporna vprašanja finančno-materialnega značaja, ki izhajajo iz poslovanja med ekonomskimi enotami ter med ekonomsko enoto in podjetjem kot celoto in sicer: a) nepravočasna dobava materiala, b) nepravočasno izvršene storitve, c) dobave nekvalitetnega materiala, d) nekvalitetno izvršene storitve, c) cene in podobno Določbo tega poslovnika so obvezne tako za notranjo arbitraže, kot tudi za vse ekonomske enote oziroma posamezne člane kolektiva podjetja. 2. Notranja arbitraža ima šest članov in predsednika. Dva člana se izbere izmed petnajstih članov, ki jih imenuje DS podjetja za dobo dveh let, s tem da ne more biti izbran za primer spora, ko je njegova ekonomska enota, iz katere izhaja, bodisi tožeča ali tožena stran. V primeru spora med ekonomsko enoto in podjetjem se po postopku iz prejšnjega odstavka imenujejo trije člani notranje arbitraže. 3. Vsaka ekonomska enota je dolžna izvoliti za dobo dveh let — dva člana notranje arbitraže v primerih sporov z drugimi ekonomskimi enotami in — tri člane notranje arbitraže v primeru spora enote s podjetjem kot celoto. 4. Predsednika ndtranje arbitraže izberejo izmed članov kolektiva za vsak sporni primer člani notranje arbitraže, ki so imenovani s postopkom, predvidenim v 2. in 3. čl. tega poslovnika. Ce se glede imenovanja predsednika člani notranje arbitraže ne morejo sporazumeti, imenuje predsednika UO podjetja. 5. Predsednik vodi delo notranje arbitraže in je dolžan skrbeti, da je postopek v skladu s tem poslovnikom. 6. Vodja splošne službe je dolžan skrbeti, da se pravilno izvaja postopek imenovanja članov notranje arbitraže, skrbi za zakonitost postopkov z inštruktažo in nasveti predsedniku arbitraže in daje o delu notranje arbitraže redna poročila DS podjetja. 7. Vse organizacijsko administrativne posle za notranjo arbitražo opravlja tajništvo samoupravnih organov v splošni službi. 8 Pravico in dolžnost prijavljati sporne primere iz odnosov med ekonomskimi enotami ali med ekonomsko enoto in podjetjem imajo direktor podjetja in vodje ekonom- skih enot, organi upravljanja podjetja (DS in DO z večino glasov) ter organi upravljanja ekonomskih enot (t. j. DS EE ali ZD EE z večino glasov) iz področja pristojnosti notranje arbitraže. Prijave morajo biti predložene tajništvu samoupravnih organov na obrazcu, ki ga predpiše splošna služba ter mora biti sestavljen po načinu, ki je predviden s tem poslovnikom. Motivi za prijavljanje škode notranji arbitraži so: — ugotovitve (DS EE ali ZD EE) — ugotovitve upravnega odbora — ugotovitve DS podjetja — občasna poročila SOP-a, PAS-a in službe kakovosti — lastna zapažanja vodje ekonomske enote ali direktorja podjetja. 9. Prijava notranji arbitraži mora vsebovati izčrpne podatke o nastali škodi in vzrokih spora, predvsem pa: a) točno oznako izdelka, polizdelka, surovine ali storitve, b) število izgubljenih ur, ki jih je utrpela EE zaradi pomanjkljivosti dobavljenega materiala ali storitve in v primerih, ko ni mogoče ugotoviti število izgubljenih ur, opiše količino izpadlih polizdelkov oz. izdelkov, c) ekonomsko enoto in po možnosti obračunsko enoto ali delavca, ki je po mnenju prijavitelja povzročitelj nastale škode, d) količino dobavljenega materiala, številko in datum dokumenta (materialnega čeka) oz. štev. in datum naročilnice za interne storitve, v kolikor je škoda povzročena zaradi nekvalitetne storitve. e) točno oznako pomanjkljivosti in čas, v katerem so se te pomanjkljivosti pojavile ter posledice, f) oznako prijavitelja ter podpis z datumom prijave. Ce je vzrok nastale škode slaba kvaliteta materiala, mora prijavitelj svoji prijavi predložiti tudi vzorce tega materiala. Prijavo mora vodja prizadete ekonomske enote ali direktor podjetja predložiti tajništvu samoupravnih organov najkasneje v štiriindvajsetih urah po ugotovitvi škode. Notranja arbitraža mora pristopiti k delu takoj tec izdati odločbo o rešitvi spora najkasneje v desetih dneh po prijavi spora ter o tem obvestiti prizadete EE in stroškovno knjigovodstvo. -H. Ce je prijava o sporu pomanjkljiva oz. ne vsebuje osnovnih podatkov po 9. čl. tega pravilnika, se zavrne. 12. Ce prijava ni predložena notranji arbitraži pravočasno, se zahtevek za povračilo škode zniža za vsak dan zamude za 5 odstotkov. V primeru, kadar preteče več kot eno leto od dneva ugotovitve o nastali škodi do dneva prijave, le-ta zastara. 13. V kolikor je potrebno, lahko predsednik notranje arbitraže za rešitev posameznih spornih vprašanj določi tudi strokovnjaka-izvedenca, ki ni član komisije, pa bi lahko strokovno pripomogel pri reševanju spora. 14. Notranja arbitraža mora pri reševanju spornih zadev zaslišati odgovorne osebe prizadetih EE ter proučiti dobavljeni material, izvršene storitve oz. dokumentacijo. Po potrebi lahko notranja arbitraža zahteva laboratorijske storitve ali storitve drugih EE, da bi s tem ugotovila dejanske vzroke slabe kvalitete ali nepravočasno izvršenih storitev. 15. O rešitvi spora mora notranja arbitraža izdati pismeno odločbo, na osnovi zapisnika o razpravi. Odločbo podpišejo vsi člani arbitraže in jo predložijo vsem EE, ki so v sporu soudeležene ter stroškovnemu knjigovodstvu. Notranja arbitraža sklepa z večino glasov. 17. Stroškovno knjigovodstvo mora v dveh dneh po prejemu odločbe o rešitvi spora obračunati vrednost nadomestila za povzročeno škodo ter izdati knjižni nalog, ki ga mora predložiti v vednost vsem v sporu soudeleženim EE in komisiji za razv. sistema delitve dohodka ter tajništvu samoupravnih organov. 18. Vrednost nadomestila zajema praviloma izgubljeno vloženo delo, ki nastane zaradi pomankljivosti, navedenih v 1. čl. tega pravilnika ter se vrednoti tako, da se število izgubljenih delovnih ur množi s povprečnim OD na eno delovno uro oškodovane EE v preteklem mesecu. Nadomestila se določi tako, da se upošteva število zaposlenih prizadetih EE, kar se doseže na ta način, da nastalo škodo oškodovane EE obračunamo na zaposlenega v tej EE ter mora EE, ki je škodo povzročila, poravnati škodo v obliki nadomestila v znesku, ki na zaposlenega te enote ne presega zneska škode na zaposlenega oškodovane EE. Celokupni znesek nadomestila, ki ga mora EE — povzročitelj pomanjkljivosti — poravnati v korist oškodovanim EE. ne sme presegati 20-odstotnega dela mase OD, ki jo je EE dosegla v preteklem mesecu. V primeru spora med ekonomsko enoto in podjetjem kot celoto ali obratno, nadomestilo ne sme presegati 20-odstotnega dela mase osebnih dohodkov, ki jo je ekonomska enota dosegla v preteklem mesecu. 19. Ekonomska enota ima pravico pritožbe na notranjo arbitražo v zvezi z višino nadomestila, če ta ni ugotovljena v skladu z določili tega poslovnika. Pritožbo mora EE predložiti tajništvu samoupravnih organov v roku petih dni po prejemu odločbe. Skoda, ki je nastala po višji sili se pokriva na način, ki ga določa pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. 21. Določbe tega pravilnika v pogledu obračunavanja nadomestila se smatrajo za sestavni del pravilnika o delitvi OD. . 22. Sprejemanje poslovnika notranje arbitraže ter spreminjanje njegovih določil je v pristojnosti DS podjetja. 23. Ta poslovnik stopi v veljavo takoj, ko 'ga sprejme DS podjetja. Istočasno preneha veljavnost dosedanjega poslovnika arbitražne komisije. Direktor: Predsednik DS: Janez Beravs, dipl. ing. Jože Kužnik PRAVILNIK o organizaciji in delu organov za ugotavljanje in izrekanje disciplinskih ukrepov 1. S tem pravilnikom se določa organizacija, način dela in pristojnost organov za ugotavljanje in izrekanje ukrepov za kršitev delovnih dolžnosti. 2. Vsak član delovnega kolektiva je dolžan izpolnjevati delovne dolžnosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja, po splošnih veljavnih predpisih ter samoupravnih aktih podjetja, pri čemer mora varovati družbeno premoženje, vlagati v delo svoje osebne in strokovne sposobnosti, smotrno uporabljati proizvajalna sredstva, imeti pravilen odnos do sodelavcev in članov kolektiva ter strokovno, vestno in dosledno izpolnjevati vse ostale delovne dolžnosti. Kršitev teh določil ima za posledico disciplinske ukrepe. 3. Postopek za ugotavljanje in izrekanje ukrepov izvajajo samo kolektivni organi (disciplinska komisija, delavski svet podjetja). Posamezni član kolektiva sme le začeti postopek s tem, da vloži obtožni predlog (disciplinsko prijavo), izvrši poizvedbe z zaslišanjem ter zbira dokaze. 4. Član kolektiva ne sme biti disciplinsko kaznovan preden ni zaslišan, razen če se temu ne odzove iz neopravičljivih razlogov. 5. Disciplinska komisija je sestavljena iz petih članov in parv toliko namestnikov. Tri člane (namestnike) izvoli delavski svet podjetja, dva člana (namestnika) pa izvoli vsaka EE. Disciplinska komisija odloča z večino glasov najmanj treh prisotnih članov. Za uspešno izvedbo disciplinskega postopka pa morata biti navzoča najmanj dva člana komisije, izvoljena od DS podjetja. V primeru, da je za določen ukrep glasovalo polovico članov komisije, predsednik ponovi posvetovanje in glasovanje. Ce tudi po tem glasovanju ostane stanje neiz-premenjeno, se mora zasedanje ponoviti s sestavo vseh petih članov komisije. Kadar gre za hujše kršitve delovne discipline s predlogom za izključitev iz delovne skupnosti, obravnava take primere delavski svet podjetja. 7. Disciplinski postopek se prične z vložitvijo disciplinske obtožnice, ki jo praviloma vloži vodja EE ali direktor podjetja. Disciplinsko obtožnico lahko vložijo tudi drugi člani kolektiva. Na osnovi obrazložene disciplinske obtožnice prične postopek tajnik disciplinske komisije, ki lahko zasliši obdolženca, priče ter izvrši tudi druge poizvedbe in zbere dokaze. 8 Tajnik disciplinske komisije lahko v sporazumu s predsednikom zavrne prijavo za uvedbo disciplinskega postopka, če se ugotovi, da ne gre za kršitev delovne discipline ali pa je kršitev lažjega značaja, tako da je mogoče doseči svoj namen tudi z drugimi ukrepi. 9. Član kolektiva ima pravico vzeti si v postopku pred disciplinskimi organi zagovornika. 10. Uvedba disciplinskega postopka ni mogoča po preteku 1 meseca po storitvi disciplinskega prekrška; le za hujše disciplinske prekrške, za katere je mogoče izreči kazni izključitve iz delovne skupnosti, zastara pregon v 3 mesecih od storitve dejanja. Disciplinski prekršek zoper družbeno premoženje po členu 5. pa zastara v treh mesecih,računano od dneva, ko so bili storjeni odnosno ko se je zanje zvedelo. Odločbo disciplinske komisije ali delavskega sveta podjetja je mogoče izvršiti v enem mesecu od njene pravnomočnosti. Član delovne skupnosti je disciplinsko odgovoren za kršitev delovne discipline, če je dejanje storil z naklepom ali iz malomarnosti. 12. Za kršitev delovne discipline sme disciplinska komisija ali DS podjetja izreči naslednje kazni: — opomin — javni opomin — zadnji javni opomin — izključitev iz delovne skupnosti 13. Delovna skupnost sme izreči izključitev iz delovne skupnosti samo za hujšo kršitev delovne discipline, za kar velja zlasti naslednje: 1. Vse oblike prisvajanja družbenega premoženja. 2. Dvakratni prihod na delo v vinjenem stanju ali pijančevanje med rednim delovnim časom v enem letu. 3. Trije neopravičeni izostanki v nepretrganem trajanju ali štirje neopravičeni izostanki v enem letu. 4. Zloraba položaja ali namerno prekoračenje danega pooblastila. 5. Povzročitev večje premoženjske škode z namernim ali iz velike malomarnosti opravljenim delom. 6. Večkratna neopravičena odklonitev izvršitve delovnih nalogov, ki jih izdajo pristojni organi ali člani kor lektiva v podjetju. 7. Ponarejanje listin ali dajanje nepravilnih podatkov, ki utegnejo vplivati na sklenitev, trajanja ali prenehanja delovnega razmerja ali na ugotavljanje osebnih prejemkov članov kolektiva in podobno. 8. Opuščanje ukrepov za higiensko-tehnično varstvo pri delu. 9. Sprejemanje daril ali drugih koristL od tretjih oseb v škodo kolektiva. 10. Povzročanje nereda ali fizičnega obračunavanja v kolektivu. 11. Namerna kršitev statuta. 12. Neprijava disciplinskih prekrškov. 13. Vsako izdajanje poslovne tajne. 14. Kazen za hujše kršitve delovne discipline, za katere se določa izključitev iz delovne organizacije, izreka delavski svet podjetja z večino glasov vseh članov s tajnim glasovanjem. Vedno pa izvede disciplinski postopek in izreka kazni delavski svet zoper člane a) delavskega sveta podjetja b) upravnega odbora podjetja Postopek iz tega člena izvede disciplinska komisija na podlagi disciplinske obtožnice. 15. Disciplinska komisija zasliši obtoženca, priče in izvede druge potrebne dokaze ter s predlogom za izključitev iz delovne skupnosti predloži delavskemu svetu podjetja celotno gradivo v obravnavo in dokončno sklepanje. 16. V disciplinskih zadevah iz prejšnjega člena poroča delavskemu svetu predsednik ali tajnik disciplinske komisije. V primeru, da delavski svet ugotovi, da ni razlogov za izključitev, lahko izreče drugi disciplinski ukrep ali pa popolnoma oprosti obtoženca obtožbe, če meni, da na osnovi predloženega dokaznega gradiva obtoženec ni storil di-scpilinskega prekrška. 17. Pri obravnavanju disciplinskih prekrškov se Komisija in delavski svet ravnata po določilih zakona o delovnih razmerjih, splošnih načel zakonika o kazenskem postopku ter določilih tega pravilnika. Na zasedanju komisije ali delavskega sveta se vodi zapisnik, v katerem se ugotavlja: — ali je bil obtoženec pravilno vabljen na obravnavo; — ali je obtoženec prejel disciplinsko obtožnico in je imel možnost za obrambo; ■— zapišejo se bistvene navedbe obtoženca, prič ter drugih oseb, ki sodelujejo v postopku; — ugotovitev ali je obtoženec kriv z*, kršitev delovne discipline; — izrek kazni; — ugotovitev, koliko članov je glasovalo za izključitev iz delovne skupnosti. * 19. Izrek kazni se izreče praviloma na zasedanju; pismena in obrazložena odločba pa se vroči obtožencu, direktorju podjetja in sindikalni organizaciji. V odločbi mora biti naveden tudi poduk o pritožbi. Zoper odločbo o kazni, ki jo izreče disciplinska komisija ali DS podjetja lahko obtoženec začne zoper tak sklep delovni spor v 8 dneh od prejema disciplinske odločbe na Občinsko sodišče v Kranju. Odločba o kazni se javno razglasi na oglasni deski podjetja, razen kadar je izrečena kazen opomin. Na razglasni deski se objavi tudi oprostilna sodba sodišča, če je bila v isti zadevi javno razglašena tudi odločba disciplinske komisije. 20. Pri izrekanju kazni za kršitev delovne dolžnosti se upošteva zlasti: — teža kršitve in njene posledice, .— stopnja delovne odgovornosti, — okoliščine, v katerih je bila kršitev izvršena, — prejšnje delo in vedenje delavca, — pomen dejavnosti in podobno. Ce disciplinska komisija ali delavski svet spozna, da ni razloga za disciplinski postopek, ustavi postopek in sporoči to osebi, ki je poslala disciplinsko obtožnico in delavcu, zoper katerega je bil postopek uveden. 22. Obravnava pred disciplinsko komisijo ali DS je ustna in javna. 23. Ce se med obravnavo ugotovi, da je obtoženi storil še druge kršitve delovne discipline, odloči delavski svet ali disciplinska komisija ali Se take kršitve takoj obravnavajo ali pa se obravnava preloži, da se izvršijo še potrebne poizvedbe in zberejo dokazi. 24. Zoper pravnomočno odločbo o disciplinski zadevi lahko vloži pristojni javni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti, če je z odločbo prekršen zakon. 25. Disciplinski postopek je hiter. Stroške disciplinskega postopka trpi podjetje — delovna organizacija. V postopku se ne plačajo nobene takse. 26. Disciplinska komisija lahko po obravnavanju disciplinske zadeve zaradi hude kršitve delovnih dolžnosti v primeru, da predlaga izključitev iz delovne organizacije, izreče tudi ukrep takojšno odstranitev z delovnega mesta, če meni, da bi njegova prisotnost na delovnem mestu zaradi značaja kršitve delovne dolžnosti lahko slabo vplivala na odnose v njegovi delovni okolici ali v celotnem kolektivu in to zlasti: a) za utemeljen sum kaznivega dejanja zoper družbeno imovino, b) povzročanje fizičnih obračunavanj v kolektivu, c) prihajanje na delo v vinjenem stanju in povzročanje nereda. V času odstranitve z delovnega mesta ima prizadeti pravico do osebnega dohodka, obračunanega na podlagi povprečnega tromesečnega zaslužka, ki ga je prizadeti prejel pred mesecem, ko je bil odstranjen z dela. 27. Član kolektiva, ki je bil spoznan za krivega kršitve delovne dolžnosti in je s svojim dejanjem namerno ali iz nepazljivosti povzročil materialno škodo, mora to škodo deloma ali v celoti povrniti. Skoda se izračuna po naslednji lestvici: od 5.000,— 100 % od 5.000.— do 50.000,— 80% od 50.000.— do 100.000.— 70% od 100.000,— do 500.000.— 50% od 500.000,— do 1.000.000.— 30% nad 1.000.000,— 10% Skoda po tej lestvici se obračunava tako, da se obračunani škodi po razponu v lestvici prišteva še izračunani znesek predhodnega razpona. 28. Ce ni mogoče ugotoviti za vsakega posebej, kolikšen del škode je povzročil, se šteje, da so enako odgovorni in jo morajo povrniti po enakih delih. 29. Ce delavec ne povrne škode, jo mora delovna organizacija izterjati samo pred sodiščem splošne pristojnosti. Zahtevo za povrnitev škode izstavi vodja EE, podpiše pa direktor podjetja. Predsednik delavskega sveta: (Kužnik Jože) Večina nas je že občutila poostrene mere naše vratarske službe, kar je bilo že potrebno z ozirom na to, da so se nekateri kar sprehajali mimo vratarnice. Naš fotograf je tokrat »ujel« Toneta Globočnika. Iz zapisnikov sej DS EE Na osnovi sklepa delavskega sveta podjetja, ki je bil sprejet na prvi izredni seji, se morajo splošni stroški v ekonomski enoti valjarna I znižati najmanj za deset odstotkov. To naj bi bil eden izmed faktorjev za povišanje osebnih dohodkov na račun zvišam j a cen. Finančna služba je izdelala pregled porabe stroškov v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi s planom porabe za to obdobje in jih dala v obravnavo ekonomski enoti. Delavski svet ekonomske enote valjarna I je posamezne postavke teh stroškov pretehtal in ugotovil sledeče: Stroškov za električno energijo ekonomska enota ne bo mogla znižati, pač pa se bodo zaradi podražitve verjetno celo povišali. Na odpis orodij osnovnih dejavnosti ekonomska enota ne more vplivati. Zmanjšali bodo porabo režijskega materiala tako, da se poostri varčevanje z njim. Omejili bodo porabo mazovega mila. Povsod, kjer se to da, naj bi uporabljali večje papirnate rolce bu-ne. Poraba pisarniškega materiala je v ekonomski enoti minimalna, tako da se bodo stroški s poostrenim varčevanjem Je malenkostno zmanjšali. Stroški za storitve zunanjih podjetij so bili v prvem polletju izredno visoki, vendar bi se z nabavo ustrezajoče in kvalitetne robe lahko bistveno znižali. Prav tako so stroški za storitve gumarskega 'izobraževalnega centra visoki, vendar pa ekonomska enota nanje ne more vplivati, ker se celotni stroški delijo po posebnem ključu ne glede na to, v kateri ekonomski enoti so bile opravljene storitve. Prav tako ne more ekonomska enota vplivati na: — obresti od kreditov za osnovna sredstva — obresti od kreditov za obratna sredstva — stroške za izobraževanje kadrov — zavarovalne premije — vkalkulirane stroške za investicijsko vzidrževanje — stroške menz — izdatke za prevoze nad 1000 dinarjev — vkalkulirano amortizacijo — vkalkulirane obresti od poslovnega sklada — prispevek za socialno zavarovanje — dopolnilni Poraba mleka, čaja in kave bi se lahko bistveno znižala. Način točenja čaja je nepravilen in se ta poliva v velikih količinah (izločitev mrzlega čaja iz cevi, tako da priteče vroč, pomivanje posod z njim ipd.). Mleko naj bi se posameznikom delilo pri malici, izvršili pa naj bi tudi ponovni popis, kdo želi mleko prejemati. Pri vsej zaščitni opremi se bo poostrilo varčevanje. Pri nabavi je treba bolj paziti na kvaliteto, saj posebno čevlji včasih vzdržijo premalo časa. Stroški storitev transporta so bili v prvem polletju zinatno prekoračeni, vendar pa je bila ekonomska enota neupravičeno bre-menjena tudi za prevoze zmesi, kalupov, zobnikov, puš in podobno. V bodoče ta delovna enota zahteva, da se je bremeni samo za tiste prevoze, ki so dejansko izvršeni za potrebe ekonomske enote (v glavnem je to prevoz surovin). Vse storitve se bodo kontrolirale, glede na dejansko porabljen čas in jih bo predpisoval vodja ekonomske enote. Kot je razvidno, ekonomska enota 'na veliko stroškov ne more vplivati sama, arppak so odvisni od drugih ekonomskih enot (vzdrževanja in strokovnih služb) in tako konkretnega znižanja v skupni višini deset odstotkov ne more izdelati. Ponovno pa je delavski svet poudaril Slednjo na materialu in skrbno ravnanje s stroji, da se s tem zmanjšajo stroški za storitve. Sindikalna organizacija naj . . . (Nadaljevanje s 1. strani) — Borba proti birokratskim in drugim pojavom, hi zavirajo razvoj kolektiva in istočasno sistem samoupravljanja. — Zaščito delavcev na delovnem mestu, vpliv na reševanje stanovanjske problematike in vseh drugih vprašanj, vezanih na življenjski standard. — Pravna zaščita delavca v delovnem odnosu, kar še bolj precizira novi temeljni zakon o delovnih razmerjih To je nekaj osnovnih nalog, ki jih sindikalna organizacija mora izvrševati. Če so nam znane te osnovne naloge, nam ni potrebno spraševati, kakšno vlogo ima sindikat in neutemeljeno je mnenje, da sindikat predstavljajo posamezniki, ne pa vsi člani kolektiva in da le-ti plačujejo samo članarino. Delo v sindikalnih podružnicah je treba poživeti. To bomo dosegli le s skupnimi napori, z aktiviranjem vsega članstva sindikalne organizacije kolektiva, želim, da bi člani naše organizacije razumeli svojo vlogo in dolžnost ter tako vplivali na delo sindikalnih podružnic in sindikalnega odbora. PAVEL GANTAR Zaposlili V času od 15. do 24. avgusta 1965 so se na novo zaposlili: Marinka Valter, Elizabeta Ster-lek, Marija Ličan in Nada Nemec Iz sorodnih kolektivov: ..REKORD" Tudi v tovarni gumijevih izdelkov »Rekord« iz Rakovice pri Beogradu' se je delovni kolektiv resno lotil uresničevanja načel nove gospodarske reforme. Iz njihovega glasila »Rekord« vam posredujemo kratek prispevek o tem — kako so se v tem sorodnem kolektivu lotili izvajanja te zahtevne naloge. Da bi se nova načela v gospodarstvu dosledno izvajala, je , treba dvigniti produktivnost dela na vsakem delovnem mestu, izkoristiti vse. notranje rezerve, zmanjšati odstotek škarta itd. Da bi se vse to uresničilo, je zelo važno, da vsak delavec dobro pozna svoje delovno mesto, ker samo dolgoročna praksa in odgovarjajoče strokovno znanje in zalaganje delavcev na delovnem mestu lahko daje dobre rezultate. Navedli bi nekoliko primerov takšnega poslo- vanja v oddelku pnevmatikarne, v katerem je z dobro organizacijo dela in zalaganjem delavcev dvignjena produktivnost in zmanjšan odstotek škarta. Ko smo pričeli s proizvodnjo zunanjih traktorskih gum dimenzije 10 X 28, je en delavec v osmih urah naredil šest komadov, danes pa v istem času ta delavec naredi 21 komadov teh gum. — Ali, pred dvema letoma je na avtoklavu na eni izmeni pet delavcev vulkani-ziralo petnajst plaščev, danes pa jih petinštirideset. Se so delovna mesta, kjer produktivnost raste, vendar obstajajo tudi taka, kjer je produktivnost na istem nivoju ali celo pada. Toda proizvodni pogoji so se popolnoma spremenili in naša najvažnejša naloga je, da vedno in na vsakem delovnem mestu povečujemo produktivnost do maksimuma. To pa bomo zmogli samo, če bomo razumeli, da je od tega odvisen uspeh celotnega kolektiva. • OBVESTILO Šolski center za blagovni promet v Kranju — Župančičeva 22 razpisuje vpis v naslednji šoli za odrasle: — v komercialno dvoletno šolo — v poslovodsko dvoletno šolo Pod prvo je potrebna končana poklicna šola prodajalca ali ustrezna šola katerekoli druge gospodarske dejavnosti, pod drugo pa mora biti kandidat zaposlen v blagovnem' prometu. Ostale podrobne informacije dobite v pisarni šole, telefon 21248. Delavska univerza Kranj razpisuje naslednje tečaje in seminarje: • OBVESTILO • Pripravljalne tečaje za višje razrede osnovne šole. Snov je razdeljena na dva tečaja. Prvi tečaj obsega snov 5. in 6. razreda, drugi tečaj snov 7. dn '8. razreda. Predavanja v vsakem -tečaju trajajo 24 tednov, in to štirikrat tedensko v popoldanskem ali večernem času. Pogoji za sprejem v tečaj so: starost najmanj 17 let, da je kandidat v rednem delovnem razmerju in da ima za prvo skupino dovršene vsaj 4 razrede osnovne šole, za drugo pa dovršen 6. razred osnovne šole. Mesečna šolnina bo znašala orientacijsko 6.000 din. Pri vpisu je treba predložiti rojstni list, potrdilo o zaposlitvi in zadnje šolsko spričevalo. Še pred nekaj meseci je bil pogled v tehnično halo takle. Zdaj pa tu že tečejo stroji, roke naših monterjev pa vsak dan postavljajo še nove. Zaenkrat bo to edini oddelek, v katerem so izpolnjeni sodobni pogoji dela — konfekcija koles, Ivan Lapajne — pletenje cevi na Calter stroju, Jože Novak — delavec pri odvijanju rivalit cevi, Alojz Požek — priprava duš za rivalit cevi, Ivan Ternar — pomožni skladiščni delavec v skladišču surovin. Zlata Tušar — priprava surovcev za termofor j e, Marija Zdolšek — referent za OD, Marija Benedik — saldokontist. Izstopili Ana Vozelj — starostno upokojena, Angela Pelci — predčasno upokojena, Milan Zupan, Slane Svegelj, Marija Gros — samovoljna prekinitev dela, Miloš Trišič, Milan Kopač in Boža Bergant — sporazumno. ▲ Čeprav je Franc že drugega avgusta srečal Abrahama, se še vedno dobro počuti in pravi, da bo še ostal v našem kolektivu Izvlečki iz . . . Nadaljevanje z 2. strani valjev. V pomožnih enotah, predvsem pa v strokovnih službah, je porast precej nižji. Finančni uspeh delavske restar vracije za prvo polletje je negativen kot vsa pretekla leta. Izguba se je pravzaprav še povečala v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta, kar je posledica podražitve prehrambenih artiklov na eni strani in nespremenjenih prodajnih cen za tople obroke in kosila za člane kolektiva na drugi strani. Iz poslovnega poročila za prvo polletje je razvidno, da zastoji v proizvodnji znatno vplivajo ne samo na manjši celotni dohodek, temveč tudi na porast splošnih stroškov (predvsem stalnih), zato moramo v nadaljnjem obdobju posvetiti še več pozornosti nastajanju splošnih stroškov, ekono*-mičnejši porabi materiala in kvaliteti proizvodnje. Le na ta način bomo premostili težave, ki jih povzročajo motnje v proizvodnji. OBVESTILO• Avtobusno podjetje »Trans-turist« nas je obvestilo o naslednjih izletih, ki jih namerava prirediti do konca tega leta. — Potovanje v Francijo, Italijo in Švico z obiskom Genove, Pariza, Marseilla, Nice, Monaca, Milana in Be^ netk — potovanje v Bolgarijo in Turčijo z obiskom Istanbula in Sofije Cena potovanja je 69.900 dinarjev. — Novoletno potovanje na Madžarsko z avtobusom. Cena je 16.200 dinarjev. Interesenti, ki se zanimajo za potovanja v tujino, naj se zglasijo pri tov. Minki Muri, služba za družbeni standard. Petdesetletnik Drugega avgusta je praznoval 50-Ietnico rojstva naš dolgoletni sodelavec Franc KOPAČ. Rodil se je v Tržiču v revni osemčlanski delavski družini. Zaslužil je samo oče, ki je delal v predilnici v Tržiču. Franc je v svoji mladosti občutil pomanjkanje, saj je bila očetova borna plača za osemčlansko družino res zelo malo. S štirinajstim letom se je Franc že zaposlil v predilnici v Tržiču, kjer je več let delal oče. V njej je prebil približno 19 let, nato pa se zaposlil v tovarni »Iskra« v Kranju oziroma po dveh letih v »Žimarici« v Stražišču, kjer je delal Je 'dve leti in pol. V maše podjetje je prišel meseca junija leta 1953. Najprej je začel delati v oddelku valjarne kot pomožni delavec pri trovaljč-nem kalandm. Od tu je bil po štirih letih na lastno željo prestavljen v mehanično delavnico, kjer je vse do junija letos opravljal posle upravijalca dvigala, od tedaj dalje pa opravlja posle pomožnega ključavničarja. Tovariš Kopač je s svojim delom prav zadovoljen. Tudi s svojimi sodelavci in nadrejenimi se dobro razume in želi, da bi v takem razumevanju ostali še naprej. SODELAVCI MU OB NJEGOVEM JUBILEJU ŽELIMO ŠE MNOGO DELOVNIH USPEHOV, V KROGU NJEGOVE DRUŽINE PA VELIKO SREČNIH IN ZDRAVIH LET. Angela le odšla Enaindvajsetega avgusta je bila predčasno starostno upokojena naša dolgoletna sodelavka Angela PELCE. Kot je to že navada, smo tudi njo ob odhodu v pokoj prosili za kratek razgovor, v katerem je dejala: Kot hči desetčlanske delavske družine sem občutila že v zgodnji mladosti veliko pomanjkanje. Očetov zaslužek je bil za tolikšno družino toliko kot kaplja v morje. Otroci smo morali kaj kmalu od doma za zaslužkom. Sama sem odšla s sedemnajstim letom v Srbijo za bratom, od koder pa sva se oba že po treh letih vrnila. Pot me je zanesla v Kranj. Najprej sem se, kakor tudi moj mož, zaposlila v barvarni »KOLIAŠ« v Kranju. Tu sva delala le dve leti, leta 1932 pa sva se oba zaposlila v sedanjem podjetju oziroma v takratni tovarni »Semperit«. Sprejeta sem bila v oddelek za izdelovanje velozračnic. Ker se je ta izdelek šele takrat začel proizvajati, sem bila jaz prva, ki so me naučili izdelovati velozračnice in sem prvo ve-lozračnico tudi izdelala. Po štirih letih sem bila premeščena v cevamo. Tu sem delala vse do leta 1950, ko sem morala zaradi družinskih razmer prekmiti delo. V tovarni »Sava« sem se ponovno zaposlila februarja pokoj leta 1964 v ekonomski enoti prešani izdelki, oziroma po petih mesecih v ekonomski enoti tehnični izdelki pri sekanju konzervnih obročev in zadrg, kjer sem delala vse do upokojitve. V tej ekonomki enoti sem se počutila prav dobro, saj sem v tem oddelku prebila skoraj 18 let. Tudi s sodelavci smo bili vedno v dobrih tovariških odnosih. PRIDNI SODELAVKI ŽELIMO ŠE MNOGO SREČNIH IN ZDRAVIH LET V KROGU NJENE DRUŽINE Preventivna požarna zaščita Pri izvajanju požarnovarnostne službe v delovni organizaciji moramo nujno omeniti tudi strokovno vzgojo vseh članov delovnega kolektiva in ne samo gasilcev. Zato bom skušal v tem sestavku navesti nekaj splošnih navodil glede preventivne požarne varnosti, ki lahko preprečijo nastanek požara. • Vsak delavec je dolžan skrbeti za red in čistočo na svojem delovnem mestu. • Odpadke, posebno take, ki so namaščeni z oljem, krpe za čiščenje in drug odpadni material, moramo odstraniti od strojev in drugih pogonskih naprav ter jih pospraviti v za to dolo- čene in dobro zaprte kovinske ali pločevinaste posode. S Lahkovnetljive tekočine in eksplozivni material se ne sme uporabljati na delovnih mestih, če to ni vezano s tehnološkim procesom oziroma s potrebo delovnega mesta. • V prostorih, v katerih obstaja nevarnost požara, ne smemo vstopati z odprtim plamenom, niti vžigati tega, preprečiti moramo vsak nastanek iskre niti ne smemo kako drugače povzročiti nevarnost eksplozije ali požara. 0 Pretakanje lahkovnetljivih tekočin kakor tudi drugih nevarnih kemikalij, se sme opravljati samo' v za to posebej določenem pro- S poti po MADŽARSKI Telefon je zabrnel kot navadno. Dvignil sem slušalko in avtomatično rekel: »Prosim, — Poženel.« — »Marcijan,« je zazvenelo v slušalko. »Tovariš Poženel, odpotovati bo treba.« Takoj mi je bilo jasno, da ima tovariš Marcijan v mislih specializacijo na Madžarskem. Odšel sem v oddelek za strokovno izobraževanje,kjer sem dokončno zvedel, da je zdaj tudi madžarska stran dala soglasje za specializacijo na temo »Spoznavanje s proizvodnjo gumijevih amortizerjev.« Na Madžarsko je bilo treba odpotovati do konca junija, bili pa smo že desetega v mesecu. Časa torej ni bilo preveč. Pohiteti bo treba z nabavo potnega dovoljenja in deviznih sredstev. Čeprav je bila dirka za. potnim dovoljenjem in voznimi kartami dramatična — v soboto, ob 8. uri zjutraj še nisem imel kreditnega pisma in voznih kart, ki mi jih je kupovala trgovina v Beogradu, v torek dopoldne pa sem se moral že javiti na jugoslovanskem veleposlaništvu v Budimpešti — se je vse srečno končalo. Kakor je pri naših železnicah že navada, vendar to pot ni bila njihova krivda — sem odpotoval iz Beograda z enourno zamudo. Potoval sem z nekim starejšim Poljakom, ki ni bil ravno preveč Zgovoren in sva se kmalu odpravila spat. Dokumente sem si pripravil in jih spravil pod vzglav-no blazino, tako da jih ponoči, ko bi me v Subotici zbudila obmejna kontrola, ves zaspan ne bi preveč iskal. Ponavljajoč se enoli- čen ropot drvečega vlaka me je kmalu uspaval. Zbudil sem se in zdelo se mi je nekam svetlo. Vstal sem in dvignil zaveso; zunaj je bil že dan in ura je kazala štiri. Po mojih računih bi morali mejo prestopiti že ob drugi uri zjutraj, vendar me dotlej še nobeden ni vprašal za dokumente. Zlezel sem nazaj v posteljo in se trudil, da bi ponovno zaspal. Ura je bila že pol šestih, od pol sedmih pa bi morali prispeti v Budimpešto — o mejni kontroli pa še ne duha ne sluha. Vstal sem in se začel pripravljati za izstop. Za trenutek mi je padlo na misel, da so časopisi pisali o odpravi viz na Madžarsko s prvim julijem — danes pa je 29. junij in so morda že opustili preglede. Že naslednji trenutek sem se zavedel, da je to z opustom mejne kontrole nemogoče. Morda so pa mojo kabino zgrešili? sem se vpraševal. Da bi razvozljal uganko, sem se oblekel in odšel na hodnik. Kakih deset minut sem moral čakati, da je prišel sprevod- storu, ki je osvetljeno s predpi- PPTfiVVfi SO * sano umetno razsvetljavo. " ® Lahkovnetljive in gorljive predmete ne smemo odlagati na splošnih za mešanje, v sredo je dela komaj za dve 'izmeni itd. Toda to Reforma, 10-odstotno znižanje ni enkrat; s tem se srečujemo izkoriščanje dan. Delamo vse mogoče, da izpolnimo te praznine, toda ti tudi tu veliko doseči? Vemo, da v .pnevmatikami I ob- ________ stroškov, greble cevi ali peči za centralno notranjih rezerv itd., je glavna ogrevanje, parne kotle kakor tudi tema nas vseh v tovarni in izven stroji niso izkoriščeni stoodstotne v bližino elektromotorjev, nje pa smj0 ukrenili vse za ures- no s produktivnim, delom. Delov-transformatorjev in podobnih ničenje teh načrtov.? Imeli smo na mesta pa morajo hiti zasedena električnih naprav. sestanke, vsakdo je že vedel, kaj v vseh treh izmenah prav zaradi ® Vse motorje in naprave za 1)q naredil na svojem področju, skokov. Vsled tega je tudi pogon, električne instalacije in Veliko smo govorili veliko skle- dosti premeščanja iz enega delov-mešalnike za lepila in glavne pali, toda ukrenili malo. Življenje neSa mesta na drugo, za kar je sklopke za osvetlitev na razdelil- jn delo tečeta dalje in mi vsi negodovanje delavcev upravičeno, n ih ploščah moramo po konča- vemo, da je še veliko neizkorišče- v ^-ii se ne bi dalo tudi z bolj na-nem delu popolnoma 'izključiti. niti notranjih rezerv, na katere bi ertno in enakomerno porabo pol-® Vse posode z lahkovinetlji- mi neposredno najlažje vplivali, izdelkov v ostalih ekonomskih vimi snovmi in tekočinami je jn to gledamo proizvajalci vsak enotah treba po končanem delu dobro dan. Vemo, . zapreti in jih shraniti v za to do- v valjarni I je bilo ukinjeno sta0a rezerva delavcev zaradi potočene prostore. nekaj delovnih mest, notranje manj kanja korda, katere nimamo ® Posebno pozornost je treba rezerve so izkoriščene skoro do ‘U'- zaposliti. Vemo tudi, da v sti-posvetiti odstranjevanju cigaret- maksimuma, todq rezerve 'kljub s^arn'i niso polno zasedene vse nih ogorkov, saj vemo, da so prav vsemu obstajajo. Kje, se bomo stiskalnice, ker ni delavcev. Zakaj t. mnogokrat vzrok požara. vprašali, saj so rezerve izkorišče- V1se 0 Vsa vrata posebno še tista ne! Poglejmo naš dnevni program, Postavili smo plan, se obvezali, iz negorljivega materiala — na po katerem bomo delali. Na njem da Sa izvršimo, rezultati pa so po-mejah požarnih sektorjev, morajo lepo in razločno piše, kaj mora- kazali, da smo izpod plana. Na biti zaprta v delovnem času, po- mo narediti tega dne.’ Kaj pa, če koncu meseca pa 'bomo rekli: sebno pa po končanem delu. gledamo program celega tedna? Nisem mogel 'in ni bilo materia-# Vsako okvaro na električnih Slika je sedaj zelo žalostna. Na la... Naredili bi plan, če bi vodih ali na kakem drugem delu primer: v ponedeljek imamo dela imeli delavce... itd. Vredno pre-električne napeljave je treba takoj za vse tri izmene na vseh strojih; misleka! Torej rezerve so! prijaviti za to odgovorni osebi, v torek je stal trovaljčnik in valj ki ho okvaro popravila. IVAN ROLI H IVAN PETRIČ poklicni gasilec Kal predstavljalo krogi? Vojakovo pismo Na sliki vidite pet skupin kro- tere teh skupin označujejo tudi gov. Predstavljajo pa ...! No, to s črkami. Uganiti morate torej; td-.^ j___. . boste pač vi ugotovili. Za pomoč 1. za dele kakšnih strojev gre; našega Mvšeg, scSvŽl, f" "ievanju naj povemo d, ,o 2 kako posamezne skupine ime- ža, Jenkoleta, a .sl«* vojaški rok raSjajTo' prt naTn^f j? S- pri Brežicah. Oglaša se svojim bivšim sodelavcem in jih toplo pozdravlja. Piše pa takole: Spoštovani urednik! Nahajam se na odsluženju vojaškega roka v Cerkljah pri Brežicah. Ker sem bil do odhoda k vojakom zaposlen v mehanični delavnici II, se Vam danes prvič oglašam. Zelo sem zadovoljen, ker mi redno pošiljate Vaš časopis. Potom njega sem vedno seznanjen z uspehi in težavami ,s katerimi se delovni kolektiv »Save« vsakodnevno srečuje. Vesel bi bil, če bi v mojem imenu pozdravili tovariša Mira Ambrožiča in Filipa Šmita in jima sporočili, da se bom oglasil v podjetju, ko bom prišel na dopust. Z vojaškim pozdravom »zdravo« zaključujem in želim čim boljših delovnih uspehov kolektivu. Vojnik JENKOLE MATEVŽ V. p. 3277/6 Cerklje pri Brežicah Dragi Matevž! Kakor vidiš, smo Tvoje pismo objavili. Upam, da bodo sodelavci brali te vrstice in da Te bodo z veseljem sprejeli, ko Ti poteče čas do Tvojega dopusta. Pa tudi sodelavci Ti pošiljajo tople pozdrave in želje, da se spet kmalu vrneš med nas. Lep pozdrav in oglasi se še kaj. Urednik P ni k mimo. Medtem sem gledal skozi okno in skušal ugotoviti, kje smo. Pokrajina se mi ni zde-la preveč madžarska. Vprašal sem sprevodnika, če bo kmalu Budim- pešta, pa mi je dejal, da še na---------------------------------------------------------------------------- Madžarskem nismo. Zaradi naras- ostala neizpremenjena, edino po fotoaparatih, trazistorjih, pole Donave je most pri Novem Sa- stružni stolpi, ki so se dvigali nad pisovali so denar in pregledovali du neprevozen. Vlak je moral pe- polji, so oznanjali, da tu nekje dokumente. Bili so zelo prijazni ijati nazaj in preko Indžije v Su- teče meja. Vlak se je ustavil v in hitri. botico. Kelebiji, madžarski obmejni po- Pokrajina je tudi tod naprej Končno smo le prispeli v Su- staji. Dva madžarska vojaka v ze- ostala nespremenjena, prostrana botico in formalnosti na meji so lenih uniformah sta se postavila ravnina z zelenimi polji in mlaka- bile hitro opravljene. Vlak je kre- vsak na en konec vlaka, cariniki mi, v katerih so čofotale race; nil na Madžarsko. Pokrajina je pa so stopili v vlak. Spraševali so kmečke hiše z ograjenimi dvorišči, nepravilno razmetani otočki zelenih listnatih gozdov in tu pa tam v daljavi bel cerkveni stolp, obdan z večjim naseljem. Vlak je brez ustavljanja s kar solidno hitrostjo drvel naprej in tri ure po odhodu iz Kelebije je bilo opaziti z leve strani tovarniške dimnike. Bližali smo se Budimpešti — prestolnici Madžarske. ^ Pogled na Donavo, ki deli ” Budimpešto na dva dela — ravninski desni del Pesto in gričevnati levi del Budim. Preko Donave je speljanih več mostov. — Na sliki v ospredju je Elizabetin most, v ozadju pa Verižni most (ki je sestavljen in vezan iz verig) Prihodnjič: V BUDIMPEŠTI DOMINIK POŽENEL