Poštnina pls&ana v gotovini. V Lhiblian!, dne 27. februarja 1924.
Izhaj« vsako tr.do ob 6 zjutra|. — Cena 38 Dia za celo leto, — Za inozemstvo 60 Dia — Posamezna številka 1 Din. — V iaseratnsro delu vsaka drobna vrstica ali ni« prostor 10 Dia.
Spisi ia dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacija in inserati pa UpravaištT* Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Krivica nad krivico.
Pri proračunski debali je govoril tudi poslanec Stanovnik, ki je navedel nebroj slučajev, kako premnogi slovenski liberalni uradniki, ki so od nekdaj zagrizeni sovražniki ljudstva in sedaj najhujši velesrbski priganjači, na podlagi centralističnih naredb krivično postopajo z našim ljudstvom. Poslancc zahteva, da vlada vse to slučajo strogo preišče in krivce kaznuje. V naslednjega hočemo podati samo nekaj odstavkov i/, govora poslanca Stanovnika.
Liberalno ii/aditišlvo v službi centralizma.
Kairo postopajo različni uradniki z na-dm ljudstvom, hočem dokazati z nekaterimi zgledi. Povem naši vladi in opozarjam dotično gospode ministre, ki so pri tem prizadeti, da jo njihova dolžnost, da to preprečijo in dotičnim uradnikom povedo, da z našim ljudstvom ne postopa tako.
Naj omenim najprej, kako krivično se postopa proti nam z zakonom o takozva-oem kuluku. V Sloveniji, kakor Vam jo aiano, imamo še običajne cestne doklade za vzdrževanje državnih in okrajnih cest. Te doklade plačuje naše ljudstvo zato, da se ceste vzdržujejo. Našo ceste so do sedaj vzdržujejo še tako, da se nihče izmed vas, idor jo bil v Sloveniji, ne more pritoževati, "ia so cesto zanemarjene. Zato naše slovensko ljudstvo nikakor ne more razumeti tega, da bi se ga poleg plačevanja cestnih ioklad obteževalo še s kulukom.
Našim županom je bilo ukazano, da naj y najkrajšem času sestavijo seznamke davč-™ obvezancev, da višje oblasti določijo, luč t"0 c'n' mora posamezen obvezanec ku-
Naši župani niso učenjaki ampak po »eetni priprosti možje in se torej ne more zahtevati od njih, da bi seznamke sami sestavni. Obrnili smo se torej do davčnih ?blasti, naj jim sestavijo to seznamke, da H JK.M'° mogli predložiti višji oblasti. uavčni uradniki so pa to zahtevo županov postavno odklonili in so jim odgovorili, 'a l>m morajo župani oziroma občine to de-10 posebej plačati. Torej kuluk za kuluk! >;at0> da bodo naši ljudje delali kuluk, naj Posebej plačujejo! In tako, gospodje, se 13 hodilo, da so morali naši župani plačati
davčnim uradnikom za te seznamke po 2 do 4 tisoč kron.
Poglejmo dalje, kako delajo tisti uradniki, ki pobirajo doklade, občinsko, zdravstvene in cestne. Vse te doklade plačuje naše ljudstvo za vzdrževanje cest, za občinske potrebščine in za zdravstvene potrebe, katerih imajo nekatero občino veliko. Vse te davkarije poberejo in pošljejo finančni delegaciji v Ljubljani, občine pa ne dobe niti vinarja. Torej župani naj plačujejo za sestavo spiskov davčnih obvezancev, ki morajo delati kuluk, no dobe pa niti vinarja od denarja, ki ga poberejo davkarije. Zahtevati moram na vsak način, da se te do-klado porabijo v one svrhe, za kor so plačane.
Županska zveza v Sloveniji je videla vse to razburjenje, ki jo nastalo radi zakona o kuluku in župani iz cele Slovenije so se pritoževali, kako krivično se je postopalo v tem pogledu. Oblasti so jim grozile, ako no zadoste izdanim ukazom, da bodo razpuščeni občinski odbori, župani odstavljeni in da se bodo postavili po vseh občinah vladni komisarji. Gospodje, ali ni to nasilno, da se tako postopa z našimi župani? Prišlo jo celo tako daleč, da je neko okrajno glavarstvo pisalo velikemu županu v Ljubljani, naj on razpusti vso občinske odbore v dotičnom okraju.
Osebna dohodnina.
Dalje se po nekaterih krajih tudi jako krivično postopa v zadevi odmerjenja osebne dohodnine. Gospodje, meni je znan slučaj, ki se je zgodil v zadnjem času, to je preteklo jesen, da se je v nekem kraju z odmero te osebne dohodnine popolnoma uničila mala obrt. Našim malim obrtnikom, čevljarjem, krojačem itd. se je odmerila tako visoka dohodnina, da so bili primorani opustiti svojo obrt ter se izseliti iz občine.
Gospodje, v nekem kraju — nočem imenovati imena, čeprav imam vse akte v rokah — so nekemu malemu trgovcu odmerili tako visoko osebno dohodnino, da se je davkarija vknjižila za 340 tisoč kron na njegovo malo imetje. Nekaj malo manj kron kakor se je vknjižila davkarija, je že sedaj dolžan, tako da bo polovioo izgubljenega, če mu njegovo imetje prodajo.
Nato poslanec navaja slučaj, kako je neki liberalni davčni uradnik napravil za
svojega pristaša izjavo, da le-ta nič nimaš« Sebe pa je navedel za priča In vendar Jš ta uradnik sam likof pil pri neki zelo do« bičkanosni kupčiji dotičnega pristaša. Pa8 pa bo liberalen davčni uradnik pritisnil ko« ga drugega tako, da niti dihati ne bo mogel«
Sai ' ino postopanje carinikov.
Kako postopajo nekateri cariniki na mejah naj vam pojasnim 3lučaj z Otoka pri Cerkniškem jezeru. Tam sta šla v jeseni leta 1921. dva kmeta v svoj steljnak, da pripravita steljo za svojo živino. Ker sta imela za dalj časa opravka, sta izpregla vsak svoja fola in jih pustila, da sta se pasla v bližini. Medtem, ko 3ta ta kmeta pripravljala ateljo, so prišli cariniki in zaplenili vs« štiri vole, kmeta pa odgnali v zapor. (Fra-njo Žebot: ali so vole tudi zaprli? — Ve-selost.)
Ko sla doiičnika izpovedala, kako stvar sioji in da sta nedolžna, kar lahko izpriča vsa vas, da nista nikdar mislila na kako tihotapstvo, so iih izpustili ter jima vrnili vole, toda samo s pogojem, da plačata kavcijo in sicer prvi 5500 dinarjev, drugi p« 6250 dinarjev, češ, da mora v tej zadevi izreči svojo razsodbo generalna direkcija carin v Belgradu. To so je zgodilo dne 25. septembra 1921, a do 30. oktobra 1923 t« dva moža še nista dobila nazaj svojega denarja.
V občini Hotederšica so je pripetil naslednji slučaj. Neki posestnik je šel s parom konj, vozom in zabojem na Vrhniko, da kupi tamkaj mlade prešičke. To je bilo blizu italijanske meje. Ko je šel mož po te prešičke, so ga prijeli cariniki in ga tirali na Rakek ter ga tamkaj zaprli. Jaz sein to zadevo predložil generalni direkciji carin v Belgradu, vložil kolkovano prošnjo in dokazal, da se temu možu godi krivica. Čez tri dni sem pa dobil od carinarnice odgovor, da tamkaj ne verjamejo niti županom, niti orožnikom, ampak da so zanje merodajnl samo cariniki. Dotični mož se je pritožil na državni svet, ki pa pritožbe še ni rešiL Zaplenjena dva konja sta pa bila z vozom vred prodana na .javni dražbi, toda mož od izkupička ni dobil niti vinarja.
Vojna posojila.
Za časa sklepanja mednarodnih pogodb so je sklenilo, da vojna posojila pla-
6ajo vse prizadete drŽave sporazumno med seboj. Mi prečani smo bili prej pod avstro-ogrsko monarhijo in smo doživeli, da so morali posamezni denarni zavodi podpisati večja vojna posojila, ker se jim je zagrozilo, da bodo razpuščeni, če ne bodo zadostili zahtevam, katere so stavili posamezni okrajni glavarji. Za mladolebie sirote so pa zahtevale sodnije, da so morali podpisati varuhi vojna posojila in jih dati državi. (Ivan Vesenjak: Če jih varuhi niso hoteli podpisati, so jih sodnije same vzele.) Sedaj so že vse nasledstvene države bivše avstro-ogrske monarhije to stvar uredile. Nekatere države so ta posojila že izplačale, druge pa hočejo to skoro storiti. Pri nas pa o tem ne-5e nikdo ničesar slišati.
Iz tega vidite, da naša vlada nima nobenega razumevanja za pravice ljudstva in da naša vlada nima razumevanja za to, da bi ljudstvu vcepila pravo ljubezen in spoštovanje do države.
Ker se godijo tako velike krivice našemu ljudstvu, zato ne moremo glasovati za predloženi proračun in tudi nikdar ne bomo mogli podpirali vlade, dokler ne spozna, da imamo pravico zahtevati svoja prava in dokler nam ne da pristoječih nam pravic.
Obtoženi minister.
Neverjetne grdobije se razkrivajo v Belgradu. Visoka centralistična gospoda kar na debelo krade iz državne blagajne, v katero plačujejo naši slovenski kmetje, delavci in obrtniki v potu svojega obraza zaslužene in od lastnih ust odtrgane grose. Zadeva je sledeča:
Skozi dolgo časa je bil minister pravo i sodja (!) Srb radikal dr. Laza Markovič. ! Mož ni imel nič, med vojsko pa, ko je narod umiral na fronti, je v družbi raznih žensk razkošno živel v francoskih kopališčih in razsipaval denar. Istotako danes razmetava denar kot pesek. Kako je prišel do denarja? Obtožnica navaja par slučajev.
Prodal je iz sladkorne tovarne na Ču-karici eni sami osebi po sramotno nizki ceni ogromno množino sladkorja, s katero je država potiskala cene sladkorju navzdol. Ka! cor hitro je bil sladkor prodan, je cena sladkorju poskočila na 10 Din kg.
Dalje je minister brez licitacije oddal tiskanje državnih obveznic nekemu tiskar-Ju-prijatelju po 10 K kos, dočim se danes tiskajo pot 2 K kos.
Pred volitvami je dal nekemu svojemu prijatelju dovoljenje za 1955 hektarov obdelane veleposestniške zemlje za 391 oseb. Mnogo teh oseb pa sploh ni dobilo te zemlje ne donosa iz nje, mnogo oseb pa je bilo takrat že mrtvih.
Prodal je belgrajsko klavnico za 2 milijona, vredna pa je 25 milijonov.
Obtožnica navaja še druge slučaje, za katere pravi, da Be morajo pregledati Še uradni spisi, da se dožene, kolikšna je Mar-kovičeva krivda.
Vsled teh ropov državnega in ljudskega denarja je 56 poslancev — med temi tudi naši — podpisalo obtožnico in so zahtevali, da zbornica izroči ministra sodišču. Pucelj te obtožnice ni podpisal, kar je 21
z ozirom na njegove zveze s srbskimi radikali razumljivo.
Dva dni se je pralo to umazano perilo v zbornici. Dr. Markovič se je »kuŠal zagovarjati, pa ni navedel nobenih doka-fcov. Skliceval se je vedno le na to, da je o vseli svojih rešitvah vedno obveščal tudi ekonomsko-finančni ministrski odbor, v katerem so sedeli štirje radikali, štirje demokrati in gospod P u c e 1 j.
Zanimiv je bil tudi govor radikalnega poslauca Rankovica, ki je izjavil, da bi mo rali pred sodišče postaviti tudi bivša ministra dr. K r a m e r j a (urednika »Jutra«) in dr. Žerjava radi pogreškov na škodo države.
Ko je (iošlo do glasovanja je glasovalo 117 poslancev (radikali, srbski Turki in najbrže tudi !'ribi<evičeva stranka) proti izročitvi dr. Markovica sodišču, 77 poslancev — med temi tudi naši poslanci — pa za izročitev.
Tako je centralizem zopet enkrat poka/al, da je in ostane največji zaščitnik tatov in goljufov, ki na debelo kradejo denar iz državne blagajne.
Kl jub temu so slovenski liberalci in sa-mosiojneži še vedno najzagrizenejši zagovorniki centralizma.
Preselitev!
Po?or!
IV (tolmuna »arnu naložilo svoj denar |>ri
»V?afemnl posoHMci«
r Ljul.-ljaui — r. r. t o. i.
ki se ic PRfcSLLILA iz hiše UrSuhnskega samo-s t h d a 03 Kongresnem trju jx,l.:< nunske cerkve v lastno n .vo pilačo db MIKLOŠIČEVI cc- :l pole* bolela .UNION«. - Hranilne vloge se obrestujejo
fio 8%
brez odl-ilka rontm ga in invalidskega davka. — Vl'",e " tekočem računu se obrestujejo
[10 5 '/2 %, vez. tudi po 6'/s %
t. . v-.« rw„„,. VARNOS'1 za hranilne vloge ie Zl.tO DOBRA, ker peseduje Vzajemna posojj Met rc.uiivno večino delnic rlavSne t! Iniške družbe b-tcla .Union, v Ljubljani - Vrhuletfa le nhiia lasi nova lepa palača ob MikMičevi cesti, več inc sinih hiS. slavbiSč in zemljišč v tu-In inozemstvu _ Denar se n.-.loži lahko tudi po po? f ni h položnicah.	tjggj
RAZSTAVA NOVIH ZVONOV v MARIBORU.
oloves, ki ga je žirom ožje domovine napravil prvi srečno uspeli liv nove mariborske zvonarne .Zvonoglas«, je vzbudil tako splošno zanimanje, da se ie lastništvo odločilo prirediti prvo razstavo Soseda) fzgotovljenih zvonov. Razstava bo splošno pristopna in tako urejena, da se bodo udefežniki lahko sami prepričali, kaj zamore iz raznih surovih kovin in zemlje vstvariti v tej industriji veSča roka mojstra livarja. Pri tej priliki bodo lahko občudovali tudi tehniko gradbenika (V. Nassim-bemia), ki je v težkih časih prevzel in dovriil ponosno stavbo nove livarne. Seveda bi vseh teh novih lepih čudežev ne bilo, da se ni tega novega podjetja lotilo resno domače podjetje uglednih mož, katerih imena nam jamčijo za solidnost in razvoj v tej industriji. Dan razstave te ie objavi.
ZOPER SLABOKRVNOST, BLEDICO, SLABO PREBAVO In OSLABELOST vsake vrste pripo-™T-r,mT,n.ikf naiho1' »romatično IELEZNATO TINKTURO ki |o izdeluje lekarna n. Vrhniki I,t. ne kvari zob in |e izvrstnega okusa, zato jo vži-va(o z naiboljfinj uspehom odrastli io otroci. Pol-Utrska Steklenica Mane 20 Din (80 kron). Razpo-lill« se zaradi izkoriščanja poštnine najman) 3 ste-
RIHli6'	Ukorno P" 'ANGELU VA-
R1HU« M VRHNIKI I	<$9
^--
POSVETU
m_--afc-
Konferenca baltiških republik. V nedeljo, 17. t. m. se je v glavnem mestu Polj. Bke, v Varšavi zaključila konferenca baltiških držav-republik Latvije, Estonije, Finske ln Poljske. Konferenca je razpravljala o mednarodnem položaju, predvsem pa o medsebojnem političnem, gospodarskem in kulturnem sodelovanju. Konference se ni udeležila baltiška republika Litva in sicer vsled spora, ki se že dolgo vleče med njo ln Poljsko v memelskem in vilnskem vprašanju. Litva zahteva v memelskem pristanišču soupravo, glede reke Memel same pa pristaja na to, da pripade Poljski, toda zahteva za svoje ladje po njej prosto plovbo. Mesto Vilno je svojčas zasedla Poljska, končnoveljavua odločtev pripadnosti pa je prepuščena Društvu narodov. — Na predlog estonskega zunanj. ministra se vrši prihodnja konferenca v Helsingsforsu, glav, mestu Finske (ene najkulturnejših evrop držav). V uradnem poročilu o poteku konference je posebno zanimiv ponoven poudarek, da posvetovanja niso bila naperjena proti Rusiji. — V mesecu marcu pa se vrši na predlog ! itve, ki se varšavske konferenco ni udeležila, v Rigi druga konferenca baltiških držav, katere se pa no udeleži Poljska, pač pa sovjetska Rusija.
Reka. 2. marca bi se imela izvršiti ra slovesen način priklopitev Reke k >matem Italiji. Določeno je bilo, da bi prišel ta dan na reko sam laški kralj, ki bi ob tej prilik? obiskal tudi Opatijo in Lovrano. Vsled kraljeve obolelosti pa je svečanost preložena na 1(5. marec. — Tekom tega tedna izpraznijo Italijani Baroš, Delto in Bankino, ki jih prevzamejo jugosl. oblasti.
švira. V nedeljo, 17. t. m. se je vršilo v Švici ljudsko glasovanje (referendum) za osem- oziroma deveturni delavnik. Za osernurno delo jo glasovalo 433.000 glasovalnih upravičencev, za deveturno za 316 tisoč. Ljudskega glasovanja se je udeležilo 72 odstot. glasoval, upravičencev. Zmaga oeemurnika ni samo za švicarsko delavstvo velikega pomena, ampak tudi za delavstvo vsega sveta.
Belgija. Domala v istem času, ko se je v Švici vršilo ljudsko glasovanje za osem-urni delov, čas, je tudi belgijski parlament sklepal o predlogu svoje vlade, da se sme delovna doba zvišati v gotovih slučajih nad osem ur in v predlogu, da se sploh opusti zakonska določitev delovne dobe. Oba predloga je parlament zavrnil.
Spomenik Wilsonu. Pokojnemu prijatelju slovan. narodov, Wilsonu, bodo postavili Cehi lep spomenik ,ki bo stal pred pražkim parlamentom.	.
Rusija. V Petrograd (sedaj Ljeningrad) je prispela čehoslov. industrijalna delegacija (poslanstvo), da se pouči o ruski lesni industriji in da sklene različna naročila za tovarniške stroje. — I tal. poslanik v Moskvi, grof Manzoni, je pret. teden nastopu Bvoje mesto. Ob prihodu v Moskvo^ m« 1® bil prirejen slovesen sprejem. — Za rus. poslanika v Rimu bo imenovan Jurjenev»
(Dalje glej a« naslednji strani »P1
odajl)
d Umrla je nenadoma dne 26. L m. go-epa Gizela Krem žar, žena poslanca Kremžarja. Gospodu poslancu, ki je bil za časa njene smrti v Belgradu, izrekamo naj-iskrenejše sožalje.
d Deklo z Močevja. Nekateri bravci Domoljuba na noben način ne marajo verjeti, da je povest Dekle z Močevja končana. 'i»etičnim je na razpolago v uredništvu Domoljuba izvirna povest in pridejo lahko primerjat. V 2. zvezku Domoljubove knjižnice hosta ponatisnjeni sedanji povesti, ki izhajeta v Domoljubu.
p Niso proti veri. Neki liberalni učitelj razlaga v»l)omovink, da liberalno učiteljsko ni proti veri. V isti 6api pa »Jutro«, na kakršna prisega liberalni učitelj, piše najzan;rizenejše članke proti Cerkvi in veri, Učiteljski tovariš pa dokazuje, da morajo vsi duhovniki iz šol.
d Zopet polom banko. V plačilne tež-koče ;e prišla Kruševačka banka v KruŠev-cu. To je že prta banka, ki je podlegla. Zakaj v bankah največkrat gospodarijo brezvestni kapitalisti, ki nimajo ne vere ne poštenja, domače hranilnice pa vodijo možje, ki si jih sami izvolite in ki jim vidite v dno srca in žepa. Kdor brezvestnemu tujcu več zaupa kot poštenemu domačinu, naj nese denar v liberalno banko.
d -Ve preklice. »Domovina* se je na celem zlagala, da ljubljanski občinski svet namerava zvišali trošarino na vino. Kljub temu, da se je izkazalo, da je to neresnica, kljub temu, da jo delavni obč. svetnik g. Albin Zajec, /inančni referent, izjavil, da o tem niti misli r.i biio, »Domovina« laži še ni preklicala.
d 17 vojaških novincev težko ranjenih. V bližini Blinskega krta na Hrvatskem je vlak napolnjen z vojaškimi novinci iz Šti-pa (Srbija) vsled slabe proge skočil s tira. 11 vagonov se je prevrnilo, 3 so popolnoma razbiti. Izpod razvalin so izvlekli 17 težko ranjenih vojaških novincev. Nesreče na hrvatskih progah so vedno pogostejše — dokaz, da belgrajski centralizem dobro dela.
d Brezverstvo slovenskih liberalnih listov se danzadnem bolj razgalja. Včasih bo so vsaj malo sramovali naravnost pisati proti veri in Cerkvi, danes tudi te<;a več ne skrivajo. Posebno se odlikujeta SI. Na-in .Jutro. Domovina caplja za njima, bol j previdno. Slov. Narod se je v zadnjem času celo tako spozabil, da naravnost taji katoliško cerkev.
d Žrtve centralizma. Na zadnji seji zdravniškega društva v Zagrebu je dr. Zu-Pič povedal, da morajo bolniki v zagrebških bolnišnicah ležati cele dni brez perila Popolnoma goli, dalje ne dobivajo dietne hrane, ker ni sredstev in tudi zdravil ne
Načelnik rus. trgovske delegacije v Pragi.
Usti zopet prinašajo vesti o revoluciji »oh sovjetski vladi. Koliko je resnice na en vesteh, bo pokazala priliodnjost,
dobivajo, ker so predraga. Manjka tudi potrebnih aparatov.
d Reducirane gimnazije. Belgrajski listi poročajo, da bodo število gimnazij znižali za eno tretjino.
d Izseljevanje v Kanado (Sev. Amerika). Izseljeniški odsek ministrstva za socialno politiko javlja, da je kanadska vlada dovolila, da se v prihodnjem poletju more vseliti v Kanado gotovo število kmetov iz naše države, katerim bo zagotovljena zaposlitev na tamošnjih farmah. V mesecu marcu more odpotovati 100 kmetovalcev. Ti izseljenci morajo izpolniti pogoje kanadskega vseljeniškega zakona, t. j. biti morajo pismeni, zdravi, imeti morajo pravilne potne liste, dovolj sredstev za potovanje do mesta zaposlenosti in gotovo vsoto dei.arja za nepredvidene stroške za čas potovanja. Oni, kabri se žele izseliti pod gornjimi pogoji, se imajo predhodno prijaviti specijalnemu kanadskemu izseljeniškemu komisarju v Antwerpenu, 9. Quai Van Dyck, Belgija, od katerega bodo dobili garantno pismo, na podlagi katerega bodo mogli dobiti vizum. Te prijavr ae morejo vršiti tudi s posredovanjem agencij parobrodskih društev, ki so pooblaščena za prevoz izseljencev v Kanado.
d Pošta v službi »Domovine«. Z Jezerskega smo zvedeli, da prihaja tja cele kupe nenaročenih izvodov umazanega liberalnega lističa, ki sliši po krivici na ime »Domovina*, in ki le onečašča lepo ime naše prelepe domovine, kateri pripada ne v zadnji vrsti naš lepi gorski jezerski kot. Ker pa tako baže dušna paša ni za naše pošteno Jezerjane, 80 ta listič seveda zavrnili z opazko: nazaj, se ne sprejme. Pa čudo! Vrnila jo pošta list z zahtevo, da mora biti uradno potrjeno, če so res naslovniki zavrnili ta list. Šo tega manjka. Ali mislijo liberalci, da bodo res lahko na ta način s pomočjo službenih organov razširjali svoj smrad in sirup po deželi med našim ljudstvom? Zalo: proč z »Domovino«! Nazaj — se ne sprejme.
d Vso so pojedli. Posledice centralizma se vsak dan hujše kažejo. V Zagrebu je že okoli 10.000 brezposelnih uradnikov in delavcev. 20. februarja je 35 lačnih delavcev udrlo v ljudsko kuhinjo in so pojedli vse, kar je bilo pripravljenima.
d Nagrado za orožnike, ki so prijeli Carugo. Orožniki, ki so prijeli Carugo, bodo dobili sledečo nagrade: Narednik Bala-tinac 23 tiseč Din, desetnik Milovič 21 tisoč Din, narednik Dronjak 17 tisoč Din, ostali orožniki pa po 6000 Din.
d Sveže groidje na zagrebškem trgn. Na zagreški trg je prinesel neki kmet iz okolice večjo množino popolnoma dobro ohranjenega svežega grozdja. Grozdje je prodajal po 100 K kilogram. — Mogoče bi bilo tudi pri nas vpeljati konserviranje grozda?
d Preko 100.000 kmetov je prišlo v Ameriki v zadnjih treh letih na boben, ker niso mogli prodati svojega žita. Zato se
Amerika tako trudi za izvoz svojega žita.
d Divjajoča lokomotiva. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru so delavci nakladali premog na stroj. Da bi se delo prirofc-neje vršilo, je neki delavec hotel stroj malo naprej pomakniti. Odprl je paro v gonilni cilinder, stroj se je začel premikati, delavec pa ni mogel več zapreti pare, ker ni bil strokovnjak. Stroj je začel vedno hitreje voziti, delavec je skočil na tla, lokomotiva pa je divjala po kolodvoru in Be končno pri okretnici zvrnila v neko jamo, pri tem pa zadela v neki drugi stroj. Škoda je večmilijonska.
d Stenica. Pred nedolgim časom se je peljal visok železniški uradnik iz Zagreba proti Belgradu. V železniškem vozu I. razreda pa sta mu priplezali na vrat dve dobro rejeni stenici. Mož jih prime v roko ter jih spravi v kuverto. Na vprašanje, čemu to dela, je odgovoril, da jih bo spustil v voa g. železniškega ministra.
d Poročil se je v torek v stolni župniji ljubljanski sin uglednega bivšega večletnega župana v Semiču, Jakob Plut, predsednik semiškega Orla, z ugledno družbeniea Marijo Stariho. Poročil ju je bivši semišld kaplan, sedaj stolni vikar ljubljanski, Ivan Vindišar. Obilo sreče I
d Smrtna nesreča. V gozdu inž. Alberta Kolenca v Brežicah je posestnik Janez Er-javšek, 39 let star, sekal drevje. Pri tem ga je veja padlega drevesa udarila po glavL Dfil/il je še nekaj časa, nakar se je podal domov, kjer je še obedoval. Naenkrat pa ]o omedlel; odpeljali so ga v bolnico v Brežice, kjer je čez 9 ur, ne da bi se zavedel, umrl. Zdravniki so ugotovili, da je povzročila smrt krvavitev možgan, ki so se pretresle vsled udarca. Zapustil je ženo In tri nepreskrbljene otroke.
d Zmrznil. V noči od nedeljo do pon-deljka (17.—18.) je zmrznil Janez Zaje, pa domače Kašnik, posestnik na Cešnjicah nad Blagovico. Šel je po opravkih v Liplje v tuhinjsko dolino. Proti večeru se je vračal domov. Ko je prišel že skoraj na senožeti, Jo v sneženem metežu zgrešil pravo smer proti domu. Obhodil je veliko gozda na napačni smeri in se utrujen vsedel v sneg, da bi so odpočil — pa revež je zaspal za vedno. Drugi dan so ga iskali od obeh strani in ga našli zmrznjenega v snegu ležečega. Pokopan je bil v sredo na Cešnjicah. Bil je moj poštenjak, občinski odbornik in mirna, dobra duša, zato mu Bog daj mir in pokoj.
d Usodna puška. Pod nekim kozolcem v Cerknici pri Logatcu so našli otroci, ki so se igrali, vojaško puško, in šli so se soldate. Pri tem je nameril 8 letni Stanko Knap puško na 15 letnega Vinka Repiča ia sprožil. In puška se je res sprožila. Krogla je zadela fanta v desno ramo, da so ga morali težko ranjenega prepeljati V ljubljansko bolnico.
d Samomor. V petek 22. febr. se je V Mostah pri Žirovnici obesil gostilničar Jan« ko Matič. Že prejšnji večer se je bil odpravil po seno za živino, pa se ni vrnil. Drugo jutro so ga našli obešenega. — Možu se je večkrat omracil um, kar je bilo posledica prevelikega uživanja alkohola Tud' zadnjo čase so opažali, da ni bil povsem v redu. Dejanje je izvršil gotovo v dušni zmedo« nosti.
d Ustrelil se je. Iz Hvala smo dobffl
poročilo: Ustrelil se je 17. t. m. Pavel Hvala, ki je služil pri vojni mornarici v Tivatu, Doma je bil iz Mežice pri Prevaljah. Napisal je pismo Ln ga pustil na mizi. Piše, da se je ustrelil zato, ker ga je preveč rad pil. Pomislite, fantje, kaj naredi vse pijančevanje, koliko žalosti morajo prestati matere.
— Velik vlom v Kranja. 21. t. m. ponoči je bilo vlomljeno v hišo Ivana Rakov-ca, trgovca z usnjem v Kranju ln ukradeno 25.000 Din gotovine v raznih bankovcih, 1000 srebrnih kron in goldinarjev, 35 cm dolga ročna blagajna in 2 hranilni knjižici in sicer ena Kranjske hranilnice in druga Kmečke posojilnice v Ljubljani.
d Dolgih dopisov ne priobčujemo. To v vednost gg. dopisnikom.
d Lakota. V Berlinu vsak mesec 300 do 400 ljudi več umre kot se jih rodi
d Malarski Kristan. Zloglasni mažar-ski komunistični voditelj Bela Kun se Je umaknil iz političnega življenja ter kupil v Švici vilo za 150.000 švicarskih Irankov. Mož je rohnel proti kapitalizmu in s tem kričanjem postal zadovoljen kapitalist. Pro-letarci vseh dežel združite se (za žepe svojih voditeljev)!
d Kadi mačje pečenke. Neki mož v Nemčiji je spodil svojo ženo, ker mu je skoro vsak dan postavila na mizo pečenko iz mačjega mesa. Žena je moža tožila in se je zagovarjala, da ni imela 8 čem drugim hraniti 12 otrok. Zato so ji otroci vsak dan šli levit mačke, da jih je pekla. Sodnija je razsodila, da mora mož vzeti ženo nazaj.
d Največje Jajce. Kmet Marij Burg z južne Francije je v svojem kokošnjaku našel jajce izredne velikosti. Dolgo je 14 cm, obod pa znaša 23 cm. Kmet zahteva za jajce 80«X) frankov.
d Namesto na pogreb v rapor. Na pogreb boljševiškega poglavarja Ljenina so došli tudi kmetje iz vseh krajev države. Po svoji stari navadi so se pri pogrebu križali. To pa je boljševiške stražarje tako ujezilo, da so vsakega kmeta, ki se je pokri-žal, zaprli.
d Vstajenje faraona ie tisočletnega spanja. Ogromno zanimanje je vzbudilo odkritje grobnice faraona Tutankamena v Egiptu. Raziskovalce ni ostrašil tisočletni duh-maščevalec, dasi je pet znamenitih učenjakov, ki so se pečali z raziskovanjem te grobnice, zaporedoma nenadoma umrlo, kar so mnogi razlagali kot maščevanje faraona. Započeto delo so nadaljevali in kakor sedaj javljajo časopisi, je bil pred par dnevi otvorjen grob kralja Tutankamena v prisotnosti 16 oseb. Pred 15 leti je Carter v družbi z raziskovalcem lordom Carnevo-nom našel sled kraljeve grobnice in 7 let sta delala učenjaka, da so sedaj prišli do krste in jo otvorili. V grobnici so odkrili nebroj dragocenosti, katerih vrednost se ceni na milijarde, toda največje presenečenje je čakalo raziskovalce v krsti. Cela grobnica je bila v tem svečanem trenutku raszvetljena z močno električno lučjo. V krsti je mumijo (maziljeno truplo) pokrivalo par krasnih lanenih rjuh, tkanih tako lino, da bi jih bilo danes z najnovejšimi stroji težko napraviti. Na glavi mrtveca je ležala faraonska krona 8 kačjim okraskom. Mumija je v roki držala kraljevsko žezlo;
zraven fezl* je leial šopek krasnih cvetlic, ki so po čudnem naključju ohranile skoro popolnoma svojo svežino, kakor da so še pred kratkim bile položene v rakev. Prava rakev, v kateri se nahaja truplo, je dolga kake tri metre ter je silno bogato okrašena s težkimi zlatimi ornamenti. Pobarvana je s krasnimi barvami, ki so le nekoliko obledele.
NAŠI ONKRAJ MEJE.
Gorica. V nedeljo, 17. L m. ko se vršile v Gorici občanske volitve. Od 6300 vpisanih volivcev se je volitev udeležilo samo 1400; to je 22 odstotkov volivcev. Razen fašistov ni vložila nobena druga stranka kandidatne liste in je zato razumljivo, da so fašisti »sijajno« zmagali. Slovenci se volitev niso udeležili, ker jim je pač vseeno, ali jim fašisti komandirajo uradno ali pa zahrbtno.
Trst 9. marca zasede končno tržaško škofijsko stolico dr. Fogar kljub različnim intrigam tržaških in rimskih fašistov.
Postonjska jama ivetana s Črno jamo. Laško vojaštvo je v zadnjem času izkopalo
7	km dolg predor, ki veže Postonjsko jamo
8	Črno jamo. Predor so po imenu predsednika ital, Touring kluba krstili za jBerta-rellijev predore.
Načrt Nenuev za ponemfenje koroških Slovencev. Zavedajoč se, da se da potom šole najlažje raznaroditi slovenska koroška mladina, se je nemška ponemčevalna organizacija (Schulverein) odločila, da postavi ob vsej jugoslovanski meji šullerajnske feole-ponemčevalnice. Zaenkrat je po načrtu deset takih šol; dve od teh sta ze dograjeni in sicer ena v Podrožici ln ena v Ljubelju, ki staneta eno milijardo avtrijskih kron.
Vestfalski Slovenci, povečini rudarji, eo se pričeli vračati domov. Država se malo meni zanje, obrambne organizacije pa jim vsled pičlih sredstev tudi ne morejo veliko pomagati. Kam bodo šli ubogi reveži s svojimi družinami v tem mrazu!
VOJAŠKE ZADEVE.
0 vojaški taksi (vojnifi). Kakor je moral v bivši Avstriji vsak nevojak plačevati vojaško takso, kot nekako odkupnino, da mu ni bilo treba služiti, tako je tudi sedaj. Vendar je po novem vojnem zakonu vojaška taksa veliko bolj občutna, kakor je bila prej. Ker je tudi precej »Domoljubo-vih« čitateljev prizadetih, naj navedemo tozadevne določbe vojnega zakona.
Po čl. 227. zak. o ustrojstvu vojske so zavezani plačevati vojaško takso sledeči:
1.	Stalno in začasno nesposobni z nekaterimi izjemami, ki jih navedemo pozneje. Torej mladenič, ki n. pr. pri prvem naboru ni potrjen, je takoj zavezan plačevati vojaško takso. Seveda ta obveznost takoj preneha, če je mladenič pri naslednjem naboru potrjen. Vojaška taksa znaša za omenjene 50 odstotkov letnega neposrednega davka od tistega dela imovine ali dohodkov, ki odpada na nje.
2.	Ako se vojaški zavezanec na katerikoli način odtegne vojaški službi, mora njegova družina plačati letno 100 odstotkov letnega neposrednega davka od dela imovine ali dohodka, ki mu pripada.
3.	Tudi za onega, ki prestaja sodno obsodbo v zaporu in vsled tega ne more slu-
'Dalie elej v naslednjem Btolpcu spodaj!)
POLlTlCm • 2RPISKI
^te_aa--Mi
p Občinske volitve na Jesenicah so se vršile dne 17. t. m. SLS je dobila 378 glasov in 19 odbornikov, združeni liberalci 245 glasov in 12 odbornikov, radi-kali 31 glasov in 2 odbornika. Tri kandidatne liste, ena radikalna, komunistična in socialistična so bile razveljavljene, ker so se našli na njih ponarejeni podpisi. Liberalno časopisje hujska sedaj dan za dnem delavstvo proti SLS, kakor da bi bili naši krivi, če kdo podpis ponaredi ali če reče eden ali drugi, da ni sam podpisal. Pri tem seveda po svoji navadi napada duhovščino, ga zlorablja svoj vpliv in terorizira delavce. Mnogi liberalni >ver-nikic, ki ne berejo drugega kot svoje »Jutro« seveda sveto verjamejo in se križajo pred klerikalnim zmajem. Jeseničani pa dobro vedo, kako stvari stoje in se smejejo tistim, ki verjamejo, da bo delavci pri Martinovih pečeh tako slabih živcev, da bi se ustrašili kaplanovega vprašanja. — Te občinske volitve so pokazale, da se da z vztrajnim delom do»eči povsod lepih uspehov, podale so pa tudi dokaz, da imamo opraviti z nasprotniki, ki so zmožni vsake hudobije. Zato naj naši povsod drže trdno skupaj.in liberalcem ne zaupajo prav nič, če bi tudi hodili okrog katerega v ovčjih oblekah.
p Politična poštenost. Ob priliki jugo-slovansko-italijanskega sporazuma je vsa liberalna javnost blatila papeža, češ da je sprejel Pašiča in Ninčiča ter izrazil zadovoljstvo, da je prišlo med obema državama
Žiti, mora družina plačevati vojaško takso v isti višini, kakor po točko 2. Isto velja za tiste, ki so se nalašč pohabili, da so postali nesposobni za vojaško službo.
Vojaška taksa se plačuje od 20. do dovršenega 50. leta starosti.
Vojaške takse pa so oproščeni:
1.	oni, ki uživajo invalidsko podporo;
2.	oni, ki so postali nesposobni v vojaški službi;
3.	umobolni, gluhonemi, slepi in tako pohabljeni, da so za vsako delo in pridobivanje nesposobni ter plačujejo manj nego 20 Din neposrednega davka.
Natančnejše določbe o vojaški taksi bo pa še Izdalo ministrstvo za vojno in mornarico.
d Veles. Prejmi, dragi Domoljub, najlepše pozdrave od slovenskih fantov a dalnjega Velesa v Makedoniji. Potoži široki slovenski javnosti naše težave in nase gorje. Mnogo nas je. tu Slovencev, kateri imamo skrajšan rok in bi se imeli danes odpeljati domov, a h koncu naše službe je prišlo povelje, da se ne sme niti eden pu-stiti v civil. Življenje imamo tako kot cigani. Ze zdaj skoro polovica vojakov lezi na golih tleh brez postelj in brez čebetov. >>e vemo, kaj bo, kadar pridejo rekruti, poi<> vico se jih bo prehladilo. 0 hrani in ob eu pa sploh ne govorimo. Prosimo gg- P? jL] ce Jugoslovanskega kluba, naj storijo Pjjj trebne korake pri g. vojnem ministru, nas pusti domov, "
do sporazuma, kar pa seveda še ne pomeni« da papež odobrava tudi vBebino spo-razuma, ker se v take reči sv. oče ne vtika. Danes pa ista liberalna javnost v Slov. Narodu in Narodnem dnevniku poje sporazumu slavospeve.
p Glasovanje o jugoslovanskcm-itall-janskem sporazumu. Pri glasovanju o jugo-glovansko-italijanskem sporazumu v narodni skupščini so se slovenski in muslimanski poslanci odstranili iz zbornice, da s tem še bolj podčrtajo fvoj protest proti prodaji slovanske Reke in 700.000 Hrvatov in Slovencev Italijanom. Tako so glasovali za sporazum samo Srbi in še ti ne vsi, ker je 21 zemljoradnikov in demokratov glasovalo proti. 1'uclja tudi to pot ni bilo v Belgradu, kar je razumljivo, ker mu srbski radikali plačujejo »Narodni Dnevnik« v Ljubljani.
p Ostanejo eentralisti. Tudi brezverska »Domovina* bi iz srca rada, da bi se SLS odrekla avtonomiji in prodala slovensko ljudstvo belgrajskemu centralizmu, kot sta to storila dr. Žerjav in Pucelj. Zato piše o zadnji številki o spreobrnjenju SLS. »Domovina; naj bo le brez skrbi: kakor se liberalci ne bodo nikdar spreobrnili ter bodo ostali dosledni eentralisti, ker to njihovim bankam največ nese, tako se SLS niti za las ne premakne s svojega avtonomističnega stališča.
p A «1 biks. Razmer« v naši centralistični narodni slfupščini postajajo vsak dan bolj balkansko. Radikalni poslanec Srečko-vlc je v svojem govoru grdo napadal družino poslanca Agatonoviča. Ta je skočil k njemu, nakar je Srečkovič potegnil nož, ga na indijanski način vtaknil v usta, z desnico pa segel v žep, kjer je imel revolver. Vsi stenografi s finančnim ministrom vred sc zbežali, koražnejŠi poslanci so posredovali, predsednik pa je prekinil sejo.
p Himna centralističnih poslancev: Glasamo za viadu, glasamo za bradu, gla-samo za zakon o redu i radu 1 za one, koji kradu.
P Baroš in Delto so Italijani izpraznili.
p Knzburjon »Avtonomist«. »Avtonomij ima vedno prav. I*rav ima tudi takrat, kadar nima prav. In kadar se tega zave, je hud. še bolj je pa hud, če mu kdo drugi to pove. Avtonomist jo v deveta nebesa povzdigoval Radiča in njegovo politiko, slovenski poslanci pa mu samo cincajo — v jem smisli- so izz n< li Avtonomistovi članki. Sedaj je pa Radič v Londonu spoznal, da jiima popolnoma prav. Avtonomist pa, ki jma vedno prav, ni hotel pripoznati, da ni imel j av. Pač pa je povedal to Domoljub, ^ato je >Avtonomist« zelo razkačen. — Domoljub je vedno dosledno trdil, d i je Radičeva politična taktika povzroča nezmerno škodo Slovencem in Hrvatom. Ko bi Radič dosel v Belgrad, bi bila centralistična poli-hka nemogoča — vsaj v ' .ki meri. In še ya»es bi se dalo marsikaj preprečiti, če bi sel Radie'takoj v Belgrad. Pa he gre kljub n!u,' v(,a ve, da radikalna vlada posebno |cdaj živi samo na račun njegove zapečkar-»ke politike. In če pri nas potem kdo za Kadicevo pogrešeno politiko agitira, bomo , .to Pobijali, kakor smo doslej, pa naj bo J Avtonomist ali kdorkoli. Ce Avtonomist FJlslb da se bomo tudi mi ogrevali za tisto Cer ' 1S katerimi Badič na debelo ovija si-
zdravo jedro federalističnega progra-
ma, potem se silno moti. Nam nI za vlsoko-letečo fraze, s katerimi je v zadnjem času prav po Radičevem vzorcu začel na gosto obsipati Avtonomist svoje bravce, temveč ostanemo — kakor srno bili — pri svojem jasnem programu, ki je celi Jugoslaviji znan do zadnje pičicc, za katerega se poslanci SLS v Belgradu neprestano in najodločneje bore in od katerega niti pičice niso in ne bodo odnehali in — pristavimo šo to — katerega bi že lahko dosegli, če bi Radič izbrai isto pot kot SLS. To je naše najgloblje prepričanje in ga nam tudi »Avtonomist« ne bo omajal. — Prihodnjič bo Avtonomist. zopet zelo razkačen, ker bo hotel zopet imeti prav. Toda Avtonomist naj nikar ne misli, da nas bo — teroriziral niti da se bomo pustili brcati, kadar bo on naravnost ali nenaravnost napadal SLS.
p Nepoštenost. »Avtonomist* si je nadel nalogo, da ruje zoper SLS, dasi je to edina avtonomistična stranka na Sloven-sketn. S tem sicer ne služi avtonomiji, pač pa Radiču. Prav po receptu, ki ga je zapisal Radičev »Slobodni dom«: »Koliko to ne dospiju učiniti sami slovenski republikanci (da namreč pri volitvah vržejo SLS. Op. ur.),pomoči če im u tome republikanci Hrvati.« Zato hujska zadnji »Avtonomist«: Drugi naj pa delajo, kar hočejo. Če hočejo biti danes republikanci in jutri zopet mo-narhisti, danes Slovenci, jutri »Jugoslave-ni« in potem zopet Slovenci in potem zopet kaj drugega, lo nam nič mar.« Gospodje pri »Avtonomistu«, mi bomo pa začeli kmalu dvomiti o vaši poštenosti in častivrednosti.
g G. A. Prepelukii. V zadnjem »Avto-jiomistu« podtikale Domoljubu, da je nekaj pisal, česar ni pisal, kor hočete menda iz tega kovati politični kapital. Vprašamo: Kdaj in kje je Domoljub pisal, da je »kdo iz kroga Avtonomistn prejel kakšno denarno a'i drugačno gmotno podporo iz Zagreba«, kakor Vi Domoljubu podtikate, da je pisal. Če se je taka vest razširila, se sami bojujte proti njej. Domoljub pa je ne bo dokazoval niti preklicaval, ker jo nikdar trdil ni. — Zabret.
p Boj v Sonji. Komunisti v Sofiji so imeli tajen sestanek v neki hiši v predmestju. Oblast je zvedola in poslala orožnike, da skuščino razženejo. Vnel se je velik boj, pri čemer je padlo krog 20 komunistov in veliko orožnikov.
DRUGI LIV MARIBORSKE ZVONARNE
»ZVONOGLAS«. Nova zvonarna «Zvonoglas« v Mariiiorii. ki je dne 30. januarja izvršila svoj prvi liv 10 zvonov, je dne 13. t. rn. — torej že po 14 dneh — zopet srečno izvršila svoj drogi Uv. To pot je bilo vlilib 8 in sicer večjih zvonov, ki so naročeni za Sv. Trojico, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Sv, Gora itd. Svečanosti drugega liva je prisostvovalo poleg gg. bogoslovcev in preč. go«p. ravnatelja bogoslovja dr. Somreka ter preč. gosp. stolnega in mestnega župnika Moravca tudi več čč. gg. duhovnikov it okolice. Navzoči so Imeli priliko se prepričati tudi o kvaliteti in mojstrski izdelavi zvonov iz prvega liva ter sc o potrka-vanju zvonov radovati nad čisto srebrno donečimi glasovi	978
Pffaff šivalni stroji
so italDolj priporočiti*!. - Cene solidne. Pinllllvo na obrobe. IGN. VOK
UUBKJANA A NOVOMBSTO.
DRUŠTVENA NAZNANILA. Za vsako naznanilo srečolova, veselice ali prireditve, pri kateri se pobira vstopnina, se plača od vsake besede, ki šteje več kot dve črki, 25 par. Denar naj se pošlje v kuverti v bankovcih ali poštnih znamkah. Vsako naznanil« mora biti v pondeljek dopoldan v Ljubljani.
Ponatis povesti »Dekle z močevja« je pošel. Postregli bomo z njim samo še onim naročnikom, ki se oglase zanj do 29. t. m. Na naročila, ki bi nam došla po tem dnevu, se ne bomo mogli več ozirati. — Toliko v vednost onim starim in novim naročnikom, ki se niso takoj odzvali našemu povabilu, da ne bodo imeli nepotrebnih pisarij in stroškov.
n Ustanovni občni zbor okrožja Kmetskih zvez v Novem mestu se vrši v ponde-deljek 3. marca ob 10. uri dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Na dnevnem redu je tudi poročilo poslanca. — Odborniki krajevnih Kmetskih zvez v novomeškem, trebanjskem, ž u-žemberškem, črnomoljskem in metliškem sodnem okraju, naj zagotovo pridejo k ustanovitvi. Zborovanja naj se pa udeležijo v čim večjem številu tudi drugi naši pristaši, da se seznanijo z ustrojem okrožja kmetskih zvez.
n Kmet. Zveza v Leskotcu pri Krškem Ima svoj redni občni zbor prvo postno nedeljo, 9 .marca t. L, po jutranji sv. maši v društveni sobi. Poročal bo govornik iz Ljubljane. — Vsi člani in prijatelji KZ so vljudno vabljeni.
n Dvoje županskih tečajev. »Županska Zveza za Slovenijo« priredi v prvi polovici meseca marca 1.1. dva županska poučna tečaja in sicer: 1. v L j u b 1 j a n i dne 6. marca 1924 (četrtek po pepelnični) na verandi hotela »Union«, in v M e 11 i k i dne 9. marca 1924 (prvo postno nedeljo) v ondotnem Društvenem domu. — Pričetek obeh tečajev vsakikrat ob 9. uri dopoldne.
Predavanje bo o raznih poslih občinske ln Splošne javne uprave, kakor tudi o vojaških zadevah. Ker jo pouk posebne važnosti in potreben za vsakega občinskega funkcionarja, naj ne zamudi teh tečajev noben občinski zastopnik. Zato so vabljeni vsi župani, občinski svetovalci, odborniki in namestniki, ter občinski tajniki, da se vde-leže tečajev v največjem številu in brez izjeme. — Tajništvo »Županske zveze«.
n Prosvetni tečaj priredi Kamniška podružnica SDZ za domžalsko okolico v nedeljo, 9. marca v Društv. domu v Domžalah v svrho poglobitve društvenega življenja. Ker je tečaj velike važnosti, j®
Eotrebna kar največja udeležba drnštveid-ov. Natančnejši spored še objavimo.
n Šentpeterski Orel v Ljubljani priredi v nedeljo 9. marca ob 8. zvečer v dvorani Unlona telovadno akademijo z novim, izbranim sporedom. Sodeluje godba Dravske divizije. Cene prostorom od 3 do 12 Din. — Predprodaja vstopnic v trgovini KTD (prej Ničman) v Kopitarjevi ulici. Vabimo cenjeno občinstvo, posebno orlovske odseke Ia
krožke, da se v obilnem številu udeleže te prireditve.
n Št. Jurij pri Grosupljem. Izobraževalno društvo priredi dne 2. marca v društveni dvorani ob 10. dopoldne in popoldne ob pol treh: »Babilon«, brnijo v 5. dejanjih S petjem.
n Črnuče pri Ljubljani. Izobr. društvo priredi v nedeljo 2. marca ob 3. uri popoldne burko trodejanko: i Zdravnikov Strežnike. Pred igro kuplet: »Župane iri »Žabja svatba«. Prijatelji vesele zabave v oodcljo vsi na Črnuče.
n Borovnica. Tuk. slov. kat. izobr. dru-Itvo priredi na pustno nedeljo igro »Ne v loterijo«. Prijatelji poštene zabave iskreno vabljeni!
n V šmarnem pri Litiji bodo v nedeljo 2. marca ob 3. popoldne ponovili burko >Pri belem konjičku«.
n Prijave točilcev in prodajalcev alkoholnih pijač radi plačila takse za točenje. Prijave radi odmere takse po tarifni postavki 62 (Uradni list, komad 116 številka 878 iz leta 1923) za leto 1924 in drugo polletje 1923 treba, ker je rok za to že minul, v izogib kasnim opraviti od 27. 2. 1924 dalje najkasneje v 10 dneh pri pristojnem oddelku finančne kontrole. Seboj treba prinesti listine o točilni pravici, podatke o ob-aegii točilnih prostorov z verandami, dvoriščem in vrtom v decimetrih, o številu miz, Stolov in klopi, o količinah izločenih pijač po njih vrstah v letu 1923 in o izkupičkih zanjo (posebej na drobno, posebej na debelo), izkazila o obrtnih pravicah poslovodjo in zakupodajalca in kolek za 5 Din. — Ako točilec (prfxlajalec) absolutno ne more priti, naj pošlje pooblaščenega namestnika z listinami in podatki.
n Črmošnjicc. Prepozno doslo. n Pogreša se od 10. febr. 24 letni mladenk- Anton Silar i/. Stražišča št. 25 pri Kranju. l ani je srednje postave, okroglega, bledega obraza, teinnoijavih las in enakih malih brk. Oblečen je v zelenkastorjavo obleko. Ker je imel par dni prej bolečine v glavi, se sumi, da se mu je zmešalo. Kdor bi o njem kaj vedel, naj proti ntgradi sjkj-roči materi Mariji šilar, p. Stražišče št. 25 pri Kranju.
n Pogreša se. Dne 9. t. m. okolu 5. ure zjutraj je odšel od doma v Spodnjem Brniku, hiš. št. 57, 22 letni sin Andrej Stare in se še zda j ni vrnil. Odšel je proti Kranju. Fant jo lepe postave in zdrav. Ako bi kdo vedel zanj, naj to sporoči žalostnim stari-šem proti nadarilu. Sp. Brnik, hiš. št. 57, p. Cerklje pri Kranju. Jože Stare, oče.
Priporočamo vsem rodbinam Kolinsko ciko-
H(o, izvrsten pridatek za kavo.
V 45 VRSTAH sc izdelujejo testenine .PE-KATETE<-. Nekaterim ugajajo debeli, drugii . pa drobni makaroni, tem vrvice, onim polži, itd. Vso
S a sc tečne, rcdilnc in tako oku6ne, da jih hva-jo vsepovsod.
HIŠA NAPRODAJ ~~
V	trgu Žužemberk »1, 110 na Dolenjskem, katera jc
V	dobrem stanu in pripravna za rokodelce ali pen-
"» Senr; 11000 Din- - Ve* pove ANTON MRVAR, Žužemberk It. 38.	1023
BREJO KRAVO totcra bo «"ed Vc-
UHL.UU IMIHVU liko nočjo teletila, dobro molznico, proda HOMAN JANEZ, p. d. Pevlejoik, posestnik, Podpurlelcr. p. Skol;iloki, 6*
LOG PKl BREZOVICI.
Malokdaj so čita naša vas v tem listu, četudi ima celo vrsto naročnikov. Ker vsakdo rad čita o svojem kraju, zato upamo, da nam dragi Domoljub to pot ne odreče. — Predpust jo pri nas kot povsod. Zato se pa ženimo vse križem. Zrastlo jo že par mladih zakoncev. Nekaj jih pa še bo. Preteklo nedelio so je poročil g. Jože Ogrin iz Bevk z gdč." Ivanko Skufca iz Loga. Dobrovoljno je daroval fantom jx> starem običuju 200 dinarjev, da se zapije na zdravje neveste. Ker j>a ne verujemo, da bi to kaj kori-tilo, smo odstojiili prostovoljnemu gasilnemu društvu na Logu 150 Din in 50 Din zn orlovski Stadion. Ženinu in nevesti ))H tem potom želimo obilo sreče. Fantje z Lega.
ŠMARTIN POD ŠMARNO GORO.
Dno 17. t. m. je priredilo naše izolira ževaluo društvo predavanje o osebni do- ! hodnim. Dvorano so napolnili možje. To j poudar jamo v znak, kako jih peče ta davek. i Culi smo i/, ust mož čudne stvari: ta je pravil, kako ga niso pustili niti pred uradnika, da bi bil pritožbo vložil zoper neopravičeno obdavčenje, drugi zopet, da jo moral plačati od obrti, kojo ne izv ršuje. Taka predavanja so potrebna.
STIČNA.
V nedeljo. 17. t. ni. je priredilo izobraževalno društvo predstavo z bogatim programom. Igralci so so pošteno potrudili in izvajali res dobro. K sklepu so zapeli narodne pesmi, najprej moški, potem m< Sani zbori. Navdušeno in točno petje je bila prava slast poslušati. Nič primernejšega ni za take priložnosti kakor naše krasne mired-ne pesmi, ki segajo globoko v srce, posebno če jih jHije dobro izvežhau zbor knkjr j'' stiski.
S V. LENART NAD ŠKOF J O LOKO.
Vsakčas pričakujemo novih zvonov i/, št. Vida nad Ljubljano. Bronastih. Četrtič bomo letos spravljal zvonove na naš grič. Prvič so jih krog i. 1650.; prva leta po strašni tridesetletni vojski. Drugič so v elikega 1. 1799., v dobi najhujše verske mlač-nosli, ki jo imata na vesti joželinizem in francoska prekucra. Tretjič 1. 1865., ko so dali preliti manjša dva zvona. Bilo je to leto pred viharjem, ki je v naslednjem letu izbruhnil. Četrtič pa letos, v desetem letu po izbruhu svetovne vojne. Samo te zgodo ■ vinske okoliščine, ki smo jih navedli, nam i dosti povedo. Vselej so ljudje z žrtvami in ! R težavo napravljali nove zvonove. A niso se ustrašili ne prvič, ne drugič, ne tretjič, pa tudi četrtič ne. Dal Bog, da bi novi zvonovi dolgo peli pesem in povsod oznanje-vali blagor, mir in srečo, koder bodo odmevali njih glasovi!
ŠT. JURIJ POD KUMOM.
17. lebruar je bil za našo faro pomenljiv dan. Ustunovili smo »Katol. prosvetno društvo«. Prišel nas je poučit in bodrit g. Jernej Hafner, tajnik Prosvete iz Ljubljane. Vkljub slabemu vremenu jc bila dvo-
ran;; polna fantov in deklet, vmes precej očetov in mater, ki so pazljivo sledili izvaja' njem g. govornika. Poudarjal je, da je tudi pri nas društvo potrebno, čeprav smo v hri. bih; blizu so Zagorje, Trbovlje, kamor hojj precej fantov in očetov h 2 knapjnK, vpliv slabih zgledov in tovarištva ne ostane pn tem in onem brez kvarnih posledic. Zato, fantje in dekleta, v društvo, kier ne boste potom predavanj, potom knjižnic« izobraže-vali, utrjevali v krščanskih načelih in tako dorastli v kremenito značaje — v odločne krščanske može in žene. — Po ustanovnem občnem zboru so fantje igrali: Poštna skrivnost:'. pevski zbor jm je zapel dr. Kimov-čevo: Marko skače. — Na pustno nedeljo vprizoro fantje:: Trije tički . burka v enem dejanju, dekleta pa »Cašica kave , veselo igra v enem dejanju. Pevski zbor bo /apel V. Vodopivčevo: »Žabja svatba .
HOTEDRSICA.
Dne 1K. februarja je bil \ tukajšnji farni cerkvi krščen pripr. finančni straže vojak \Vranglove armade Cerke/ Magomel Dinov i/. Kavkaza. Pri krstu je dobil imt Ferdinand. Preje je bil moliami lianec. Isti dan je prejel tudi |<r\ ■ -v. obhajilo.-\ nedeljo dno 24. iVl.r. se je vršilo tukuj predavanje o zadružništvu. Predaval je t dr. Busaj i/. Ljubljane. Končno jo tudi pn nas prodrl na dau J lic po samopomoč. Združeni kmetje, delavci ln obrtniki M
sklenili osnovati si gospodarsko zadruga uli koiibum. Sploh pa jc tudi iz druglB o i rov skrajna potreba. \ liberalne trgovine, katere so, osobito sedaj v zimskem času napolnjene t. razno sodrgo in saul-biksarjk našemu človeku ni mogoče vstopiti, ker ni moč prenašati posmehovanja in Zatorej somišljeniki: Trdno iu začrtani poti! Veljaj nam
roganja
neomajno
po
1'oma-
neslo: Vsi za enega, eden za vse.^ ga j mo si sami. V združenju je naša inoe Naš denar naj pomaga nam samim. Ktlor pa ne ve, kje mu je mesto, kdor ne vidi svoje lastne koristi, ta je udarjen s slepo™ i/i nevednostjo. Svoji k svojim!
KOPRIVNICA.
Dne 21. svečana smo spremili k zadnjemu počitku blago ženo v visoki Nežo Radej iz Malega kamna, ma'ei
Sil
cerkvenega podoba r ju A. Radej. 1'ocivaj
miru:
LEŠE.
V Britofu pri Kranju je v nedeljo, d«j 17. februarja, nagloma preminul tukajsnj rojak, prosjak Janez Cik, zauživajo« * šček mesa, nad katerim se je uajlu^c z davil. Ali pa ga jo zadela kap. dne 22. februarja, pa je umrl v.I ulo\'^ najstarejši ~ * " Ferdinand šaina!
mož v naši župniji, _ letoj Dolenjec. Pokoj njunima
Delo in zmernost sta dva zdravnil"'. človeškem življenju. Delo povzroča sias« ^ jedi in pijače, zmernost pa isto slast \ r
jedi in pijače,
vi h mejah drži.
Režnja.
čas režnje trt se bliža. To jo najvažnejše vzgojno delo vinsko trte bi moral pravzaprav opraviti vinogradnik-gospodar sam, ker on BVOie trte najbolje pozna; to žo tegu ne more storiti, pu vsaj nadzirati mora to velevažno delo. Mladi neizkušeni in nevešči ljudje napravijo pri režnji lahko največjo škodo, gotovo več slabega kot do-brega.
Pri režnji trte je treba mnogo prakse, previdnosti, prevdarka in natunčnega večletnega opazovanja. Vsaka površna in nepremišljena režnju se maščuje že v istem letu pri trgatvi in tudi pozneje. Vsaka trta ima nekaj lastnega. To posebnost moramo pri vzgoji oziroma režnji trte zlasti najti, jo v polni meri vpoštevati ter trto tako obrezali, kakor zahteva njena skrivnostna narava. Le na ta način dosežemo redne in stalim donose, le tako ohranimo trto zdravo in čvrsto, mladostno in rodovitno.
Za naše podnebje jo pravzaprav visokost trte (debla) predpisan«, to je okoli pol metra visoko de blo. Preko 70 eni ne smemo iti, pod 30 cm pa tudi ne. Previsoko vzgojene trte postanejo kmalu starikavo, se hitro i znosijo, grozdje nu njih slabeje zori, poletna dela so otežkočena itd. Sploh pregled starih vinogradov nam nudi mnogo dokazov, da je previsoka vzgoja napačna in skrajno slaba; sicer se dajo take trte s kralkiuj obrezovanjem in temeljitim osna-fciijem debla prisiliti, da poženo spodaj mlade poganjke, ki jih polagoma vzgojimo v rezniko; nad leni mestom trto potem skiuj-žamo in pomladimo.
Trte naj sc režejo zgodaj sredi februarja — začetkom marca; pozna režnja trte slabi.
i/ i nas je \ domačen« najbolj vzgoja na rožnike in šparone (rajngavska vzgoja). Obče naj se reže bolj na kratko; s tem ohranimo trto čvrsto, pa tudi kakovost vina se s
tom izboljša.
Z a šparone sc izberejo najdebelejše loz^e. Režemo jih na pol metra dolžine (6 do H očes) ki pa morajo biti vedno višje od rožniku (dve očesi). Z rezniki na vrhu trto zvišujemo, s šparoni na vrhu pa jo ohrani-«io slalno v isti višini (vsako leto odpadajo). Oba šparona i a reznik morata zmeraj »tali na dvoletnem lesu, nikdar mi starem, ker le potem sla rodovitna.
Mlade trto vzgajajmo iu zvišujmo polagoma! Tu velja pravilo, da režemo v I. letu "a eno oko, v 11. letu na dve očesi, v III. 'etu na Iri očesa, v IV. letu na štiri očesa "i šele v V. letu, ko jc trta 40 do 50 cm visoka, jo naložimo. Premlade naložene ozir. predolgo rezane trte postanejo preveč ^vigljaste in šibke; take trle sc hitro i/nosijo.
Z režnjo v zvezi je tudi zatiranje robnih korenin, to je onih korenin, ki rastejo tik Površine zemlje; zlasti pri mladih trtah moramo na to posebno paziti.	*
Starejše trte moramo očistiti lišaja in re skorje. Dobro je, dn jih namažemo ob-
enem tudi z žvepleno apneuo brozgo (proti plesni); na dobro kakovost vina, je vpeljana tudi pri nas takozvana »kozlovska vzgoja« zlasti pri vrstali, ki dobro trajno ne preneso daljšega obrezovanja, n. pr. laška graševina, kraljevina, šipon, rdeči vrh, modra frankinja, beli muškatelec, itd.
Pri tej vzgoji režemo trte do IV. leta slično kakor pri prejšnji vzgoji. Deblo mora biti 40—50 cm visoko. V IV. do V. letu si vzgojimo iz obeh očes po en reznik (na 2 očesi). Mladike režemo potem prihodnjo leto zopet na reznike iu sicer tako dolgo, kakor si želimo poznejše veje (15 do 30 cm dolga ramena). Nn ta način si vzgojimo (3 do 4) rogovile, ki so podlaga in nosite-ljice poznejših reznikov oziroma rodovitnega lesa. Na vsaki veji je potem po en (dve očesi) reznik; trta ima vsega skupaj 6 do 8 rodovitnih očes. Ta način je zlasti priporočljiv za boljše lege in zgoraj navedene sorte, kjer hočemo pridelovati zare:o kvalitetna vina.
Rešitev našega vinogradništva leži v pridelovanju dobrega kvalitetnega vina, pa naj si bo poten! :;dolenjski cviček ali pa buteljno vino; vsako vino ima svoje ljubitelje. S pravilno režnjo oziroma vzgojo in pravo izbiro (selekcijo) dobrih vrst bomo ta cilj kmalu dosegli. — Fr. Kafol.
Gospodarska obvestila.
DliNAR.
g Vrednost denarja dne 26. t. m. Lira Din 3.40; francoski frank Din 3.40; švicarski frank 13.80; dolar (denar) Din 78; dolar (ček) Din 79; čehoslovaška krona Din 2.30; funt šterling Din 340 -345; 10.000 avstr. kron Din 11.20. V Ziirichu notira naš dinar 7.25 švicarskih frankov.
g Papirnatega denarja v naši državi je bilo glasom izkaza ^Narodne bunke« z dne 15. februarja 1924 za 5798 milijonov, 900 tisoč Din. Tekom enega tedna se jc znižalo število bankovcev za 76 milijonov Din. Kovinska podlaga znaša 458 milijonov 300 tisoč Din. Tekom enega ledna se je zvišala kovinska podlaga za 900 tisoč Din.
CENE.
g Padanje cen v Banatu. Med trgovci in obr.niki v Banatu jo nastala močna konkurenca in vse medsebojno tekmuje v dajanju boljših prodajnih pogojev. Cene zlasti manufakturi popuščajo in dajejo mnogi blago pod ceno. To ima seveda za posledico propadanje podjetij, zlasli takih, ki so zgrajena na manj solidnih temeljih. Prenehala je doba lahkih zaslužkov in br š to je znak, da gremo bolj urejenim razmeram nasproti. Cene ostajajo čvrste le živilom, posebno mesu, to pa predvsem zaradi sedaj težavnih dovozov. Zanimivo je končno, da znatno popuščajo cene poslopjem in zemljiščem.
g Cene jajcem so znutno padlo vsled zvišanja vrednosti dinarja in ker se je povečala produkcija jajc. V Sloveniji stane komad 1 do 1.50 Din, v Bački io Banatu
1.25 Din, Srbiji 1.40 Din. Nadaljni padec cen se pričakuje. Enako so padle ceno jajcem tudi na inozemskih trgih.
g Padec cenam jajc v Avstriji. V preteklem tednu se je začela na graškem trgu ne glede na še vedno obstoječe mrzlo vreme razprodaja jajc v masah. Padec cen jo znašal iz enega dneva v drugega 300 do 400 kron. Začela se je produkcija že tudi v notranjosti države in so se že ponujala nova jajca po 2000 do 2400 kron. Nadalje so rotirala: jajca iz Jugoslavije po 2000 do 2400 kron, ogrska 2000 do 2200. Pričakovati je, da bo blago v najkrajšem času padlo za najmanj 600 do 800 kron komad in so bodo cene ustalile pri 1600 do 1800 kronah za komad.
g Zakaj so vžigalice tako drage. Osi-ješka tvornica vžigalic ^Drava«, to naše največje podjetje te vrste, je plačalo lani 63 miljonov, 280 tisoč, 800 Din državi in sicer na monopolski taksi.
g Lesni trg. Izvoz drv za kurjavo v Švico je v zadnjem času skoro popolnoma prenehal. Temu je po poročilih naših listov kriva predvsem francoska konkurenca. Francozi izsekavajo ardenske kakor tudi ostalo obmejne gozdove, ki so trpeli zaradi vojno in se morajo vsa ranjena drevesa izsekati. Ta les je kolikor toliko že sam na sebi cenejši; cene pa .ugajajo še j toliko bolj, ker je francoski frank padel. { Francija je izvozila v Švico že okrog 2000 | vagonov tega lesa, okrog 5000 pa se na-I merava še izvoziti tja. V Sloveniji sami se i lesna kupčija ni kaj znatno zboljšala.
g Vinski trg. Vinska kupčija sedaj stalno počiva. Zvišanje vrednosti dinarja je onemogočilo vž,ak izvoz vinu. Tudi za domačo potrebo se \ino skoro nič ne kupuje.
ŽIVINA.	,
g Cene živini. Ljubljana, dne 20. februarja. Na današnji sejm so prignali 210 konj, 63 volov, 44 krav, 8 telet in 5 prašičev. Cene za kilogram žive teže: voli I. vrste do 14, 11. 12 Mo 13, III. vrste 11 do 12, buše 10 do 10.50, krave za klobase 7.50 do 9 Din. Par dobrih konj se je tržil povprečno po 20 tisoč Din. Kupčija z govejo živino je bila srednja, s konji pa slaba. — M a r i b o r, dne 22. februarja: 75 svinj in 2 kozi so prignali na današnji svinjski sejm. Cene: 5 do 6 tednov stari prasci, komad 200 do 250, 7 do 9 tednov, komad 400 do 450, 3 do 4 mesece, komad 650 do 800, 5 do 7 mesccev, komad 1250 do 1300, 8 do 10 mesecev, komati 1450 do 1650, eno leto, komad 1700 do 2000 Din. Kilogram žve teže se je tržil 20 lo 22.50 Din, mrtve teže 25 do 30 Din. Koza/komad 300 do 350 dinarjev.
IZVOZ IN UVOZ.
g Izvoz lesa v Italijo. V zadnjem času so jo povečal izvoz lesa v Italijo. Italijanski trgovci ga pa potem zopet izvozijo v Španijo, ker je ta obtežila uvoz lesa iz držav s slabo valuto, med katere šteje tudi Jugoslavijo, z visoko tak3o.
PROMET.
g Za regulacijo Save je določenih 370 tisoč Diu.
g Nemške državne železnice — samostojno podjetje. Po odredbi z dne 12. !ebru»
6®
arja se bo vodila uprava neinških državnih železnic popolnoma samostojno in neodvisno od državne uprave, vendar pod nadzorstvom državnega prometnega ministra.
RAZNO.
g Vinski sejni v Semiču priredi dne 13. marca semiška kmetijska podružnica. Naši vinski trgovci in gostilničarji se vse premalo brigajo za belokranjska vina. Belokranjska vina posebno iz 1. 1922 so močnejša kot sicer, polnejša in boljšega okusa od vin prejšnjih let. Pripomniti pa moramo, da pridelujejo v Beli Krajini večinoma bela vina, toda imajo tudi dovolj rdečih, rezkih namiznih vin po zmernih cenah. Glavni dohodek tamošnjega prebivalstva je vinoreja. Ker pa ni vinske kupčije, je ljudstvo brez denarnih sredstev. Brez denarja se pa kljub vinu ne da živeti. Gostilničarjem in trgov-c:m najtopleje priporočamo, da v obilnem številu obiščejo vinski sejm dne 13. marca v Semiču. Prepričani so lahko, da jim truda in stroškov ne bo žal, kajti nabavili si bodo lahko po res zmernih cenah dobro vinsko kapljico.
g To so umni in zaledni gospodarji! Slovensko sadjarsko in vrvnarsko društvo je ustanovilo v 1. 1923. 24 podružnic. Nekatere delujejo prav izvrstno. Tako n. pr. podružnica v Šmartnem ob Paki šteje 121 članov, to je 90 odstotkov vseh posestnikov. To je znamenje, da je na eni strani odbor na pravem mestu, na drugi strani se pa kmetovalci podružnice zavedajo, kako velike gospodarske važnosti je sadjarstvo. Gotovo je, če bi pri nas znali umno sadjariti, bi našim kmetom vrglo sa<lje toliko, da bi mogli pokriti vse davke. — V Vodicah imajo tiidi podružnico. Gre jim za to, da bi si ustanovili svojo drevesnico. Ko so imeli občni zbor svoje podružnice in so razmotri-vali vprašanje, kako bi prišli do potrebnega sveln. Tedaj vstane sam predsednik in izjavi, dn je pripravljen odstopiti kot njive za drevesnico. Jasno jo, da s tem ni on prav nič pridobil, ampuli jele hotel, da pomaga svojemu bližnjemu, svoji soseski, svoji župniji. — Takih podružnic nam treba, bikih požrtvovalnih ljudi rabimo! Tedaj bo naš kmet prišel do spoznanja, da sadje ni za to na svatu, da ga prekuha v žganje, ampak da ga proda za denar in si s tem gospodarsko pomaga. Za vso to je pa potreba izobrazbe. Ta so pa dobi, da se vsi organiziramo v »Sadjarskem in vrtnarskem društvu«, pridno beremo njegovo glasilo in druge gospodarske knjige in so teh naukov v življenju držimo in po njih delamo.
g Vredno posnemanja. Pri sestavi proračuna za sodni okraj Metlika so zbrani župani določili iz okrajne blagajne prispevek 1000 Din desetim kmetovalcem iz okraja Metiika, ki se udeležijo kmetijskega poučnega tečaja na Grmu. Čast zavednim županom in vsem, ki so k tomu sklepu pripomogli. Ako bi ta lep čin posnemali tudi naši drugi okraji, bi to gotovo znatno pripomoglo k gospodarskemu napredku naše dežele, katerega smo tako silno potrebni.
gKongres jugoslovanskih vinogradnikov v Zagrebu se je vršil dne 16. februarja t. 1. ob obilni udeležbi v trgovski zbornici. Predsedoval je g. ravnatelj Puklavec. Predmet zborovanju ja bil jako obširen. Temu (Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj t)
DELOKROG GOSPODINJE.
Poklic gospodinje je na videz zelo omejen, v resnici pa obsega obširno polje raznovrstnega dela. Saj njena skrb ne objema le moža in otroke, ampak vse člane družine sploh in sicer se razteza na njihovo telesno in duševno blaginjo. — Kar imenujemo družinsko srečo, izvira ponajveč od gospodinje, ki razume prirediti svojo hišo vsem članom družine za pravi dom. Zato pa mora biti v družini edinost, pridnost in dejanska ljubezen doma. Ker je gospodinja središčo družine, mora biti tudi res taka, da se vsi člani družine s spoštovanjem in ljubeznijo ozirajo vanjo. Vedra in prijazna vedno in povsod, nikoli ne povzroča prepirov, a če kdaj neizogibno nastanejo, jih skuša vselej omejiti in omiliti. Red, varčnost in vestnost so glavne lastnosti gospodinje, ljubezen, milina in dobrota matere ,vdanost, potrpežljivost in zvestoba žene. Ker pa ni samo gospodinja, ne samo mati in ne samo žena, so zlivajo te lastnosti v prelepo skladnost. Bistrim očem gospodinje ne sme uiti prav nobena stvar, nič pa ji ne smo bili premalenkostno. Vse mora držati v pravem redu in kolikor se cia v najboljšem stanju. Skrbeti mora za primerno in zadostno hrano in oskrbo cele družine. Preudarna in skrbna, skrbi pravočasno tudi za bližnje in prihodnje potrebe. Zato pa mora znali gospodinjiti, urejati, pa tudi delati vsako delo z mirnostjo in vztrajnostjo. V ta namen je nujno potreb-
zborovanju je prisostvoval kot zastopnik Jugoslovanskega kluba g. poslanec Nema-nič. Zborovanje je bilo zanimivo. Razmotrl-vaia so se važna vprašanja, tičoča se vinogradnikov v Hrvatski in Sloveniji. Vprašanje vinsko krize v naši državi je bilo predmet dolgotrajnega in vsestranskega razmo-trivanja. Istotako zboljšavanje in izvoz vina. Važna točka je bilo tudi vprašanje ti-čočo se trgovske pogodbe SHS z Italijo. Tu je poslanec Nemanič povdarll stališče, ki ga je z največjo energijo zavzel Jugoslovanski klub. Povedal je, da bode Jugoslovanski klub branil interese vinogradnikov s tem, da se izvoz vin v severne sosednjo države pospeši ter da bo stal proti vsakemu uvozu tujih vin, grozdja in raznih 11-kerov. Posebno jo povdarjal, da moramo biti slovenski vinogradniki zastopani pri pogodbi z Italijo po svojih strokovnjakih in vinogradnikih samih, ki se naj zavzamejo za to, da so carina za izvoz vina zniža, a nasprotno za uvoz zviša. Žal, da je bil za tako obširen program čas prekratek. — Pa dobro, začetek je storjen.
g Strokovni tečaji na Grmu. Vsled ne-prikladnega vremena se ni ko mogli vršiti strokovni tečaji v kmetijski šoli na Grmu v času od 18.—25. t. m. ter se bodo vršili v pričetku prihodnjega meseca in sicer: vinarski tečaj dno l. in 2. marca; sadjarski tečaj dne 3., 4. in 5. marca; tečaj za pridelovanje in vporabo krme dno 6., 7. in 8. marca.
no, da se naša dekleta od matere priuče vseh gospodinjskih del; naše matere pa naj a tem poukom ne čakajo do 16. ali 18. leta svojih hčera, ampak naj jim že zgodaj vko-reninijo vso dobre lastnosti vrle gospodinje.
KUHINJA.
Pustni krofi št. 1. Vlij v skledo pol litra vročega mleka, osoli ga in prideni 6 dekagramov sladkorja, 9 dkg surovega ali 5 dkg kuhanega masla, 2 žlici ruma in prav malo drobno zrezane limonine lupine. Stresi v to mleko 90 dkg moke, nekoliko premešaj in prideni vzhajani kvas, ki si ga že pripravila iz 3 dkg drož-ja, žličice sladkorja in iz toplega mleka. Na kvas pa deni 2 rumenjaka in eno celo jajce. Testo dobro stepaj vsaj četrt ure. Potem ga potresi po vrhu z moko, dobro pokrij in postavi na gorko, da vzide. Naprej delaj vse kakor druge krofe.
Pustni krofi št. 2. Vlij v skledo pol litra mleka, osoli ga in prideni za oreh masla ali masti ali dve žlici kisle smetane, eno žlico sladkorja, eno jajce in dva dekagrama droži, vzhajenih v dveh žlicah mleka in za kavno žličico sladkorja. Nato prideni dober liter moko ter testo s ku-halnico dobro stopaj, postavi na gorko, da vzhaja. Drugo napravi vse, kakor sem žo spisala v eni prejšnjih številk. i
Sladak krompir. Pravijo, da zmrzlina povzroča tisto neprijetno in neokusno sladkost pri krompirju. A temu ni vedno tako. Krompir zmrzne, ako je v prostoru nad 4 stopinje mraza. Tak krompir postane mehek in je tudi neužiten. Primeri pa se, da po-' stane krompir sladek, četudi ni na mrazu. Krompir ima v sebi mnogo škroba, ki se iz-premeni na zraku v sladkor in radi tega 'e krompir sladak, a ni zmrznjen. Da pa sa sladkor zopet spremeni v škrob, je treba 10—15 stopinj gorkote. Potemtakem je treba tak krompir preseliti, da izgubi neokusno sladkost.	___
MILO	ODTEHTA
PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI vsa manjvredne, canejSa lisalfc«« DOBITE «A V VSAKI TRGOVINI.
Staro volno, ki je Se trpežna pa je izdela«« v kakšne pletene ali kvačkane reči, W ti niso več všeč, še lahko porabiš za kaj rirucega. Veš pa, da se že rabljena vo na " ,la vozlja in tudi ni več tako prozna kot nova in iz nje narejena pletenina bi ne bila leno'enakomerna. Tako volno, če je res še troežna, si pripraviš na sledeči način: Spa-' i staro ročno delo, namotaj volno nateg-nieno in enakomerno na z belim blagom nrevlečeno deščico in jo postavi v visok z mlačno vodo napolnjen lonec. Notri jo pusti toliko časa, da se vsa prepoji, potem io vzemi ven in posuši kar nametano v eorki sobi. Nato jo zvij prav na lahno v klobčič. Volna je zopet gladka in prožna in se da izdelati kot nova; tudi se nanovo narejene reči pri pranju ne skrčijo, ker je bila volna že namočena.
Ako se je stenj (taht) v svetilki zelo skrajšal, da le komaj še doseže petrolej, pa morebiti v domači prodajalni ne dobiš primerne širine, si pomagaš takole: Vzemi Btenj iz svetilke, izperi ga v slani vodi — sploh ga ;e dobro večkrat izprati na ta način in umiti svetilko — in ga posuši. Na spodnjem koncn ga podaljšaj s tem, da mu vpelješ pavolnate niti v obliki kakih štiri prste dolgih resic (franž). Ta narediš takole: Dvojnato nit vpelji v šivanko, zabodi nekoliko od roba in prevodi konca skozi zanko in zadrgni. Da so v.te niti potem enako dolge, jih pristriži. — Oprani, posušeni in podaljšani stenj namoči v petroleju preden ga prižgeš.
Sploh pa sten j lahko močno hraniš s tem* da ga, ko ga snažiš, nikoli ne strižeš, ampak ga porineš le toliko iz ploščate vev-ke, da se pokaže zogljeni del, ki ga odgneš s sukneno krpico ali tudi s papirjem. Prepričala se boš, da ti bo luč mnogo bolj enakomerno gorela kakor če ga pristriguješ. Seveda pa mora biti tudi mrežica, skozi kotero prihaja zrak, vedno snažna in Čista.
ffil	1			Q	
	|l				
Uspeha tega vsi veseli, so drugo nogo piat' začeli, in ni trpelo časa mnogo, Urel tud' belo dtugo nocro.
(Nuditi iavftnje nlodl.)
KJE SE NAJLEPŠE KAŽE KMETSKA STANOVSKA SKUPNOST?
V hranilnicah in posojilnicah^ kakor se je prej pomanjkanje skupnosti žalostno kazalo v oderuštvu, torej tudi pri denarju. Kmet, ki ima prihranke, pa ta denar radi visokih obresti ali nezavednosti nosi v banke ali liberalne hranilnice, ta za judeževe groše izdaja kmetske koristi, ta si sam jemlje pravico, da bi ga hranilnica in posojilnica podpirala, ako pride v nesrečo. Kakor on danes svojo pomoč odteguje svojemu stanu, namreč vsem onim, ki iščejo pomoči posojilnic, tako morajo posojilnice odreči njemu pomoč, ker jim ni pomagal, ko je še imel priliko, ne, ker je celo podpiral nasprotnike posojilnic, nasprotnike kmetskega stanu. — Želja po obogatenju s pomočjo obresti je oderuška, nekrščanska želja. Ako ti je Bog blagoslovil tvoje gospodarstvo, da imaš odvišen denar, ne odženi tega blagoslova od hiše s takim nebratskim ravnanjem. Danes so posojilnice potrebne pomoči premožnih kmetov, ker posojilnice, ne pa banke, nudijo pomoč onim kmetom, ki so v stiskah in težkočah.
V VSAKO HIŠO VSAJ EN KRŠČANSKI ČASOPIS.
Ob koncu lanskega leta je zapisal tri-erski škof dr. Bornevvasser v svojem škofijskem listu med drugim: »Iz vseh krajev škofije mi prihajajo poročila, da so gg. duhovniki z veliko vnemo sledili navodilom svojih škofov, da se ohrani in še bolj razširi katoliško časopisje. In tudi uspehi so v krajih, kjer se je intenzivno delalo, naravnost presenetljivi. Prav zato se zahvajujem duhovščini, ki se je zavzela za to tako važno zadevo, iz vsega srca. Seveda pa moramo gledati, da to, kar smo dosegli, tudi ohranimo in pomnožimo. Zato vas prosim, da imate to zadevo vedno pred očmi. V ta namen govorite zopet in zopet od časa do časa, kako važna zadeva je katoliško časopisje. Sploh je to ena najvažnejših dušno-pastirskih zadev, zato jjoskrbite, da vsaka katoliška družina vzdržuje vsaj en katoliški časopis.«
KRIŽ, MARIJA, PAPEŽ.
Pred petdesetimi leti je prišel po dolgi dobi 300 let na Japonsko zopet katoliški misijonar in sicer misijonski škof Petit-Jean. Radoveden je bil pri svojem prihodu ali je ostalo še kaj sledov izza časa sv. Frančiška Ksaverija. In resi Kmalu se^ oglasi neko noč pri njem precej mož. Pokažejo mu križ in ga vprašajo, če veruje v Kristusa, Sina božjega. »Kajpada,« jim odgovori misijonar. Nato mu pokažejo sliko Matere božje in ga vprašajo, če ljubi in časti Marijo. »Gotovo da,« se glasi odgovor misijonarjev. Nato pa še vprašajo, če priznava v verskih stvareh, katere oznanja, kakega poglavarja, ki stanuje v daljnjem Rimu. Ko jim misijonar da tudi na to vprašanje povolen odgovor, tedaj jim zaiskri oko veselja. Zakaj spoznali so, da imajo po 300 letih zopet katoli-
škega duhovnika v svoji sredi. Vsi srečni mu ponudijo svoje roke v pozdrav in kličejo radostni: »S teboj smo in hočemo ostati enega duha in enega srca.«
IZ ZGODOVINE KADILA.
Sveto pismo nam poleg mire imenuje tudi kadilo kot daritev Bogu. Niso ga pa zažigali samo v Jeruzalemu, temveč tudi v Egiptu, Mali Aziji, na Grškem in v Italiji. Pa ne samo kot daritev, temveč pri vsaki svečanosti; zato, ker je tako lepo dišalo. Uporaba je bila velikanska; samo v Balo-vem svetišču v Babilonu so darovali bogovom vsako leto nad 600 centov kadila 11
Zato je bilo kadilo eden najvažnejših trgovskih predmetov v starem veku. Dobivali so ga v prvi vrsti iz južne Arabije, potem pa tudi še z nasprotne afriške obale, iz dežele Somali. V Egipet je prišlo kadilo z drugim blagom vred že v tretjem tisočletju pred Kristusom. Okoli leta 2150 pred Kristusom je poslal faraon Sanhkare celo ekspedicijo pod vodstvom Hanuja v arabsko deželo Punt, da mu prinese kadila in drugih dišav. Drugo tako ekspedicijo v deželo Punt je poslala okoli leta 1500 pred Kristusom kraljica Hačepsovet; ohranjeni so nam o tej ekspediciji še napisi in podobe v nekem svetišču pri starem egiptskem mestu Tebe. Pripovedujejo nam, da so pripeljali v dežah 31 dreves kadila na ladjah v Egipet in so jih tam zasadili.
Pravi okraj kadila v južni Arabiji je bila gorata visoka planota tik ob veliki puščavi. Od rodovitne Obale Hadranravt je bilo treba potovati do tja še osem do deset dni. Vse kadilo so prinesli v Sabato, glavno mesto Hadramavta. Dobivali so pa kadilo od balzamovih dreves, bodisi da so ujeli sok, ki je sam tekel iz drevesa, ali pa da so napravili zareze in tako povišali iztok. Na čuden način se je vršil nakup kadila. Posestniki balmazovih dreves so prinesti kadilo v Sabato in so ga dejali v solnč-no svetišče, največje svetišče Sabalejcev. Na ploščico so zapisali ceno, ki so jo zahtevali; trgovci iz Sabate so prišli, so kadilo stehtali in so položili dotični znesek na prostor, s katerega so bili kadilo vzeli. Duhovniki svetišča so zahtevali zase tretjino. —< Dosti.
Izvoz se je vršil deloma iz nekaterih južnoarabskili pristanišč, v prvi vrsti pa po karavanski poti, ki se je vlekla skozi Arabijo do palestinskega pristanišča Gaza. In sicer so nosili kadilo velblodi. Že to je bilo zelo drago; kajti samo prenos štirih centov, ki so jih velblodu naložili, je stal kakšnih petsto naših predvojnih kron; sedaj bi bilo to 25.000 do 35.000 kron. Vrhu tega so pa morali kupci plačati carino vsem vladarjem onih pokrajin, skozi katere je šla »cesta kadila«, kakor so imenovali to karavansko pot. Kljub temu so pa postali Saba-tejci ali Sabejci, kakor jih tudi imenujejo, zelo bogati. Grški geograf Strabo piše o njih: Ta trgovina je napravila Sabejce najbogatejše med vsemi, neizmerna je njih zaloga na zlatih in srebrnih posodah. Vrata,
TEH
Kaznovani uboj.
Enrika Handel-Mazzeti.
(Dalje.)
Zjokal se je v svoji zapuščenosti. Ko je čul iz Goethejeve sobe od moške roke igrano melodijo in vmes glas svoje žene — tedaj je vzkipela v njem kri kot v dneh, ko je bil še zdrav; hotel je zbrati vse svoje moči in iti tja ter jo poklicati na odgovor, kaj da ima opraviti z doktorjem? Toda ni bil ranjen samo njegov um, temveč bil je tudi telesno hrom; njegovi živci so izgubili vso napetost, niti deset korakov ni mogel napraviti brez moči. O ta ženska 1 Ali je ni oboževal kot matika? Ali ni vsega zanjo storil? Koliko denarja je zanjo izdal — težkega denarja! In sedaj ga'zapusti!
Sto želj ji je izpolnil, ona pa neče izpolniti niti ene.
In njegova prošnja je vendar tako imerna. Z zidarjem bi rad govoril. Ne more reči, da ne ve za njegovo stanovanje. Stanuje na pokopališču. Mora poslati ponj. Nekaj zelo važnega mora zidarju povedati. Prvič, da je človeško življenje več vredno kot železen balkon. Drugič, povedati mu mora, kako se je leta 1894. izvršil v Roth-brunnu umor, in kako je morilec, vkljub temu, da je ušel posvetni pravici, bil kaznovan od neke druge, višje oblasti. Baš radi tega, ker je moral zidarju to povedati, je tako silil na Rothbrunn, vse dolgo leto, dol<-ler ni poslalo končno mazačem v zdravilišču to odveč in so ga izpustili.
In tako je sedaj končno vendar v Roth-brunnu, diha sveži gorski zrak mesto pri-studnega, osladnega jodoformovega duha, ne sliši več groznega električnega zvonca in njegova okna nimajo omrežja. Toda zona, namesto da bi mu izpolnila željo, ga «apusti, in ura v njegovi glavi tiktaka glasneje kot sicer: morilec! morilec! Ali ni to grozno?
Že četrto leto nosi v glavi to uro, ki zna govoriti. In sicer jo ima na levih sencih, tam, kjer je bil zidar tako silno po-tolčen.
Pred šestdesetimi leti — ne, pred šestimi leti se je izvršil umor. Tedaj je ukazal zidarju, naj stopi na stari leseni balkon, ker mu je bilo za železnega škoda denarja. Balkon se je podrl. Spodaj na pesku je ležalo truplo, poleg je stala žena, s krvavim madežem na bradi. »Morilec!« je kričala.
A ura ledaj še ni šla. Takrat se je grešnik še lahko smejal. Dve leti se je smejal in kupoval svoji ljubki ženici darila, ki so
stene in stropi njih hiš so obloženi s slo-novo kostjo, z zlatom, srebrom in z marmorjem.
Proti koncu predkristusove dobe so prišli grški in rimski trgovci sami v južno-arabska pristanišča in so kadilo kar tam nakupili. Od tedaj naprej so ga prodajali preko Egipta v dežele ob Sredozemskem morju in stara »cesta kadila« je bolj in bolj osamevnla. V
bila več vredna kol sto železnih balkonov.
A čisto dobro mu vendar ni bilo. Ponesrečeni mož inu je ponoči večkrat legel na prsa, in ženo s krvavim madežem na bradi je po prvi predstavi »Atenke« srečal na cesti v mesečini. Lasje so ji plapolali v vetru. Hu! — Nekoč se mu je zgodilo celo to, da so mu namesto s pečenko postregli z zidarjevim mesom.
Vendar je bil to še srečen čas, ker v glavi še ni imel ure.
Nekoč je šel zopet s svojo ženo v gledališče. Igrali so igro, v kateri nekdc zblaz-ni. Končno jo prišel na oder tujec v rdeč-kastorjavi obleki. Tujec je predstavljal Kristusa. Rekel je človeku v igri, ki je naredil mnogo hudega: Morilec! — On pa ni mislil tega v igri. Mislil je nekoga drugega.
In ta drugi je šel domov kot iz uma; njegovi možgani so se izprcmenili v ogenj. Morilec! Ta beseda ga je spravila popolnoma iz uma, ga pripeljala v svet poln strahov, poln pošasti. — Zapadel je strahovom; dražili so ga in mu pili kri. Za levo sence so mu postavili uro, ki tiktaka dan in noč, noč in dan. Morilec! Morilec! — Dve leti je prenašal te muke, ne da bi sc komu izpovedal. Pil .ie šampanjec, jemal morfij
—	a vse ni nič pomagalo; opit od šampanjca in morfija je slišal, kako je tiktakala ura: Morilec! Morilec!
In prišla je ura, ko ni mogel tega več prenesti, ko se je nekoč ponoči oklenil svoje žene in ji šepetal v uho: Otrok! Daj, da ti nekaj povem! Propadam. V glavi imam uro, ki zna govoriti. Lothar, morilec! ml pravi. Šestdesettisočkrat na dan ... Pomagaj mi, Gustil Propadam!
Zavpila je, pahnila ga je od sebe in namesto da bi ga tolažila, je poklicala zdravnike, ki so ga spoznali blaznim in ga spravili v zdravilišče. Kaj vse je tam pretrpel! Ni bil norec, a smatrali so ga kot takega. Svetlobne prevare, slušne prevare so imenovali to,'kar je bilo le pravičnost božja in sodni dan njegove vstale vesti.
Ko je pretrpel eno leto, propadel na duši in telesu, je prišel nekdo od njegove družine — slišal je, da je bil njegov nepriljubljeni sin, a ni mogel in ne more verjeti. Dovolj, nekdo je prišel, govoril zanj, in bil je oproščen — čo se imenuje to svoboda. Ta beda, ta zapuščenosti O Bog...
Zmračilo se je. Kako ura razbija! Tam gori pa, iz balkonske sobe se zasliši čudno šumenje. Zidar stopi na balkon; — resk
—	strohneli les se zlomi in mož pade v globočino.
Ob devetih je prišel zdravnik pogledat bolnika, mu potipal žilo in ga vprašal: »Kako je, gospod Roita? — Milostljiva gospa vam želi »lahko noč«; utrujena je in hoče malo leči.«
Milostljiva gospa in doktor sta se peljala z vozom na kolodvor, kramljajoč o lepih dneh, ki jih mislita preživeti ob morju, dočim je ležal bolnik nepremično, obdan od strahov preteklosti.	(Dalje.)
zn
mncCEK
Ml
Llsteh »Duh v Kentervilu« smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti na pri. hodnjič.
V SP4NJU POSTAL GENERAL.
Pruski kralj Friderik Viljem III, (1797—1840) je potoval 1. 1818 na Rusko. Za spremljevalen je vzel seboj pribočni. ka polkovnika Witzlebena. Med potjo j« pa enkrat polkovnik zaspal in njegova tiudna glava je našla oporo na kraljevi rami. Kralj jo malo potrpel, nazadnje mu jc bilo pn pretežko in hotel gn je zbuditi Vendar naj bi se pa polkovnik ne ustrašil preveč; zato ga je prijel kralj za roko, ga stresel in mu rekel:
»Witzloben, Witzleben, zdramite se, pravkar ste postali general.«
Tako je poznejši pruski vojni minister postal v spanju general.
KAKO POSTANEŠ BOGAT.
Znameniti šaljivec Saphir je dal šest navodil, kako lahko postaneš bogat. Drži sc jih in se ti bo gotovo posrečdo.
1.	Potrudi se, da boš rojen v premožni rodovini, najboljše kot dedič kakšnega veleposestva.
2.	Tvoja sveta dolžnost naj bo, da postaneš vsako leto dedič bogatega strica; to ponavljaj petnajst let, vrhu toga živi zmerno in nikar ne zapravljaj.
3.	Potrudi se, da odkriješ vsako Hnr-go ali tretje leto bogat zaklad. Hnrno če desetkrat ali dvanajskrat to ponoviš in si obenem še priden in delaven, boš gotovo postal bogat.
4.	Potrudi se, da ne greš noben večer prej spat, dokler nisi vložil par tifufl kron v hranilnico. Verjemi, da ne bos dolgo časa revež.
5.	Glej, da si lep in mlad in da se poročiš z vdovo, ki ima par sto milijonov kron premoženja. To ponovi petkrat nji šestkrat in prištevali te bodo med največje bogataše.	. .
fi. Ne straši sc stroškov, kupi enkrat vse srečke kakšne loterije in gotovo b"« zadel tudi prvo srečko. Ponovi to dvakrat ali trikrat, pa boš bogat.	v
Ni pa treba, da uporabiš vseh sest
točk, zadostuje že ena sama._____.
gtmmi aar. • *>-i*	««• ■	Ksa.- s.**
I Povest »KAZNOVANI UBOJ«, ki i° j
prinaša Domoljub, je (pisala slovefa pisale- j ljica Handel-Maziettl. Njena najtepSa povest j
I se dobi v Jugoslov. knjigarni ▼ LJubljani. 1 Knjiga velja vezana • poštnino vred 63 Din.
V MB C EHm K1BE K«. ^ » S^'- SSaS
KISI, podgane, stenice i« SturK«
moraio poginiti. Hbo upor&tiliRte n» n pre.kk »r«Htfltvn proti mialrn in podKHimra Din < Šč urke I« Din. /.» »ttmof 10 Din «a moli® " ,,,„' prot. ffir*«»u S in 7'5i> Din. m»»t proti u-«'" » ' ' ' mast proti uinn v obleki 7 6» Din. proti air£fU» 7 Mi Din. Keler r.n ^18 cnjo o>&<le*ev ? D'"	.
po povzet iu. ,fl rte«', fcem. Lborntortl. M- Jun Z&rreb, P.trinj«kn ulioa B/II1-
Ce et obul nove čevlje, e tem Se ni gotovo, ali boš šel tudi novo pot.
ČfihUlfak kuPuM»°- Sever & Korap., L|ub-UCUUIbGlt lj«a, WoIfov. ulica it. 12. 881
VAJENCA ea MIZARSKO OBRT ,prejme IVAN MRHAR, Stanežiče It. 21, St. Vid B»d Ljubljano. 1030	Veverčne, polhove L dr. KOŽE divjačine kupuje v vsaki množini za inozemstvo skozi celo leto D. ZDRAVIČ — LJUBLJANA — trgovina asnja v Fiorjanski ulici Itev. 9.
V D A \l AR IA dob™«« ln pridnega, IŠČEM. ftnAlM«WH Plača no dogovoru. FRAN 1V1GELJ, Breg pri Borovnici. 1058 češminovo lubje od korenin in SUHE GOBE (jurčke) 3«»- KUPUJE V. H. ROtIRMANN, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip štev. 27 (za vodo).	
	Ceno Češko Li^fK^L^1^ fi V«! holjScga 100 in 120 Din, mehke-litl ga kot puh 150 in 180 Din, naj-* m boljša vrsta 22S Din. Pošilja pro-^^ sto car. proti povzetju, od 200 Din višje prosto poštn. Zamena ln vrnitev dovoljena. Vzorci za-stonj. - Dopisi le na Benedikt ZtC-l-, SACHSEL, Lobez 159 pri Plznu,
PDIbS IT — najiinejie laško — zopet dobite PnlnUC pri FRAN POGAČNIKU — LJUBLJANA — Dunajska cesta »ter. 36. 812	
VELIKA NOČ se bliža! Za obleke — vsake vrste — kakor tudi za birmance, s c kupi danes najbolje in najceneje pri Ivanu SAVNIK v Kranju.	Jugoslavijo rabijo okoli 14 dni.
	MnrltinnS "eh vrst' leder,J">droci K 1700 liiUul llLiTrhni aIrik KI600, mrcže K 700 wm in vse tozadevne potrebščine. — ■KHIHMffiBI Blugo aa izbiro in solidno delo. Hud. Seuer, Ljubljana, Bosposvetsha c. o.
NAPRODAJ JE	POSESTVO na Dol.
Pockstein St. 3, občina Spodnji log pri Kočevju, HIŠA t lilcvi, nad 2 ha njiv, 10 ha travnikov, 6 ha paSnil;ov, 2 ha 4137 a gozda z lesom, dobro rara-Ičen, in *odni vrt. Vse skupaj je 22 ha 125S a. — Prodaja Fani Verderber. — Cei'a 100.000 dinarjev.
J. Stjepusin, Sisak
priporoča I zborne tambu-rioe, žice, partitnre in ostale potrebščin« za vsa glasbila.
KUPUJE SE
Ia brezov
v deblih ne pod 20 cm ua ožji in ne čez 45 cm na lirSi strani debla. Debla nc smejo biti kriva in morajo biti brei |<r£. — Ponudbe naj se glase: • banko vagon postaja KRANJ/ in pošljejo na:
C. POLLAK d. d. - LJubljana
DOBAVNI 30K ln KOLIČINA naj se navede!
PO ZELO NIZKIH CENAH
dobite pohištvo
vseh vrst, n. pr. postelje, omare, predalčnike, stole, mize itd. kakor tudi modrocc in vse druge tapetniške Izdelke pri tvrdki
»KOLIZEJ« oprema stanovanj, d, z o. z.
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13.
VELIKO ŠKODO
si sami delate, AKO KUPITE BLAGO DRUGJE, preden si ogledate NIZKE CENE v trgovini
»DANICA« MAJZELJ & RAJŠELJ - LJUBLJANA Turjaški trg Itev. 1 (bivša Preskrbovalnica).
Velika zaloga Stolov, Hočevine, žameta, kont.-nl-ne, tiskovine, barhenta ilanelc, odej, pietov, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic ter najrazličnejšega drugega blaga. Istotam ZALOGA USNJA VSEH VRSTI Postrežba vestna in točna.
rcvmafiftiiii tn Doliiiii no proflno
ki no biL' po mojom popolno nešfecd-Ijivotn naravnem edravltecjn s ne-
■trapeno pijačo onroičeni bolečin, tu»« jo pooblastilo, da objavim n-ibova B zahvalna in prienalna piama. &
Me tseite
novih itedstev, marvoč napravito tudi vi popolno brezplačen potka« c mojim »dravljenjom, ki je o .dravilo (o tisoče. Pišite mi dopiemoo in takoj Vam pošljem mnogo poverjenih poročil o oidravl on m popolnoma a saslonj ln bres pottniue. ta
Naslov: AUGUST MARZKE
BtrMn-Wi'»mersdorf, Bruchsalcrstr. 6 Abt. 671
H i H
N
Ljudska posoj
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znaSajo nad K 150,000*000.
K K K
m
N
N N
N K
m

KUPIM VSAKO MNOŽINO pristnega, Čistega
brinjevega OLJA
ter ga plačam za takojšnjo dobavo, Iranko postaja Rakek ali pošta Cerknica, 130 Din za kg. — M. KLAMMER, dcsiiiacija, Dolenja vas pri Rakeku, pošta Cerknica.	10/5
STAVBENO PODJETJE
IVAN OGRIN -LJUBU
PISARNA: Gruberjevo nabrežje 8. — Telefon 426
te priporoča za vsa STAVBENA DELA ter nudi po konkurenčnih cenah VSEH VRST
strešno in zidno opeko
u lastne opekarn?, iranko poljubna postaja. — ZAHTEVAJTE PONUDBE I	20
s.unuinnsiim;tijtt>iiMi;i:u:iniiitM(iiitt>mK);tiu(ti.iitiuniHIMIlin:^;t.:.
nn7nr | Došio je s Češkega ir.nogo moškega llltUl - in ženskega blaga, katero jo vsled porasla našega denarja jako ceno. Pri dno si nakupite za Veliko noč obleko in dr. blago, sc prepričajte prej v moji trgovini, ker si s tem prihranite mnogo denarja. Na zalogi je vse vrste volneno in bombažasto blago, vse vrsle robci svileni i dr., nogavice itd. Istotako tudi vse vrste železo, zič-niki, žica, pločevina, kuhinjska posoda in razna druga železnina. Zaloga stekla, porcelana, špccsr. blaga. Zaloga najbolj. daknatin. cementa. Vsled porasta našega denarja vse ccnc znižane pri JOS. SENICA, trgov. * raeS. blagom. Domžale. 1070
Ma F. Milica sin
ntliarsUu i« (ilnja psSliiva
Priporoča omare r. ladelci in tudi visoke iz mehkega in trdega lesa, postelje, mo-droce, žimnice, ž i č n i k e slole, mbe, sploh vso hišno opravo dobile la v
v! jsbiisiii, SiPitri cesta 17
po najnižjih cenah.
Priporočamo
vsem, du si pred nakupom blaga 2a obleke, 7.a perilo vsake vrste, za nevestine bale itd., ogledajo zalogo
Oblačilnice za Slovenijo
r. z. t. o.
v Ljubljani. Njena o«redn]a prodajala« je v Ljubljani, v hi.41 „Vzalemne posojilnico" Da Miklošičevi costi poleg BUnloiift". Podružnica po se naha a v htSi »Gospodari-k® zveze" na Dunajski cesti St. 29.
Cene zalo zmerne! Zadružno podjetje I
Ne sreča, ampak nesreča j> tisto kladivo, ki iz navadnega človeka moža izkuje.
7'>?i«f:3!-1 Po'1-!' vsled nepričakovane smrti £,iifUd!t<> svojega skrbnega ia dobrega očeta
lamm P^oačnika
i .2 ™SseS
posestnika in mlirarja na Brezovem pri Kovorjn
katerega je nenadna kap iztrgala prezgodaj iz r.'žo srede, .e zahvaljujemo vsem znancem, prij.i-leljem, žlahti in sosedom, vsem, ki so dragega rajnkega kropili ali spremili na poti v lihi grob. S tem svojim sočutjem sle lajšali našo tugo, kar naj vsem povrne Bog, gospodar živih in mrtvihl Prosimo vas, molite zarji
Družina POGAČNIK —ML1NARJEVA.
F. in l G^rifiar
«1*1(1 IVANKI« ; Ljubljana, Sv. Petra c. 29
priporoča ravnokar došlo VELIKO IZBIRO BLAGA ZA POMLADANSKE OBLEKE: lino sukno za moške, dvojne širokosti od Din 60.— rapte). volneno /a ženske obleke v najmodernejših nar-vah dvojne širokosti od Din 50.— naprej, hlačevino kotenino, cefir in oxford najboiješ vrste, najnovejše svilene robce in jerpc. — Velikanska izbira moških srajc in kravat.
VSE PO JAKO NIZKIH CENAH !
italijansko, istrsko in hrvaUko Ims v zalo,jI
3. K.NKSK
V UijBUANi, Gospomtska cesta 3.

iCEMENTf
H IN mczNE »L/MiAjme PO maj- I
P	NIŽJI CENI PRI	i
h Fran Stuplca 2
re trgovina z železnlno In poljedel. stroji 5 j-: ljubllana, <iosposw«shu c. 1. |
DKi-----~--—---------
ki 0» pa dobite edino w velctrBovuUl^t?? mecki, Celic. Jrgovci en gros-cene. litoi.r, se 1®,03 prodan po čudovito nuktli <.«E»h perilo, čevlji, klobuhl, uog&vlee m vse dru. go mofluo biago.	Karo. it« cenik 1
Prava sredstva lepolel Katera drže, Kar obečajo I
že 23 let v vseh deželah preizkušena, hvaljena in priljubljena, so prr.va ELZA-lepoto pospešujoča sredstva lekarnarja FELLER.
iilza^obroz.ia por/irtUti zanesljivo varstvo proti solnčnim pegam, solnčiii opeklini, lisatn, hrapovi ko/.i, od-strani zajedavce, ogrce, nabore in vsakovrstne nečistosti ko£e. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnino 25 Din. Ei»a-!ill|ino inlpcno ntilo
najinilejše in najtinejie milo lepotci Ideal vseh mili Popolnoma neškodljivo, so jako dobro peri :.n ;e milega finega duha. 4 velike kose a pakovanjem in poštnino 40 Din.
Eiza-9CfR2da za rast las
krepi ko.o ra glavi, za-branjuje izpadanje, lom* ' ljcnjo in ccpljcnje las, prhut in prerano o3ivc-lost itd. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštn. 25 Din. En poskus zadostuje, da tudi vi rečete:
TO JE ONO PRAVOi
iščite v vseh poslovnicah samo praTa Elza-preparate od lekarnarja Feller.
Različno: Lilijno mleko 10 Din; brko-maz 4 Din; n.ijfinejši Hega-Pudcr dr. Klu-gerja v velikih originalnih škatlah 25 Dinj najfinejši zobci prašek ^Hega« v patent-do-zah 15 Din; puder za dame ▼ vrcčicah 4 Din; zobni prašek v škatlah 4 Din, v vrečicah po 3 Din; sachcl (dišava) za perilo
4 Din; Sampon za lase 2.50 Din; rumenilo za obraz, 12 pismov 20 Din; najfinejše par-femo od 20 Din dalje; cvet ra lase 23 Dir; Elzr.-katranovo milo 6 Din. Za različne predmete se pakovanjr. in po:,in. posebej računa.
Na vse gornje cene nc računa Se 10 odstotkov doplatka.
Naročilna pisma adrcslrbti na: EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DON.IA, Elzc.lrg št. 16, Hrvatsko.	7721
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57.
v lastni palači (vis ft vis hotela „Unicn").
^^^ KopIJadl in rezerve skupno na ti K 60,000.000-
Podrnžnfcc; Diakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, žlbeaifc. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost z Gospo;
darsko banko (1. d. v Novem Sarin.
Daje trgovske kredite, eekomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije poti najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne lotrnje.
izdaja bonsoreft »Domoltob*< 1*
Tiska Jugoslovanska Makam«.