PRIMORSKA DELAVSKA ENOTNOST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVEN SKO PRIMORJE IN TRST lilli P'i(l 11 "iiirn 'jiMj^^^«illil|ivwMW||||Q^IM*wa!aiH‘1^^ iiuMMmBaMBHBIMBBMirifBffliflMMMMBBBBi ■BBHHHHBHHBBHHMBBHHIIIHI Leto 2., štev. 35 - Cena 4 lire TRST, četrtek 15. avgusta 1946. VSEBIHA: I STRAN - Pereča vprašanja od Semillija Nova draginjska doklada - uspeh E. S. Sindikalno zborovanje v Pulju Drobne domače vesti II stran - Poročila iz cone B Grški sindikati v borbi proti reakciji Poštnina plačana . Spedizione Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 in abbonamento post. H gmppo Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo leteča vprašanja Zelo pogosto smo v našem listu obračali pažnjo in opozarjali odgovorne organizacije, ustanove in osebe na potrebo obnove. Zaskrbljeni smo bili radi težkih življenskih prilik naših delavcev, in skušali smo preprečiti širjenje brezposelnosti. Naša želja je bila vedno in je tudi sedaj oživljenje splošnega gospodarskega življenja v mestu in pokrajini, tako, da bi zagotovili tej deželi čimboljši bodoči razvoj. Vendar tisti, ki bi mogel in moral to storiti, nas ni poslušal. Zavezniška Vojaška Uprava, ki je odgovorna za upravljanje naše pokrajine in tudi za življenje naših prebivalcev, ki bi se morala v svojstvu zaupne uprave zanimati za to in bi morala podpirati delovanje in produktivnost vsega našega gospodarstva, ni napravila te svoje dolžnosti. Popoloma odsotna je bila pri problemih obnove in v nekaterih slučajih jo je morda tudi ovirala. Nikoli ni skrbela ta to, da bi dala delo našim industrijam, a danes še bolj verujemo, da so bili cilji ZVU popolnoma drugačni in niso imeli ničesar skupnega z zaščito interesov naše pokrajine, ki jo ona upravlja. Na vprašanje, kakšne mere bo podvze-la ZVU v zvezi s širjenjem brezposelnosti in splošnega slabšanja gmotnega in gospodarskega položaja, je polk. Boveman odgovoril, rekoč, da se bo podpirala privatna iniciativa. Tudi mi smo večkrat opozarjali liste, ki imajo dovolj sredstev, naj bi razvili privatno iniciativo, oni pa so se zanimali le za čuvanje svojih kapitalov od nepostoje-čih nevarnosti, tistih kapitalov, ki so plod truda vseh delavcev- pa tudi vojnih dobičkov. Oni niso hoteli razviti obnovitvene delavnosti in zagotoviti gospodarskega oživljenja v interesu skupnosti. Če bi hoteli, bi na ta način dali delavcem kruha, ki so ga toliko potrebni. Ne smemo pozabiti, da so tisti, ki imajo kapitale, v največji večini istočasno tudi vodilne osebe v finančnih ustanovah, industrijskih podjetjih in paroplovnih družbah. Te oblike gospodarskega življenja pa predstavljajo gospodarsko jedro naše pokrajine. Zato smo prepričani, da bi mogla biti obnova naših ladjedelnic že precej razvita, da bi še že pričela obnova naše trgovske plovbe in vseh ostalih z njimi zveza,-nih panog, če se ti gospodje ne bi tako vztrajno upirati željam in potrebam naše ga delavstva. Razen tega bi se morala prijeti tudi gradbena obnova, ki bi z ostalo delavnostjo zaposlila vse naše delavstvo in postopoma zboljšala njegove življenske pogoje. Na žalost so pa prevladali interesi malega števila ljudi, povezanih, z domačo in mednarodno reakcijo. Kljub temu se pa nikoli ni pozabilo udarjati po delavskemu razredu, skušajoč vedno izkoristiti težki gospodarski položaj. Danes skušajo pospešiti protidelavsko akcijo in jo razviti z vsemi sredstvi. Ustvarila se je neka koalicija med delodajalci, ki so včeraj skoro vsi podpirali fašizem. Ti stari in novi elementi so podpirani od policijske in sodne organizacije, na katere ZVU gleda z dobrim očesom ter s sodelovanjem razbijaškga sindikata. Vsi ti bi hoteli postati gospodarji situacije, tako da se delavski razred ne bi mogel upreti njihovemu izkoriščanju. Vendar se 'kljub vsem naporom te koalicije danes delavci nahajajo strnjeni okoli svoje sindikalne organizacije. Delavci so se naučili marsičesa v 14 mesecih težke in neprestane borbe proti vsem. napadom, pod pogoji gospodarskega zatiranja in v obrambi demokratičnih pridobitev. Delavci so prepričani, da njihova sindikalna organizacija hodi po pravilni pot. Zaradi te delvske upornosti je reakcija toliko bolj besna in skuša uničiti ljudske in delavske organizacije. Stalno naraščanje članstva v delavski organizaciji dokazuje, da so delavci prepričani, da jih ta organizacija pravilno vodi v njihovi borbi za vse delavske pravice. To prepričanje, da zares tolmačim težnje in voljo naših de-lav cev ter da jih vodimo nasproti dolocc-nim ciljem, nam nalaga dolžnost, da nadaljujemo isto pot, katero smo hodili do sedap brez zastoja in brez oklevanja. Našim delavcem pa zagotovimo, da ni sile, ki bi mogla oslabiti našo voljo in Dolet v borb’ za dosego tega, kar delavci zahtevajo. Noben predlog za kompromisne rešitve ne more ovirati našega napredka, tudi ne v slučaju, da. bi nas hoteli približati tistim silam, ki so na svoji poti proti napredku zaostali. Izkušnje nam dokazujejo, da bomo uspeli pritegniti vse delovne sile edino s primerom vedno večjega poleta m energije. To nam mora služiti kot načelo ob vsaki priliki in zato nikakor ne moremo menjati svojega stališča, tudi ne, kadar bi se v prihodnjosti menjal položaj v zvezi s teritorialno rešitvijo, če bi se to rešilo tako kot je predložil Svet zunanjih ministrov. slučaju drugačne rešitve smo nrenričam da bi nas vsaka razredna delavska organizacija zelo rada sprejela v svoj krog, saj imamo za nami lepo zgodovino borb v obrambi delavskih intei e- Istočasno je pa res, da je situacija razbijaškega sindikata dona Mar zanj a in raznih delodajalcev v povsem drugačnem V to organizacijo so se vključili nacionalistično orientirani delavci, ter je njihov pritok že prenehal. Ti delavci so bili le malo razredno in politično zavedni pa so se pustili zapeljati od lažne propagande. Na ta način so razbili enotnost delavskega razreda in se morda niti ne zavedali velike škode, ki so jo povzročili delavskemu razredu. Ti delavci bodo v kratkem izprašali svojo vest in pregledali svoj položaj v primeru z ostalim delom delavskega razreda. Tedaj se bodo prepričali o napaki, ki so jo napravili, in se bodo pridružili veliki družini vseh delavcev iz mesta in dežele, manuelnih in umskih. O tem se že opažajo prvi znaki. V velikih skrbeh so tisti gospodje, ki želijo še nadalje podpirati razdor med našimi delavci. Ta razdor ne bo trajal dolgo: v kratkem se bo moral zrušiti tisti aparat, ki bi maral služiti protidelavskim interesom. Delavski razred nima druge želje, kot da se čimprej zbrišejo tisti Julijski sindikati, ki so zelo bedni bodisi kot borbena organizacija, bodisi kot „množiinau organizacija. Vendar ta organizacija škodi gmotnim interesom delavskega razreda, ker je od zgoraj diktirano, da morajo biti prisotni pri vseh pogajanjih in se tam vedno bolj približujejo zahtevam delodajalcev kot zahtevam in potrebam delavcev. Emilio Semilli * “Legalnost in ilegalnost" Na eni zadnjih tiskovnih konferenc je polkovnik Bowman dejal, da je zaplemba živil upravičena že iz razloga ilegalnosti in nemoralnosti te akcije ker soživila racio. nirana in ker ima stavka političen značaj. I Zakaj pa te dni Julijski sindikati nemote-; n0 razdeljujejo po 1 kg testenin vsem svojim članom? Zakaj organi reda tu ne intervenirajo, da bi , zaustavili ilegalnost in nemoralnost te akcij, zlasti, ker gre tudi tu za radionirafle predmete in so te razdelitve vse prej kot apolitične? Odkod so prišle te testenine? Kdo jih je poslal? To so ... demokratske skrivnosti. Istočasno s to »legalno«, »moralno« in »apolitično« izredno razdelitvijo testenin bodo trgovine z jestvinami po nalogu ENDSI-ja brezplačno porazdelile milo in konzerve različne vsebine. O razdelitvi mila ni kai reči, ker je to milo enotne vrste, dasi različnih znamk K razdelitvi konzerv pa je treba pripomniti, da se vrši na način, ki je kai malo. demokratski. Dočim delavci in njih družine dobivajo izključno konzerve z ovsenimi kosmiči, prejmejo ugledne rodbine, dobro situirani • odjemalci in slični, vedno le konzerve vloženega sadja rib v olju, stročjega fižola, straha itd. Res je, da gre tu za brezplačno razdelitev, toda kai se ne bi mogli gospodje trgovci nokazati enkrat malo manj pristranske? In pri tem pustimo ob strani dejstvo, da večina teh uglednih rodbin niti. ni potrebna pomoči od strani F.NDSI — od ustanove. kateri gotovo ne bi prišlo na um, nrostovolino nuditi velikodušno pomoč takim ljudem katerih shrambe so polne jestvin vseh vrst... legalnih in moralnih! Stavka v tovarni jute Stavka v tovarni jute v Trstu. Delavstvo je proglasilo stavko z dnem 14. t. m., da doseže ohranitev delavskih pravic proti nepravilnemu postopanju ravnateljstva tovarne. Pred meseci je bil sklenjen dogovor s prvomočnostjo od meseca februarja t. 1. dalje; ena izmed točk dogovora se pa doslej ni upoštevala: tista, ki določa odstotke, pripadajoče onim delavcem, ki vrše svoje delo v nezdravih prostorih. Ti prostori so prenapolnjeni z zdravju skrajno škodljivim prahom Zaradi ponovnih, a brezuspešnih naporov delavcev, da se omenjena točka izvaja, je bila proglašena stavka ki je sicer bila kaj kratkotrajna, a dovoljna, da je mogel tovarniški odbor E. S. doseči popolno zmago. Izgleda, da je akcija za očuvanje lastnih pravic proti gotovim gospodom nujno potrebna. Delavskim zahtevam so popustili, toda namignili šo, da so člani E. S. hujskači. Tem gospodom sporočamo, da so bili zaščitniki proletariata za časa fašizma na-zvanj »hujskači«. Vaše mišljenje se danes nj izpremenilo; mi pa vemo, in to nas edino zanima, da so tovariši v tovarniškem odboru stvarni zastopniki delavcev in da so včeraj prav ti dosegli zmago ki So jo iztrgali iz rok vam. gospodje iz ravnateljstva, ki ste pravi izkoriščevalci delavstva, kot ste to bili vse doslej. Sindikalno zborovanje v Pulju Borba proti reakciji Iz papirnice Hodiano Delavci in nameščenci iz papirnice Mo-ano v Trstu zahtevajo znižanje odstotkov .lužbenskega in dodatnega, davka, ki so lločno previsoki v sorazmerju z današ-imi razmerami in zelo občutno zadevajo delavske plače, ki so. že itak preskromne nedovoljne za današnje čase Višina tega ivka, kot je postavljena danes, je la določena za časa fašizma in je služila oboroževalni politiki fašizma, ki je pri-■avljal imperialistični napad na sosedne 5žele. Delavci iz papirnice Modiano so prote-irali proti tem previsokim dajatvam in ihtevali, naj zaupna uprava ukrene, da i to stanje čimprej izboljša. V nedeljo zjutraj, 18. t. m. se je vršil v Pulju v Teatro .Ciscutti; simUkaien; sestanek, katerega' Se je udeležilo veliko število delavstva. Sestanek je, ©tvoril tov. Caporalin, član mestnega sindikalnega odbora, ki je najprej pozdravil vse prisotne ter tov. Voj. mirja od Pokfe o'db- Enotnih sindikatov ter tov. Verbanačk od' E. S'. Istre in: Reke. Opisal je veliki napredek sindikalnega gibanja v. Jugoslaviji in podal glavne 'obrise najvažnejših momentov od leta. - 1938 dalje. Nato je povzel besedo tov. Vojmir, tajnik Prokrajinskega odbora Enotne zveze sind. Julijske krajine. . «Tovarišj delavci, da vam tu danes govorim, mi je v veliko veselje in v veliko čast. Prišel Sem sem, povabljen od vaših tovarišev in voditeljev sindikata ter vam prinašam bratske pozdrave vseh delavcev Julijske krajine Trsta, Gorice, Tržiča in vseh ostalih industrijskih središč. Delavstvo Trsta in Julijske krajine je gledalo na vas z mnogo simpatije, ker je spoznalo, da ste resnično taki, ko to zahteva razredna in revolucionarna organizacija, kakor morajo biti Enotni sindikati. Hočem vam prinesti nekaj tega duha ki oživlja danes naše delavce v Trstu za priznanje pravie do miru in dela. Spominjam se preteklih borb v Trstu, pri Sv. Jakobu, slavnih dni, ki so jih pre- življali naši delavci. Borba delavstva Julijske krajine se ni pričela šele danes, pač pa, že z ljudskim gibanjem za osvobojenje. Pričetki osvobodilnega gibanja segajo v leto 1902, ko so delavci Trsta hotelj braniti svoje življenjske pravice. Leta 1002. je bilo zatiranje delavstva na višku.« Govornik se spominja trpljenja, ki ga je jjrenašalo delavstvo v teh 2č> letih fašističnega tlačenja in na kratko oriše doprinos delavstva združenega v Delavski enotnosti, pri borbi za osvobojenje. Po končani vojni je Delavska Enotnost prešla v Enotne sindikate h katerim so — lahko rečemo — pristopi} vsi delavci Julijske krajine, ker so v tej organizaciji videli svojo organizacijo, tisto, Id jih bo ščitila tako. gospodarsko kot tudi politično in socialno. Vse delavstvo sveta se bori proti kapitalizmu — je nadalje govoril — in delavec, pa najsi bo Slovenec, Italjan, Anglež ali Turek — bo ostal vedno delavec: vsi smo delavci, vsi smo izkoriščan eh Ena stvar vežo in združuje delavstvo vsega sveta: socialno tlačenje. Mi vemo, da bomo lahko samo z bratstvom dosegli tako bodočnost, ki nam bo zagotovila mir, delo in dobrobit. Nasprotno pa je skušal fašistični režim, kakor vsa kapitalistična ‘gibanja, Siriti šovinizem med narodi, šovinizem, ki je bil eden glavnih orožijh v njegovih rokah. Naše najboljše orožje pa je bratstvo med narodi! Tov. Vojmir se spominja, kako je propadel poizkus reakcije zrušiti enotnost sindi. kata. Zaman je bila ustanovitev Julijskih sindikatov, kajti večina delavstva se je zgrnila pod rdeče zastavo Enotnih sindikatov. In ko nadaljujemo našo borbo, si bomo vedno v svesti, da smo v liniji, kadar nas reakcija napada — in da smo izven nje, čim smo reakciji po volji. Ko je govornik delavcem jasno.obrazložil v čem obstoja diskutirani problem, nam reč o političnosti in apolitičnosti sindikatov, je v kratkem orisal smernice Enotnih sindikatov za nadaljevanje borbe proti ponovnemu fašističnemu sistemu in pokazal na igro iz leta 1920-21. Da se zoperstavi temu fašističnemu giba- nju, je naša sindikalna organizacija želela zavzeti jasen položaj, vstopila je v borbo hr proglasila stavko. -Ta stavka je pokazala dokaj važnih stvari. Prvič to, da stoji reakcija osamljena ob stavki in cla je prav ta stavka pokazala kako strnjene so vrste našega delavstva: Druga velika zmaga pa je bil dokaz solidarnosti .med kmeti in delavci, kajti prvi so žrtvovali del svojih skromno odmerjenih živil za stavku]oče. In končno je pokazala stavka, da je naša borba internacionalnega značaja Prejeli smo nešteto brzojavk jugoslovanskih, francoskih, belgijskih, čehoslovaških in drugih delavcev, ki so - se zanimali za potek borbe. Seveda je ZVU hotela naprtiti naši borbi krivdo in jo je proglasila za nezakonito, čes da ima političem značaj. Mj takole odgovarjamo ZVU: če se mi s to stavko bo-rimo'Proti fašizmu, vi pa jo proglasite za nezakonito, proglasite s tem tudi borbo proti fašizmu za nezakonito. Ce stavite v ilegalnost preizkušene antifašiste kot so to tov. Solieri, Juraga, Semilli, Ukmar, Jakše, tič in Stoka ki se borijo proti fašizmu odkar se je ta pojavil, to znači podpirati fašizem. Ne moremo razumeti, zakaj se morajo ti naši tovariši skrivati- po gozdovih, dočim ljudje Paguinjeve in Goceanjeve vrste uživajo vso svobodo. In to niso le moje besede, to so besede 200.000 delavcev včlanjenih pri Enotnih sindikatih. Zahtevamo, da se prekliče ukaz, ki stav-Ije Zgoraj omenjene tovariše v ilegalnost. ZVU dela tudi zapreke pri razdelitvi živeža Stavku]očim. Razdelitev živil našim delavcem je bila proglašena za nezakonito. M; pa izjavljamo, da papeževa propagan. distična razdelitev živil ni bila le nezakonita, temveč celo nemoralna. Kadar pa Julijski sindikati dajejo živila svojim lastnini ljudem, to ni nemoralno. Naše zadržanje napram ZVU je in bo vedno korektno, medtem ko so na drugi strani organizirajo velike politične spekulacije, ne da bi so le s prstom mignilo, da se jih prepreči. Vemo, da obstojajo politične tendence, kj so nasprotne delavstvu in ki so hotele zajeziti delavsko gibanje. Naj si bodo nasprotniki svestni, da je gibanje Enotnih sindikatov danes na višku. Po glavni stavki je pristopilo spet novih 10.000 članov, kajti tudi ti so končno razumeli, da je naša borba borba za najosnovnejše človečanske pravice. Naši delavci bodo vselej zmožni vrniti se na barikade, če bo potrebno braniti demokracijo. Na mednarodni konferenci se te dni razpravlja o Julijski krajini. Nerazumljivo je, da se o njej odloča v Parizu, ne da bi se priznala volja delavstva. Vemo, da se člani Enotnih sindikatov v Trstu zavedajo, da bi odcepitev Trsta od zaledja pomenila njegovo gospodarsko propast. Zaprt v preozko okolje, bi bil zapisan smrti brezdelja. Kar se tiče razlike med cono A In cono B, sta tu v Julijski krajini dva sveta: eden, ki gradi in drugi, ki razdira. A med conami ne sme biti razlike. Treba se je boriti, da bodo tudi delavstvu v Julijski krajini dane enake gospodarske, politične in socialne pravice. Z živahnim ploskanjem in odobravanjem so sprejeli prisotni govornikove besede, ki jih je zaključil s ponovnem) pozdravi tržaškega delavstva, kateremu bo prinesel izraze soglasja in simpatije puljskega delavstva. Nato je nakratko govoril tov. Vnbanac od pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov Istre m Reke, ki je pravtako prinesel pozdrave delavskih tovarišev z željo, da ®e Doseženo je zvišanje draginjske doklade sa delo, za določitev odstotka zvišanja dra-giniske doklade z veljavnostjo od I. avgusta do podpisa nove pogodbe, ki bi kontno uredila to vprašanje, Nato so se pritela posvetovanja, ki so prenehala IS. avgusta, ko je bilo doseženo sledetc izboljšanje,- Jlov uspeh {notnih sindihatov Preteklo nedeljo se je vršila splošna skup-Šimi Enotnih sindikatov v Trstu y ulici Rositi 11. Bili so prisotni vsi zastopniki strok, tovarniških odborov in pododborov ter sindikalni zaupniki. Skupščino je otvorii v imenu mestnega odbora tov. Bubnick, ki je nato podal be-šedo tovarišu Muslinu. Tov. Muslin je nato govoril o nesoglasjih ‘med zastopniki delavcev in delodajalcev z •ozirom na zvišanje draginjske doklade. Delodajalci se še vedno upirajo in nočejo priznati upravičenih delavskih zahtev. A delavci ne morejo niti z daleka shajati s se-darijimi dohodki in tudi nimajo več kaj prodati, ker so se popolnoma izčrpali za časa vojne in za časa anglo-amtn^ške vojaške okupacije. Delodajalci se oslanjajo na trditve, češ da se je znižala cena obleki in o-butvi. Delavci pa potrebujejo brano, a na obleko niti pomisliti ne morejo. Po predlogu tovariša Mulsina, da naj se to vprašanja Odda v arbitražo Uradu za delo, se je razvila živahna diskusija, nakar je bil soglasno sprejet sledeči dnevni red: DNEVNI RED Po zaključeni sploSni skupSCini na kateri je podal svoje poroCUo tov. Muslin, smo ugotovili odlotno voljo delavstva za nadaljevanje borbe, da bi dosegli tiste cilje, ki odini lahko zagotovijo delavnemu ljudstvu pravico do Življenja in vso potrebno zaščito. ' Splošna skupSCina vodilnih odborov, strok, tovarniških odborov in pododborov ter zaupnikov, po poročilu mestnega odbora o razvoju razgovorov za zvišanje draginjske doklade ponovno potrjuje nujno potrebo delavstva, da se zaključijo razgovori o draginjski dokladi in dajejo mandat mestnemu odboru Enotnih sindikatov iz Trsta, da sprejme predlog arbitrale Urada Moški družinski poglavar od 130,06 lir na T78.— Ur nad 20 let » 130,06 » » 178.— » med 18 in 20 let » 103,68 » » 142.— » med 16 in 18 let » 67,50 ® » &J.40 » izpod 16 let » 36,88 » » 50.80 » Ženske družinski poglavar od iznad 20 let » med 18 in 20 let » med 16 in 18 let izpod 16 let !> 130,06 Ur na 178 — li» 91,85 » » 126.— • 79,96 » » 109.20 » 67,50 » » 92.40 » 36,88 » » 50.80 » Razen lega bodo dobili družinski poglavarji obeh splov dodatek od. SO lir za prvo osebo, ki jo vzdržujejo, 15 lir za drugo, 15 za tretjo in 15 za Četrto. Vsote, navedene v prvem slolpcu, so nanašajo na draginjske doklade kot so bile določene v juniju t. l. Sedanje tarife stopajo v veljavo prvega avgusta in veljajo do konca tega meseca. Ca se v tej dobi ne bi določilo nič novega, bodo veljale Se nadalje. Naši kmečki problemi Inž. Pukalovič je znan tržaški bogataš, ki sj je z žulji in krvjo naših delavcev nakopičil ogromno bogastm Je lastnik neštetih hiš in palač v Trstu. V Zavijali in Domin ima ogromno posestvo, ima posestva' v Miljah in v Furlaniji, kjer ima tudi mnogo vil. Nakopičil si je to bogastvo z ;znojem in žulji delavcev in kmčtov. V hj!egovem stavbenem podjetju so bili delavci najslabše plačani; delati so morali kot živina. Koloni, ‘ki delajo na njegovih posestvih so pravi sužnji, garati morajo od ranega jutra do poznega večera za to henasistno pijavko človeške krvi. Tržiški koloni so v primeru s temi kmeti nravi gospodje. ’ Stanovati morajo v razrušenih in riezraCnih bajtah, za katere-morajo plačevati visoko najemnino. Na primer v Miljah" je kolon Jurinčič Josip, ki ima v najemu zemljo inž. Pukaloviča, ki obsega površino približno 12.000 m2. Od te zemlje je obdelovalne nekaj čez 3.000 m2, na posestvu ni vode, vsako leto suša skoraj da uniči trud tega kmeta in njegove družine. Lansko leto'je eksplozija municije, ki so jo nakopičili Nemci, poškodovala hišo v kateri prebiva Jurinčič in obenem uničila ves pridelek. Pogodba, ki je bila sklenjena med Jurinčičem in inž. Pukalovičem je sledeča: Najemnina lir. 1200 letno 350 litrov vina, ki mora vsebovati 12 stotink Namizno grozdje 50 kg 50 kg breskov 300 kg zelenjave 120 litrov mleka 1O0 jajc 25 kg fižola 3 kg., .najboljšega svinjskega mesa 200 kg- pšenice 350 kg krompirja 150 kg koruze. Ta kmet, ki na svojem zemljišču ne mo- re pridelati niti toliko, da bi preživljal sebe in družino, je prisiljen pošiljati svojega sina delati v ladjedelnico, da s tem skromim zaslužkom lahko kupi kruha za družino. Ker lani radi eksplozije kmet ni mogel dati , gospodarju ničesar, zahteva inž. Pukalovič, računajoč to blago po ce. nah črne borze, 150.000 lir ! Poslal je odlok, da se do 11. novembra t. 1. vsota ne bo plačana, mu zarobi dve borni kravici, ki jih ima v hlevu in pošlje njega in družino na cesto. Enako količino blaga zahteva tudi za letošnje leto. Radi ogromne suše se grozdpe že suši na trti, krompir je droban kot lešniki, radipomanj. kanja vode mi bilo zelenjave; a gospodar noče-o tem nič slišati. Poslal je kmetu poziv, s katerim opozarja Jurinčiča, da se z ukazom 141 ZVU najemniki, ki niso poravnali najemnine, lahko brez nadaljne, ga odslovijo. To je inž. Pukalovič. Za danes objavimo položaj enega kolona, prihodnjič bomo objavili kako se postopa z drugimi. Otroške počitniške kolonije Kako čudovite uspehe lahko doseže ljudstvo s svojo samoiniciativno dejavnostjo, nam dokazujejo med drugim tudi počitniške kolonije in njih rezultati. Povezanost med narodom je privedla danes do resnične požrtvovalnosti, do pravega, složnega ljudskega sodelovanja. In to sodelovanje, od socialnih odsedkov ljudskih oblasti tako smotreno organizirano, je zdaj vir človekoljubnih akcij, podlaga počitniškim kolonijam za primorske otroke. To je pomoč krepkega podeželja izčrpanemu mestu, je pomoč otrokom, potrebnim okrepitve. Ti otroci so predvsem partizanske sirote, otroci invalidov in borcev ter brezposelnih delavcev. Ponekod ljudstvo vzdržuje te kolonije iz lastnih sredstev, drugje spet so otroci gostje. Prehrana je tako izvrstna in obilna, da se celo najšibkejši in slabokrvni otroci, ki so podvrženi tej ali oni bolezni očitno popravijo. Kjer primanjkuje obleke ali perila, hitro priskoči na pomoč radodarna roka. Zadovoljstvo in dobro zdravje sije iz zagorelih obrazov teh malih, ki v kolonijah uživajžo vso ljubezen in nego vodstva, zdravstvenega nadzorstva in domačinov. V vseh kolonijah vlada izredna živahnost. Igre in kulturne prireditve so na dnevnem redu in pospešujejo v mladih srcih idejo bratstva. Tu se slovenska in italijanska mladež dobro razumeta. Prva partija otrok, nekaj pod tisoč po številu, se je že vrnila domov, a isto število jih je spet odšlo v kolonije. Tudi ti se bodo vrnili zdravih teles in vedrih obrazov. Zajelo jih bo spet vsakdanje življenje, a v srcih bo ostal hvaležen spomin na vse tiste tostran ali onstran meje, katerih požrtvovalnost jim je pripravila tako lepe dni. Ti pa, ki so te otroke vzljubili kot svoje, se zavedajo, da so to otroci borcev, ki so se borili za svobodo in boljšo bodočnost nas vseh, in s podvojenim veseljem zastavljajo svoje sile. Spošfulfe mezdni sporazum! V nekaterih sindikalnih zvezah se poudarja, da se ne upoštevajo klavzule mezdnih sporazumov, ki so bili sprejeti od delavskih organizacij in delodajalcev. Nekateri delodajalci špekulirajo s tem, da delavce 1. kategorije zaposlijo v nižji kategoriji in jim na ta način dajejo nižje plače. To je vsekakor nedopustno, saj so to postavke, ki so bile določene na podlagi skupnega sporazuma in je to tudi stvar zaupanja. Tudi na tem sektorju bod0 delavci znali čuvati svoje pravice in zahtevati od kršiteljev, da spoštujejo pogodbena določila. Iz domačega sindikalnega življenja V sindikatu trgovske stroke se vršijo pogajanja za določitev plačilnih pogojev trgovskih nameščencev in potnikov. Poga-godb, ki so v veljavi v tej stroki in ki se janja se vršijo na osnovi postoječih po-morajo prilagoditi težjim življenjskim pogojem. Upajo, da bo sporazum dosežen v teku prihodnjega tedna, če ne bodo nastale nove ovire. V sindikatu pekarskih delavcev se že več časa pogajajo za nov mezdni sporazum. Novi pogoji so bili predani združenju delodajalcev že ob priliki splošne stavke, torej pred dobrim mesecem* Delavci zahtevajo globalno vsoto 480 lir dnevno, vključivši vse dajatve in draginjske doklade. Stanje med pekarskimi delavci je zelo težko, saj ima ta stroka okoli 30% nezaposlenih delovnih moči. Novi pogoji so bili predloženi 4. julija in v njih se je zahtevalo, da stopijo v veljavo s 15. julijem t. 1. Slaščičarji imajo določen prvi sestanek z delodajalci za prihodnjo soboto v prostorih Urada za delo pri ZVU. Ta sestanek je bil potreben, ker se sporni stranki nista mogli zediniti in doseči sporazuma. Advokatski nameščenci se nahajajo v naravnost škandaloznem položaju. Advokati, ki bi morali zastopati in braniti pravico, so tisti, ki jo najbolj teptajo v primeru svojih nameščencev. Fašistični mezdni sporazum so Nemci ob priliki okupacije zvišali za, 30%, a od tedaj se ta sporazum ni več prilagodi] razmeram. Po omenjenem fašističnem sporazumu so. advokatski nameščenci prejemali 320.— lir mesečno. Dogaja se, da odvokali držijo svoje nameščence, večinoma tipkarice in uradnice po pet do šest mesecev in jih nato odslovijo, namesto da bi jim uredili plače, kot nameščenci zahtevajo. Ti nameščenci sploh nimajo delovnega urnika in v najboljšem siučaju prejemajo mesečno okoli 3.500.— lir. Enotni sindikati se zanimajo za usodo teh intelektualnih delavcev, a borba je te- nadaljuje borba za pravice delavstva. Z enominutnim molkolm so počastili spo. nim tov. Poduje, enega izmed pionirjev pravičnega sindikalnega gibanja. Napisanih in odposlanih je bilo več brzo. javk, tako Svetovni sindikalni konfederaciji, Pariški mirovni konferenci in jugoslovanski delegaciji na tej konferenci. SVETOVNI SINDIKALNI KONFEDERACIJI Puljsko delavstvo, zbrano na II. sindikalni konferenci, pošilja Svetovni sindikalni konfederaciji svoje pozdrave. Puljsko delavstvo protestira, da se še danes dopušča fašistični režim, kj tlači delavske množice s Španiji. Ne bo se prenehalo boriti proti fašizmu, dokler vse delavstvo sveta ne bo deležno političnih in socialnih pravic, ki so last vsakega svobodnega državljana. II, Konferenca Enotnih sindikatov v Pulju. žavna, ker so nameščenci zelo malo borbeni in razredno ne zavedni. Pogajanja za mezdni sporazum so pričeli že pred enim mesecem in pol in tedaj se je dosegel začasen sporazum, po katerem so nameščenci dosegli draginjsko doklado v višini 800 lir mesečno. Končno ureditev plače bi se pa moralo doseči kasneje. Prihodnji torek se bodo nadaljevala pogajanja v Uradu za delo pri ZVU. Kinomatografaki nameščenci so odpovedali dosedanji mezdni sporazum in zahtevajo novega. Pričela se bodo v najkrajšem času pogajanja, za katere se predvideva, da bodo težka. Tržaški kinematografski nameščenci se oslanjajo na usjaehe. kj so jih dosegli njihovi tovariši v Italiji, kjer prejemajo 640.— lir dnevno. Po vsem izgleda. da, bodo morali tudi tržaški delodajalci pristati na te pogoje. Enotni sindikati železničarjev s0 razširili svoj delokrag tudi na Opčinah, kjer so imeli železničarji v nedeljo 10. t. m. sestanek. Potem ko je tov. Costanzo obrazložil pomen sindikalnega gibanja, so prisotni izbrali svojega predstavnika v upravni odbor E. S. železničarjev. Po skupni obravnavi zadev, ki se tičejo posebno openskih železničarjev samih, je bil sestanek zaključen. Hišniki se že več časa borijo za zboljšanje svojih obupnih gmotnih razmer. Že 8. t. m. so se sestali in razpravljali o potrebi sklepanja novega mezdnega sporazuma. Že dolgo romajo razni predlogi med delodajalci, Uradom za delo in Enotnim sindikatom njihove stroke, ne da bi dosegli niti najmanjšega sporazuma. Ponudbe delodajalcev so take. da sploh ne pridejo v poštev. Zato so se hišniki odločili, da bodo stopili v stavko s 15. avgustom, če jim do tega dneva ne bodp zagotovili pristojneiših plač. Že na tem sestanku so opozorili ZVU. da s svojo mesečno plačo pri 16-urnem dnevnem delu ne dobijo niti toliko, da bi si kupili 1 kg, mesa. CENTRALNEMU ODBORU ENOTNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE V BEOGRADU Z naše II. sindikalne konference pošiljamo puljski delavci pozdrave našemu Centralnemu odboru Enotnih sindikatov Jugoslavije. Odločeni smo, da solidarni in združeni z delavci vse Jugoslavije nadaljujemo borbo proti fašizmu, pa naj se pojavi ta v kakršnikoli obliki, ker vemo, da je to najostrejši sovražnik delavskega razreda. Združen} v borbi z orožjem, bomo še tesneje povezani v politični in socialni borbi, da bo vse delavstvo Julijske krajine do Soče moglo uživati srečno bodočnost, ki mu jo lahko zagotovi le nova Jugoslavija. II. Konferenca Enotnih sindikatov v Pulju. Njihovi zastopniki se sedaj pogajajo in zahtevajo,od Urada za delo pri ZVU zagotovilo, da bp. zboljšan njihov' gmotni položaj, sicer bodo stopili v stavko, tako kot so določili na svojem sestanku 8. t. m. Dosedaj še niso dosegli nobenega zagotovila ter je jasno, da postoji veliko vznemirjenje med to stroko. Pristaniškim delavcem je poslal tovarniški odbor ladjedelnice Sv. Marka zahvalno pismo, v katerem vsi delavci izražajo svoje priznanje in hvaležnost za znatno podporo, kj so je, bili deležni ladjedelniški delavci za časa stavke. Nameščenci Enotnih sindikatov so zbrali za stavkujoče delavce znatno vsoto 69.950.— lir, ki so jo takoj oddali za to določenemu odboru. Priznanje mesnici Polacco. Vsi nameščenci mesnice Polaeco, ki se nahaja na trgu Ponterosso, so za časa splošne stavke delali izključno za stavkujoče delavce in vsak dan dobrovoljno žrtvovali 16 ur dela za delitev mesa. Njihovo delovanje za prizadete delavce še ni prenehalo in sedaj nadalje pomagajo tudi ostalim žrtvam fašističnega terorja. Delavska vzajemnost se je pokazala, v pravilni luči za časa zadnje splošnS stavke v coni A, Medsebojna pomoč se ni omejila zgolj na naše ozemlje, ampak je prekoračila umetno in neumestno postavljene «črte»: moralno in materjalno pomoč so stavkujočim v polni meri nudile tudi delovne množice Orugih dežel Iz številnih zahval našega delavstva se jasno manifestira neprecenljivi pomen one velike povezanosti med delovnim ljudstvom, ki se ne ozira niti na narodnostne, še manj pa tako zvane »politične« ali »državne« meje. V podjetju Tacchino v Gorici je delavstvo zaposleno v predoru pod gradom, imelo se stanek, da razpravlja o svojih sindikalnih vprašanjih. Kot najvažnejši sta bili obravnavani točk; prekomernega zvišanja cen v razmerju z delavskimi plačami in dejstvo, da se strokovni delavci zaposlujejo kot nestrokovni. pri čemer so močno oškodovani na plačah. Rokodelci v Gorici bodo po pogodbi, sklenjeni 8. t. m. med Uradom za delo, delavskimi organizacijami in Zvezo rokodelcev docela izenačeni z industrijskimi delavci. Sestavljene bodo pogodbe za vsako posamezno stroko rokodelcev. Stavkovni odbor v Fari ob Soči je ob priliki zadnje splošne stavke izdal proglas, v katerem izvaja dejansko solidarnost vsega delavstva Fare z delavstvom vsega našega ozemlja. Slučaji stavkokazstva so bili minimalni, ker se je dela vzdržalo 95% vsega delovnega ljudstva. Kakor povsod drugod, tako tudi Fara ni odrekla podpore stavkujočim in je nabrala izdatno količino hrane (krompirja, koruzne moke. fižola itd.), ki je bila razdeljena stavkujočim in njihovim družinam, končno se stavkovni odbor v imenu stavkujočih zahvaljuje darovalcem in podčrtava visoko zavest vzajemnosti v tej borbi za pravice vsega delovnega ljudstva. 9tyan J PRIMORSK.v DELAVSKA ENOTNOST 15 avgust 1955 Iz področja ustvarjalnih sil v coni B Priprave za svečano zaključitev Titovega tvomesečnega tekmovanja Titovo trimesečno tekmovanje v coni B Slovenskega Primorja je pri kraju. Delovno ljudstvo irmučenega Primorja je pod geslom »Za Tita — za Jugoslavijo!« pričelo pred skoraj tremi meseci udarniško obnavljati vse panoge gospodarstva, toliko prizadetega za časa fašizma in osvobodilne borbe. Ni je bilo niti najmanjše vasice, niti najoddaljenejšega naselja, rekli bi skoraj niti osebe, ki bi vsaj nekaj ne dala za obnovo v tem času splošne mobilizacije delovnih sil. Kakor je še nedavno bilo naše ljudstvo vsak hip pripravljeno na borbo proti okupatorju. tako je tudi tekom tega tri mesece trajajočega tekmovanja pokazalo svojo domovinsko zvest in se trumoma odzvalo klicu dela. Junakom borbe so sledili ves pravi junaki delal Z zadovoljstvom smo objavili v našem listu vsak uspeh delovnega ljudstva, tega srečnejšega dela Julijske Krajine, kateremu je priznana ljudska oblast; z zadovoljstvom smo povdarjali vse dosežene uspehe. Ko smo gledali na ta velikopotezna obnovitvena dela skozi perspektivo vsakdanjih borb delovnega ljudstva cone A, smo vedno bolj znali ceniti to. kar so delavci in prebivalci cone B že dosegli. Z žalostnim srcem smo morali ugotavljati, da odganja od dela v coni A sama civilna policija delavstvo, ki želi z udarniškim delom pomagati kmetom pri dviganju porušenih vasi. §e bolj žalostno je bilo gledati pri nas fašistične bande, ki napadajo in celo ubijajo delavce, medtem, ko so se v coni B že pojavljali novi udarniki. Ko človek prestopi nesrečno Morganovo črto, e- 2. Na dirkah lahko sodelujejo vsi vozači — člani fizkulturnih društev (tudi iz cone ^■) • . 3. Trening se vrši v soboto dne 24. avg. od 3. ure dalje, 4. Vsi vozači morajo biti opremljeni z glavoščiti. *- 5. Vozi se po pravilniku F.I.C.M. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost ter se mora_ pokoravati vodstvu dirke. 6. Starta se z ugaslimi motorji. 7. Vozi se v dveh kategorijah: a) Turna kategorija — turni motorji: 1. skupina do 250 ecm, 2. skupina do 350 ceni, •>. skupina nad 350 ccm, 4. skupina do 125 ccm. b) Športna kategorija — športni motorji: 1. skupina do 250 ccm. 2. skupina do 350 ccm, 3. skupina do 500 ccm in več. V turni kategoriji štartajo prve trt skupine v časovnem razdobju petih minut. 4. skupina pa starta 1 minuto za tretjo skupino. V športni kategoriji štartajo vse skupine v časovnem razdobju petih minut. 8. V turni kategoriji, vozi skupina do 125 ccm dva kroga, ostale 3 skupine po 3 kroge. V športni kategoriji vozijo vse tri skupine po 4 kroge. 9. V ozači s turnimi motorji imajo pravico voziti v športni kategoriji pri ustrezajočih skupinah. 10. Prijave vozačev se sprejemajo do 24. avgusta in naj vsebujejo: ime in priimek, motosekcijo. kubaturo in znamko motorja, kategorijo in skupino, v kateri bo vozil. Prijavnine ni. 11. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe razpisa, ako bi to zahtevale o-koliščine. 12. Pritožbe je treba vložiti najkasneje eno uro po razglasitvi rezultatov pri vodstvu dirke. stopila tudi godba rudniškega sindikata, se je razvila zabada z ljudskim rajanjem, šaljivo pošto in želo bogatim srečolovom. Zavedajoč se, da se je gospodarski položaj našega okraja v enem letu že prefcej 13. Razglas rezultatov in razdelitev na-! Zboljšal in da je obnova našega okraja ter grad se vrši ob 20. uri v dvorani lavtopod-jetja. Izbirne tekme na Opčinah V nedeljo 18. t, m. se bodo vršile na Opčinah izbirne tekme, na katerih se bodo izbrali najboljši fizkulturniki. Ti bodo od-šliv prihodnjo nedeljo na tekme, k se bodo vršile v Ajdovščini ob priliki »Festivala dela«. Tekmovalo se bo za partizanski marš na progi od 22 km, to je z odhodom iz Opčin ob 8. uri čez Bazovico in Sežano nazaj na Opčine, kjer bo cilj pred Ljudskim domom. Prvih G tekmovalcev bo odšlo na pokrajin-sko_ tekmovanje v Ajdovščino. Nato sc bo vršilo tekmovanje v prostem teku na 400 metrov in bo izbranih 15 najboljših atletov, ki bodo nastopili v Ajdovščini v štafeti 15x400 m. Vseljudski peteroboj bo razdeljen na mo- porulene vasi Vojsko že izdatno napredovala, se je ljudstvo z zadovoljnimi obrazi vračalo na svoje domove in 'sklenilo, da bo v zadnjem mesecu tekmovanja in tudi nadalje še z večjim elanom delalo za obnovo, ker hoče, da bo čim prej izgotovljena streha tistim, ki so poleg naših neustrašnih borcev največ žrtvovali v tej težki borbi za naše skupno osvobojenje. Z geslom — vse za našo obnovo — vse za našega ljubega Tita ter vse sile za našo skupno domovino Jugoslavijo, smo zapuščali v poznih urah to hrabro in nesebično vas Vojsko. Zborovanje žen v Idriji Iz Idrije Idrija, dne 6. avgusta 1946. — Minulo 'nedeljo je bilo naše mesto vse razgibano. Tisoč šeststo oseb. se je zbralo v našem mestu ter šlo na zaključni dan »Tedna obnove« na prostovoljno delo Kmalu po škega ki bo obsegal tek na i00 metrov, tretji uri -1"6 napovedala prostovoljno delo skok v višino, met krogle, skok čez tova-; rudarska godba z budnico okrog mesta, risa in prosto vajo, ter na ženskega, ki bo, igrajoč partizanske koračnice. Lahko si o-vseboval tek na 60 metrov, skok v višino, pazil, kako so se zaporedoma po vseh hišah skok v daljino, gred in met krogle. 12 , najboljših fizkulturnikbv in 12 najboljših fizkulturnic bo zastopalo naše barve v Ajdovščini. ■ Pričakuje se obilna udeležba. Pričetek tekmovanja ob 8. uri zjutraj. PTMimo tiskava« referente in sploh sindikalne oblasti cone B, da nam takef sporočijo svoje uspehe v »Titovem tromeeečnem tekmovanju«. V prihodnjih številkah moramo po lahne poudariti mopocne uspehe dosežene v obnovi in izgradnji porušene domovine. ▼a« javaoat mora zvedeti za uspešna borbo delovnega ljudstva pod pogoji reaaižae demokracije! UPRAVA Teden obnove na Vojskem Prostovoljno dpi ,laSi enotnosti, da smo dosegli take v skupni vrednosti L. 108.000. Razne kulturne prireditve so vrgle za fond obnove 18.338.-- Lir. Člani podružnic enotnih delavskih sindikatov so prispevali L. 1,611.416 živeža smo nabrali za obnovo 4.500 kg v vrednosti L. 90.000.— , , . ...... ,, ..... , Za stavkujoče delavstvo smo nabrali 7394 pazi takoj novo življenje: skladišča polna /jvrednosti T 1.1? ssi! . gradbenega lesa. na mestu še nedavnih tl, " ? h L' 1*'-880—• v 8ot°- ruševin — lične, nove hišice, brižne ljudi 1 pa L' ~99.4ah' na odvažanju ruševin ter pri gradnji nismo več narod pastirjev in sužnjev, mi naše mlade industrije, naše mizarnice. za smo svoboden narod in treba je. da se te-1 katero so mešali malto in jo vozili na ga dejstva tudi vsi zavedamo Fašizem nas! mesto. Videl si lahko te vesele obraze, ki je 25 let zatiral, z našim ljudstvom so se!80 razveseljevali še ostalo ljudstvo z -raz- 1 c'e aze' izvojevala, to je enakopravnost. Zato'naša zavedna žena noče zaostajati pri reševanju številnih kulturnih in gospodarskih vprašanj. Ona hoče biti na vsakem mestu prisotna, pripravljena je vedno sodelovati, kakor v času borbe tako tudi sedaj, ko si gradimo našo porušeno domovino. Kakor je že v teku borbe naša zavedna žena požrtvovalno ih nesebično sodelovala, ravno tako tudi v času, ko se vrši naša druga'borba,— to je borba za našo obnovo — borba za našo gospodarsko nepdvisnot, noče zaostajati. Upravičeno je na zborovanju povdaril tov. Aljančič, cla se ravno v tem našem požrtvovalnem delu vidi napredek naše države, vidi se. da je ta država Ponovni kredit za obnovo Idrija. 9. avgusta 1946. — Minuli četrtek so se sestali na posvetovanje zastopniki požganih vasi Vojsko. Dole, Krnice, Ma-sore. Spodnje Idrije, Ledine. Godovič ter Čekovnika. Tega posvetovanja so se udeležili tudi zastopniki bivšega okraja Cerkno. Tukajšnjo obnovitveno zadrugo je zastopal tov Rudi Albreht, tehnično bazo je zastopa! tov. Hvala Justin, ki se vsestransko trudi za brezhibno poslovanje tukajšnje Priliki**«’ ^O^SraiTT Aidovianrtts^i: Btra®ek'. v.^ve in *»■ Y°W«>. Vsa pohvala i..''61*** domovi, padali so naši naj-in tisoči delavcev, kmetov in delovne inte-* ^ koma? 13let* staremu nioniriu Lo°rartu »oijsi. vendar nismo omagali In tudi ne iigcnce ter bodo na ta način svečano za- j *vanu> ki J® v teku jire prepeljal 70 sa-, bomo omagali, pač na se hočemo dosledno ključili svoje tromesečne napore in uspehe, j rao^olnic ruševin, nadalie gre vse prizna-; boriti še nadalje, dokler ne bomo uničili polnili zapori, polnila so se taborišča, go-; htooi dovtipi .Videl si pri. skupnem delu oficirje in moštvo Vso skupaj je pa. prevevala tista resnična in iskrena bratska Tu. bomo imeli priliko videti številne de-j hie tudi mladinkama Likar Ivici in Felc lovne brigade fizkulturnikov in sindkalnih Zdenki, ki sta v teku 3 ur pospravili 7 m3 skupin ki sp v velikj meri razumele pomen .obnovitvenih del in izgradnje svoje domovine, ki nam je ne sme nihče več o- ropati. Okrožni fizkulturni odbor za vzhodno Primorsko razpisuje za dan 24. avgusta kolesarske dirke ob priliki parade dela in fizkulturnega zleta v Ajdovščini. Tekmovalo se ho s športnimi kolesi na progi Aj-dovšcma-Št. Vid in nazaj (25 km) Prijave sprejema okrožni fizkulturni od-bor^v Ajdovščini preko vseh fizkulturnih društev in okrajnih fizkulturnih referentov: za tekmovalce iz cone A pa preko Zveze telesnovzgojnih društev iz Trsta. Prijave je vposlati najpozneje db 15. avgusta. Prijavnine ni. Tekmovalci prejmejo brezplačno hrano za dva dni in prenočišče. Vsak udeleženec bo. moral imeti zletni znak, s katerim bo imel vstop na vse prireditve: cena zletnega Znaka je v Slovenskem Primorju 50 lir, v Jugoslaviji pa 15 dirtarjev., Vodstvo si pridržuje pravico spremeniti razpis tekem v primeru neugodnih okoliščin. Prav tako bo vodstvo tekem pravo-čaano razpisalo nagrade in lepake. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo 25. avgust po končanem fizkulturnem zletu ob 18; uri PARTIZANSKI MARS Okrožni fizkulturni odbor za Vzhodno Primorsko razpisuje za 25. avgusta ob priliki »Parade dela« in fizkultume manifestacije medfederalne hitrostne motodirke z naslednjim sporedom: .1. Dirke se vršijo dne 25. avgusta t. 1. P*. -. _1J08’y A i db vščina—Vipa va —Vrhpol j e— križišče pod Colom—Slejkoti-Ajdovščina. Začetek dirk bo ob 16. uri. Dolžina kroga »asa 19 km. ruševin Tud,- ostala mladina se je zelo pridno udejstvovala pri prosfcooljnem delu in sicer: Tušar Ivanka. Tušar Albert. Bota-gel Ivan in mladinec Golob Adi. ki je sedaj že drugič na prostovoljnem delu na Vojskem nadMie Permosar Lovra. Mohorič Albina in Čuk Vika. , Zanimivo je opazovati, kako vse ljudstvo brez izjeme s posebnim navdušenjem prihaja na delo: tako prihajajo član; rajonov, člani sindikatov ter udruženi Hočejo se udeležiti tega prostovolinega dela pri obnovi našega podeželja z malimi izjemami so se prav vsi potrudili, da je bil dosežen usoeh. Zelo vzorno so se izkazali člani sindikata lesne stroke Zadnje čase s0 se tudi posebno dobro izkazali pri delu sledeči tovariši: Štefan Gregorač, Gnezda Ivan, Logar Anica, Felc Štefanija in Tratnik Marija. Zastopnica naše mladine je predvsem poudarila, da moramo napeti vse sile pri naši načrtni obnovi, da bodo ljudje imeli to zadnje ostanke tega strahotnega fašizma in reakcije, K naš; obnovi hočemo privabiti še vse ostale, ki so bili zapeljani. rudi mi smo sP borili kakor narodi Sovjetske zveze Hočemo jim. slediti tudi v borbi za našo obnovo in za našo popolno gospodarsko neodvisnost Kakor smo zvesto sledili v borbi smernicam našega tov. Tita. ravno tako bomo zvesto sledili tov. Titu pri obnovi naše porušene domovine. V tem nas vodi zavest, da hočemo in bomo zmagali Zmagali bomo. ker smo sj že v teku borbe ustvarili ljudsko oblast, to ie oblast, ki je zrasla iz našega kmeta, delavca in iz naše delovne inteligence. Zato je naša sveta dolžnost, da to našo ljudsko oblast, ki smo si jo s težkimi žrtvami priborili, da to ljudsko oblast vedno in ob vsaki priliki podpiramo. Z iskrenim navdušenjem je pozdravi! član tekmovalne komisije in z njim v$e ljudstvo novo prispele goste iz Ljubljane, pomočnika prosvetnega ministra ter delegate vseh srednjih šol Slovenije. Zastopnica šol se je zahvalila, za 1 ajnik Mestnega NOO je otvoril sestanek ter pflvdaril pomen ponovno podeljenega kredita, ki nam ga je naklonilo Poverjeništvo PNOO v A jdovščini v skpneiih zne- povezanošf in ljubezen ki tiaro' jo ie. vlil . ,,n,Vir, ,. TT ., ..... . . . ... naš modri vodia tov. Tito Smelo lahko 1' . ''“0' k Uvidevsi, da je tudi bivši trdimo, ako tromo vsi skupaj sledili po budi naših požrtvovalnih, in nesebičnih borcev, potem nam ie zagotovljena tudi zmaga v naši borbi za gospodarsko neodvisnost. zimo streho nad glavo. Zastopnica naših! došlico ter poudarila da vrlih žena je med drugim poudarila, da je | skupna za našo skupno Ne smemo pozabiti naših voznikov in šoferjev ter naših borcev, ki so s svojimi vozovi in avtomobili omogočili odlični uspeh v zaključnem dnevu »Tedna obnove«. Samo tov. Šinkovec je s svoiim avtom in priklopnim vozom na ta dan pripeljal iz Logatca, 30 ton cementa in 3000 kosov opeke iz Spodnje Idrije. Grušča, peska in .mivke se je pripravilo na ta dan 275 m3 Za našo mizarnicp je bij vlit temelj, za katerega je bilo v roku 6 ur porabljenega 55 m3 betona. Pripravilo in očistilo se je 7500 komadov opeke ter obenem prostor za tržnico. Čistila/ se je Študentovska ulica. Iz poslopja telovadnice se je pobralo staro, ostrešje. Popravljala se je Rudarska ulica, Kosovelova ulica ter ulica sv. Ahacija Tudi v izrečeno dobro- ' Čekovniku so delali in obnavljali požgale naša. borba I L1! P^opJa- Samo v rudniku je napravilo . okraj Cerkno mnogo pretrpel v tej težki borbi, so se' vsi zastopniki zedinili, da se podeli bivšemu okraju Cerkno krellit v zne-I sku 810.000 lir, a za bivši okraj Idrija se bp razdelilo med razne požgane vasi 630.000 lir. Ta kredit se bo razd&jl med najbolj prizadete kraje in sicer: Čekovnik, Vojsko, Godovič in Črni.vrh Vsi prisotni zborovalci so prišli do prepričanja, cla si bomo s svojimi lastnimi napori in prostovoljnim delom omogočili neoviran, kredit za .obnovo naših požganih vasi. naša žena sodelovala v borbi, ravno tako se udejstvuje tudi pri obnovi Naši zavedni ženi gre vse priznanje, kajti ona je tista, kj je znala pravilno prikazati naši mladini, kakšno korist bo imela Z udeležbo pri ob-novi. V novi. zgodovini slovenskega naroda bo naši ženi posvečena posebna stran, ki bo kazala vsemu svetu lik skromne in junaške žene v borbi in pri obnovi porušene domovine. Živele naše žene v skupni domovini Jugoslaviji! Sledil je govor tov. Miklavža, zastopnika izvršnega odbora vseh sindikatov, ki je posebno poudaril, da se imamo predvsem za- domovino Jugosla-- vijo. Na koncu je bilo izrečeno priznanje našemu ljudstvu, posebno pa našim Vojskarjem. katerim so došli gostje zaklicali »Naj živi hrabro partizansko ljudstvo Vojskega!«. Popoldne se je vršila kulturna prireditev, pri kateri so nastopili tudi člani sindikalne podružnice žage Rizzato iz Ajdovščine, nadalje člani prosvetnega društva iz Spodnje Idrije in iz Idrije. Končno so nastopili tudi fizkulturniki s prostimi vajami ter nekaj točkami na drogu. Po kulturni prireditvi, pri kateri je na- krovom Titove Jugoslavije. 526 rudarjev 3756 ur prostovoljnega dela. Našj rudarji hočejo pa tudi' našim kmetovalcem pomagati pri njih težkem in napornem delu Tako se je ob. zaključku »Tedna obnove« udeležilo 67 koscev ter delalo pri raznih kmetih 402 uri. Skunaj je delalo 1606 ljudi ter izvršilo v 10.277 urah raznega dela v skupni vrednosti 667256— Lir. Vse ljudstvo je z veselimi obrazi končalo ob 10 uri. delo' z obljubo, da bo to delo nadaljevalo vse dotlej, dokler ne bomo vsi skupaj združeni pod enim samim CONA A Vznemirjenje v Julijski ladjedelnici Že več časa je uprava Julijske ladjedelnice v sporu s svojipai nameščenci. Spor je nastal zaradi vprašanja delavske menze. Delavci so želeli nekaj izboljšanja in sporazum je bil možen za obe strani. Edino nepopustljivost uprave je onemogočila u-resničenje izgladitve spora ter so zato delavci zapustili v soboto 10. avgusta t. L delo. Uprava je namreč zahtevala, da se delavcem prizna pravico do kosila samo tedaj, ko delajo polnih 8 ur a ne tudi ob sobotah, ko se dela le 4 ure. Omeniti moramo, da se v tej ladjedelnici ne dela le 40 ur tedensko, kakor je določeno , v ukazu št. 106, ki ga je izdala ZVU, marveč, da se ob gotovih dnevih dela celo 12, pa tudi 15 ur dnevno in'"da se na ta način doseže tedensko 70 in več ur. Tudi po posredovanju sindikata kovinarjev ni uprava ladjedelnice hotela spremeniti svojega stališča. Zaradi tega je sindikat.kovinarjev predložil rešitev tega vprašanja Združenju industrijcev. Pričakovati je, da. bo ta korak končno le zadovoljil upravičene zahteve delavstva, v rokah vsega ljudstva, da ta naša ljudska vlada skrbi za to, da nam bo vsem izboljšano v naši bližnji bodočnosti. Imamo pa še vedno nekaj domače in mednarodne reakcije, ki ji to našo prostovoljno delo ni po volji, kajti njih želja je še vedno, da bi nas zasužnili, oni si želijo imeti še vedno v svoji posesti vse tiste tovarne in rudnike, ki so danes lastnina nas vseh. Zato hočemo danes prožiti roko vsem zapeljancem, da z delom svojih rok pokažejo, da hočejo sodelovati pri obnovi naše uničene domovine. Tekom prvih dveh mesecev Titovega tekmovanja so vse organizaciie ter sindikati, kakor tudi organizacije AFŽ neumorno sodelovale z udarniškim delom, da se je vrednost podeljenega kredita ter na drugi strani vrednost izvršenega dela: do današ-niega dne povečala dvajsetkratno. to je na 32 milijonov lir. Vse naše skrbne in zavedne žene so sklenile, da bodo v tednu obnove in v teku zadnjega meseca Titovega tekmovanja s podvojeno silo poprijele za delo ter da bodo tudi zbirale prispevke za. obnovo. V veliko zadovoljnost vseh žena je bilo prečitano pismo iz Brčkega, cla je bita tudi idrijska mladina pohvaljena pri delu na, mladinski progi Brčko—Banoviči. Da se ustvari žo med našimi najmlajšimi tista iskrena ljubezen in povezava, so naše vrle žene prevzele v svojo oskrbo 90 otrok iz Trsta in Tržiča. Enako so tucli one poslale svoje otroke na počitnice k morju. V Kanomlji se je ustanpvila počitniška kolonija, kateri je pripomogla največ naša žena, saj je šlo za otroke delavcev In nameščencev iz. Trsta, ki še danes vodijo neizprosen boj proti fašizmu in reakciji. V tem se vidi, da se naša ljudska oblast ter z njo organizacija AFŽ resno zanimata za socialni |n zdravstveni položa j naše mladine — naše bodočnosti. Upravičeno je bilo nastalo ogorčenje, ko je neka tovarišica prečitala pismo iz katerega je bilo jasno razvidno, da, hoče reakcija razdvajati enotnost ter skrb in nego zaupane .H tržaške mladine. Otroci pa so — nasprotno — že po nekaj dnevih postali popolnoma domači- ter se "povsem dobro počutijo med nami, o čemer se je neka mati iz Trsta osebno prepričala. Z zadovoljstvom so naše žene vzele na znanje novico, da bo tudi Pokrajinski zavod za zavarovanje delavcev in nameščencev poslal iz Idrije na svoje stroške osemdeset otrok na počitnice k morju. Tako so naše žene prišle do prepričanja, da se naša ljudska oblast ter tudi noše- socialne ustanove z vso resnostio zanimajo za, socialni in zdravstveni položaj nase mladine. NAROČNINA ZA „PBIM0RSK0 DELAVSKO ENOTNOST" za cono A in B za Jugoslavijo Letna . . Polletna . Četrtletna lir 200-— „ 100— 50— din 80-— „ 40— „ 20-— Plačuje se: V con; A potom sindikalnih organizacij, oziroma v Trstu, pri Ljudski založbi. Via Cardticci 6. V pasu B potom podružnic Gospodarske banke in sicer na račun Ljudske založbe. Trst, Via Carducci 6 z navedbo »za Primorsko delavsko enotnost« V Jugoslaviji pa potom Pošt hranilnice in sicer na čekovni račun št. 20-016 z navedbo »za Primorsko delavsko enotnost« Odgovorni urednik: Albin ZABRIC Grški sindikati 'Kasuovor s sekretarjem V se gr. Ske konfederacije deta, Castasom Teosopi.) Izvršni odbor Sovjetske sindikalne federacije. Cigar zasedanje s« je vr. Hilo od 17. do »7. junija v Moskvi, je sklenil, da sprejme VsegrSko konfederacijo dela v vrste Sovjetske federacije. Del e gadjo grških sindikatov sestavljajo sekretar Kos to s Teos, Dimitrij Stratis in .toan Kaiomirts. Iz vzroka, k: ga delegacija, ni sama zakrivila, m mogla pravočasno prid rta zasedanje izvršnega odbora, da bi podala poročilo o delu grških sindi. katov. To poročilo je sprejela in pre-diskutirata komisija, katera je v ta namen odredidl izvršni' odbor. Prinašamo razgovor s enim od članov grške delegacije Kostasom Teosom, o situaciji v Grč'ji, tj je bil objavljen » sovjetskem časopisu *Savo1e vre. mjar, od a. do is, julija. Po sramotnih volitvah - »Bevondvih volitvah«. kakor , je imenoval grški narod to nedostojno šalo — je stopila borba med silami demokracije in reakcije v Grčiji v novo fazo. Monarhisti so sklenili da bodo sedaj, ko ie oblast v njihovih rokah zadušili demokratski pokrit Uničenje svobodnega sindikalnega pokreta predstavlja del njihovega splošnega načrta vzpostaviti v deželi ‘neomejeno policijsko diktaturo. Grški demokratski sindikati so se stalno uklanjali napadom reakcije, katere glavna opora in voditelji so monarhisti. Ti napadi so bih tem besnejši, čim uspešnejša in aktivnejša je .bila borba sindikatov za edin-stvo njenih vrst za izboljšanje pogojev dela in življenja delavcev in nameščencev, za njihovo demokratske pravice. Sedaj se pričenja splošen nastop reakcionarnih sil proti sindikatom. Da pojasnimo značaj tega nastopanja, je treba vzeti v obzir splošno situacijo v deželi. V Grčiji besni teror oboroženih monarho-fašističnih band. Ne mine dan, da ne bi bilo ubitih nekaj pristašev EAM-a ali sindikalnih aktivistov. Včasih beležimo dnev-n6 po tri do pet ali celo deset takih ubojev. Aktivne delavce, pristaše demokratskih ■ partij lovijo in preganjajo, ne da b| na vedlj razloge za obtožbe Da se reši od preganjanja monarhističnih band in policije, beži prebivalstvo na vse strani iz rodnih krajev, iz mest v vasj in planine, Oblasti proglašajo begunce zdaj za »ekstremiste«, zdaj za »bandite« in pošiljajo proti njim kazenske ekspedicije. Ne samo policijsko odrede, ampak cele vojne formacije. Večkrat pride do prelivanja krvi. Na ta način se more karakteriziratj notranji položaj v Grčiji kot neke vrste enostranske meščanske vojne; vodi jo skupina reakcionarjev, ki si je prilastila oblast proti grški demokraciji in deloma proti demokratskim sindikatom, združenim v vsegiški konfederaciji dela Položaj je napet do skrajnih mej. Ali kakor kaže je prav to potrebno vladi, da lahko podvzame nov nastop proti demokratskim pravicam naroda. 18. junija je bil objavljen izreden »zakon o merah zavarovanja družabnega razreda«. Ta zakon izroča delavske organizacije samovolji policije. Policija po svoji uvidevnosti lahko proglasi vsakega prebivalca za nasprotnika družab- nega reda in y tem slučaju mu preti smrtna kazen Policiji jc dana pravica preiskav vsak čas, podnevi in ponoči, ona lahko zaustavi promet svojevoljno, in slično. Mitingi in zborovanja‘so prepovedani; udeležena so v nevarnosti, da jih zapro do pet let. Zakon prepoveduje stavke, stavkokazi uživajo posebno zaščito! Najmanjše kršenje tega zakona bo sodil preki fjod, poleg tega izgubijo obsojenci vse pravice zagovora, apela cije in drugo. Končno proglaša S 10 tega zakona sodelovanje v pokretu odpora in v osvobodilni borbi de-, cenabra 1944. leta za zločin, ki še povečava) •težo kazni za vsako kršenje novega zakona). Take vrste zakoni niso obstojali niti za časa, Metaksasove diktature! Ta nenavadni zakon je izzval globoko nezadovoljstvo v narodnih masah. Tisti dan. ko ga je lažni parlament potrdil, so se v Atenah pričele masovne protestne demonstracije. Delavska delegacija se je namenila do ministrskega predsednika, da protestira proti temu. da bi novi zakon stopil v veljavo. Policija je demonstrante razgnala, odredila mnogoštevilne aretacije in delegacije niti ni pustila do predsednika. Grški reakcionarji kar očitno poizkušajo likvidirati Vsegrško konfederacijo dela ali vsaj njeno vodstvo, ki je bilo izbrano na osmem Kongresu Grški sindikalni kongres se je vršil meseca marca 1.1. ob prisostvovanju delegatov Svetovne sindikalne federacije. Že za časa priprav za ta Kongres so monarhisti poskušali vriniti v sindikalno vodstvo svojega pristaša Makrisa. Načrt se ni posrečil. Razjarjen nad neuspehom je Ma-kris predložil vrhovnemu sodišču zahtevo, da se razveljavi vladni odlok, na podlagi katerega je bilo dovoljeno sklicati kongres. Ta predlog je ležal na sodišču pol leta. A glej, sedaj, ko je oblast v rokah monarhistov, se je sodišče odločilo, da razsodi v prid Makrisovj zahtevi! Prav nič nas ne bo čudilo, če bo vlada proglasila kongres za neveljaven in nezakonit, a obenem z njim tudi vodstvo Konfederacije, dela, dasi je bil kongres pripravljen in organiziran z dovoljenjem državnih oblasti in s sodelovanjem ministra za delo. Grška reakcija nima masovne baze. Monarhistična partija je sicer močna, a sa drži s pomočjo terorističnih band in tujih bajonetov. Jasno je. da reakcionarji ne bi nikdar tako naglo nastopili proti masovni organizaciji delavskega razreda, da niso računali na podporo angleških vojnih in diplomatskih predstavnikov. Znana so številna dejstva tega zadržanja. Vendar je vredno, da navedemo še dva posebna primera V Grčiji je bil še pred kratkim v veljavi zakon, ki je zabranjeval delodajalcem odpuščat; delavce svojevoljno in brez navedbe vzroka. Delodajalci so ta zakon sicer mnogokrat obšli, toda že njegov obstoj je do gotove meje omejeval. njih samovoljnost. Monarhisti so sklenili, da ta zakon ukinejo. V tem s0 jim pomagal; angleški izvedenci, ki so objavili, da ta zakon ovira obnovo grške ekonomije. Cim je bil ukinjen, so se pričela masovna odpuščanja in to predvsem sindikalnih aktivistov. Tako so n. pr. odpuščeni vsi član; tovarniških komitetov. Drugi zgled: V začetku tega leta se je v Grčiji povečalo število stavk, ki naj bi dosegle povišanje mezd. Delodajalci so zahtevali, da vlada sama podvzame mere za ukinitev teh stavk. Angleški ataše za delavska vprašanja, Hol, je prišel k nam. sindikalnim voditeljem in nam »svetoval«, da izdamo poziv za prenehanje stavk. Grška — je dejal Hol — je sedaj podobna človeku, ki je doživel brodolom in je popolnoma izčrpan dosegel obalo. Zdaj je potreben dolgotrajnega zdravljenja. To zdravljenje je danes za Grško to, kar so pravi načrti za njeno obnovo. Vedeti mo ram. ali naj javim v London, da tudi vi želite pomagati pri uresničevanju teh načrtov ali pa jih hočete ovirati s svojimi stavkami. Toda delavci stradajo —- smo odgovorili. Plača ne zadošča niti za pol kilograma krompirja dnevno. Njihove zahteve so pravične. In končno, tudi če bi jim svetovali naj ne stavkajo, nas ne bj poslušali. Stavke ne izboljšajo, temveč poslabšajo položaj delavskega razreda, je filozofiral Hol. Ce podpirate stavke, napravljajo Grški sindikati v svetu slab vtis Ako delavci nočejo poslušati vašega nasveta kot to predpostavljate, je to znak, da 'ne gredo za vami. Bili smo prisiljeni spomniti Hola na stavke v Angliji. Tam je pred kratkim stavkalo 40.006 lad j ©delniških delavcev in voditelji Trade-Unioha so jih zaman pozivali, da prekinejo stavko .. Vsegrška konfederacija dela je ocenila novi zakon od 18. julija za fašističnega. Na dan njegovega pretresanja v lažnem parlamentu smo pozvali vse delavce na splošno stavko. Kljub terorju se je 90% delavstva odzvalo temu pozivu. Pod takimi pogoji morajo torej delati grški sindikati. Za sedaj je /naša glavna naloga — boriti se za demokratske pravice delavstva, boriti se proti podpiranju monarhistične fašistične reakcije. Nič /manj resne naloge ne predstavlja bor- ba za povišanje mezd in zboljšanje življenjskega standarda delavstva. Življenje v Gr-čiji postaja za delavsko prebivalstvo vse težje in težje. Država je predpisala določeno višino niezd. Toda draginja narašča. Delavec ima zdaj še manj možnosti kupovanja kot leta 1945. Več kot polovica delavcev nima zaposlitve. Registrirani so na Borzi delu, ki je bila pred kratkim ustanovljena. Toda v vodstvu borze, člani sindikatov niso zastopani. Tam uradujejo reakcionarji in pošten delavec od njih ne more pričakovati po-močj. . Trg je v rokah špekulantov To, kar pošlje UNRRA, se pokrade in prodaja na črni borzi. Krediti, ki jih izplačuje vlada za ob-.novo industrije, se izgubljajo v žepih nro-vejanih brezvestnežev. Industrija se ne obnavlja ?n njena produkcija ne dosega- niti tretjine predvojne višine. Vsegrška konfederacija dela zahteva, da se ustanovi državna, kontrola in da so or- aJ0,1ZV0dnja v “ih podjetjih, v katenh delodajalci niso še ničesar ukrenili 0k“V0 7° W Privedlo do zmanjšanja nezaposlenosti. Toda vlada v tem pogledu skrhh^kat6 ”ttesar 0na ima zdai druge t-ran, i , clrrlPi'eie sprožiti vprašanje povratka kralja Jurija v Grčijo Kljub vsem ■ težavam grški sindikati ni-Kakor ng nameravajo odstopiti od svojih položajev. Oni še dalje vodijo borbo za pravice delavstva proti reakciji, borbo orati utrditvi fašistične diktature v Grčiji Doi-styo. da je bila naša konfederacija spreleta v vrste Svetovne sindikalne federacije Krepi v nas vero v uspeh Vemo da milijoni organiziranih delavcev' vsega sveta čutijo z nami v naši pravični borbi za demokratske pravice, za s?obodn Po »Borbi«, ,