Štajerski TEDNIK Aktualno Ptuj z Meščani se z visokimi cenami ogrevanja ne morejo sprijazniti Podravje Ptuj z Razširili obnovo igrišča v Ljudskem vrtu  Stran 4 COLOR CMYK stran 1 Zdravstvo Ptuj z Bolnišnica bi nujno potrebovala nov operacijski blok  Stran 2 Ptuj, torek, 22. novembra 2022 torek, 22. 11. 2022  Stran 9 Letnik LXXV z št. 90 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,70 EUR Spodnje Podravje z Lokalne volitve 2022: po nedeljski volilni tekmi za županska in svetniška mesta Marinič in Merc volitve izgubila V 15 občinah ptujsko-ormoškega območja so lokalne volitve končane.V mestni občini Ptuj je prepričljivo slavila Podravje dosedanja županja Nuška Gajšek, v Ormožu Danijel Vrbnjak. Med največjimi presenečenji v Spodnjem Podravju Ptuj z Ustanovitev pa je zamenjava v vodstvu občine Videm. Več na strani 3. nepremičninskega sklada za zgodovinska mesta  Stran 5 Gospodarstvo Cirkulane z Podjetniki zadovoljni, pogrešajo le hitrejši internet  Stran 8 Naše prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi z Več kot odličen začetek nove sezone Foto: ČG  Stran 11 Število odvisnikov narašča z Gospodinjstva brez pitne vode z Mladi po drogi posegajo že v osnovni šoli »To je, milo rečeno, žalostno« torkova izdaja  Stran 24  Strani 6 in 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Stran 2 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si Kronika Podravje z Zaradi vse višjih stroškov za pomoč zaprosijo tudi zaposleni Štajerski TEDNIK torek, 22. 11. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 22. novembra 2022 Ptuj z Ptujčani se z visokimi cenami ogrevanja ne morejo sprijazniti Cena med najvišjimi v državi Visoke cene na sistemu daljinskega ogrevanja na Ptuju žulijo marsikaterega uporabnika. Po lanskoletni nerodno izvedeni nabavi plina so cene z novim letom enormno zrasle. Skupina uporabnikov se s cenami, kot so izračunane, nikakor ne more sprijazniti, zato so na vodstvo Javnih služb (JS) Ptuj poslali vrsto dopisov, na mestni svet pa že februarja naslovili peticijo s 461 podpisi. Prepričani so, da je šlo lani jeseni pri prvem razpisu za nabavo plina za malomarnost in da bi se dalo situacijo rešiti kako drugače kot z objavo novega (drugega) razpisa, na katerega se je prijavil en sam ponudnik (Geoplin) z izjemno visoko ceno. Ta se je nato vračunala v ceno za uporabnike, ki je po novem letu strmoglavo narasla. Nekateri uporabniki ogrevanja so še danes prepričani, da je odgovornost za prvi neuspešni razpis na ramenih JS Ptuj, zato že celo leto vztrajajo s predlogom, da bi bilo razliko do nove (višje) cene dolžno pokrivati podjetje. Dvomijo tudi o pravilnosti izračuna cene. V JS Ptuj, ki s toploto oskrbuje okrog 2.200 uporabnikov, so odgovorili, da so očitki neutemeljeni, nanje so letos odgovarjali že večkrat. Povedali so tudi, da so skupino uporabnikov povabili na sestanek, a da se ga ti niso želeli udeležiti: „Očitke zavračamo, kar smo jim želeli na sestanku tudi neposredno obrazložiti.“ Dodali so, da avtorjem peticije redno odgovarjajo na dopise in jih vabijo na sestanek, vendar se nanj ne odzo- V vodstvu MO Ptuj pričakujejo nižje zneske na položnicah Tako kot v podjetju JS Ptuj se tudi v vodstvu MO Ptuj nadejajo ugodnejše situacije z zagonom prenovljene kurilnice in novega kotla na lesno biomaso. „Pričakujemo racionalizacijo delovanja oz. ogrevanja ter posledično znižanje zneska na položnicah,“ so povedali v kabinetu županje. vejo. Poudarili so tudi, da razlike v ceni (za plin po prvem in drugem razpisu) ne nameravajo pokrivati. „Podjetje ni odgovorno za trenutno situacijo, zato razlike v ceni ne more kriti. Žal se špekulacije na trgu zemeljskega plina odražajo tudi na Ptuju, zato je nujno, da se od njih oddaljimo.“ sejah nekajkrat res govorili, a o vsebini peticije niso razpravljali. V vodstvu občine so povedali, da je bila sicer peticija med povodi, da je županja Nuška Gajšek ustanovila komisijo, ki je preverjala postopek dobave plina in pravilnost izračuna cen za uporabnike. Komisija nepravilnosti ni ugotovila. Peticija 461 podpisnikov, ki je mestni svet ni obravnaval Preveč odvisni od zemeljskega plina Uporabniki so sestavili tudi peticijo, pod katero se je podpisalo 461 ljudi. Naslovili so jo na mestni svet, ki je skupščina podjetja JS Ptuj. Mestni svetniki so o problematiki visokih cen ogrevanja na letošnjih Dejansko je cena ogrevanja na Ptuju med najvišjimi v državi. V javnosti je bilo moč zaslediti informacijo, da naj bi bila celo druga najvišja v državi. Ta podatek ob dejstvu ekonomske podhranjenosti območja (najnižje plače in pokojnine) mestu Foto: ČG V JS Ptuj so pojasnili, da bi kotel na lesno biomaso v prenovljeni kotlovnici zagnali naslednji mesec. Kakšna bo cena ogrevanja po novem letu, pa še ne morejo napovedati. nikakor ne more biti v ponos. JS Ptuj smo vprašali, kaj so ali bodo naredili, da bi lahko bilo drugače. „Da je na Ptuju relativno visoka cena variabilnega dela cene ogrevanja, je znano in na to že dalj časa opozarjamo. To je posledica dejstva, da je ogrevanje popolnoma odvisno od cen zemeljskega plina. Ravno zato smo začeli z rekonstrukcijo kotlovnice, s katero se bodo zamenjali plinski kotli s kotlom na lesno biomaso. S tem bi se izognili špekulativnim cenam na trgu zemeljskega plina, daljinski sistem bi bil tudi skladno z veljavno zakonodajo učinkovit.“ Ali drugod cene res umetno zadržujejo V JS Ptuj menijo, da bi bilo za resnejšo primerjavo treba primerjati povprečno ceno ogrevanja, ne le variabilnega dela. „Gre za trenutno situacijo, ki se bo v kratkem spremenila. Ne gre spregledati dejstva, da so ponekod po državi trenutno cene umetno znižane zaradi lokalnih volitev, ponekod se omenja tudi zavestna izguba pri javnih podjetjih. Daljinske sisteme ogrevanja v državi je med seboj težko primerjati, saj so različni tako po starosti, velikosti, tehnologijah proizvodnje toplote ... Na fiksni del cene bistveno vpliva število uporabnikov, kjer je Ptuj v popolnoma drugačni situaciji kot je kakšno drugo, večje mesto. Enostavna primerjava zgolj variabilnega dela cene je tako neprimerna. V tem kontekstu bi bilo treba opozoriti na nujno potrebna investicijska vlaganja etažnih lastnikov v posodobitev toplotnih postaj, ki so v njihovi lasti in so v zelo slabem stanju. Na ta način se lahko občutno pripomore k učinkovitejši rabi energije celotnega sistema. V prihodnje imamo v načrtu tudi ureditev teh.“ Mojca Zemljarič Ormož z Nekatera gospodinjstva še vedno brez pitne vode »To je, milo rečeno, žalostno« »Da nimamo javnega vodovoda v 21. stoletju, je popolnoma nerazumljivo. Čista pitna voda je osnovna dobrina, življenjskega pomena. Mi pa se še vedno moramo znajti po svoje in piti vodo iz lastnega studenca, ne vedoč, ali je ta ustrezna,« razlaga David Vaupotič iz Ivanjkovcev. Nepojmljivo, vendar resnično. Medtem ko je za večino prebivalcev v državi glede pitne vode precej dobro poskrbljeno, so nekateri še vedno brez javnega vodovoda. Med njimi tudi nekaj gospodinjstev v občini Ormož; gre za več hiš v Ivanjkovcih ter še nekaj hiš v Žerovincih, Vodrancih in še kje. Smetnjak na vsakem dvorišču, javni vodovod ne Družina Vaupotič, ki živi v neposredni bližini centra Ivanjkovcev, že težko čaka dan, ko bo iz pipe pritekla pitna voda. »Na življenje Vrbnjak: »Prihodnje leto nove tri linije« Po besedah župana Danijela Vrbnjaka se problematike zavedajo in jo bodo poskušali rešiti v naslednjem letu: »V načrtu imamo izgradnjo treh novih vodovodnih linij, s čimer bomo zagotovili pitno vodo najmanj desetim hišam, in sicer v delu Žerovincev, Ivanjkovcev ter Vodrancev. S tem bomo rešili glavnino te problematike. Se pa poleg teh najde še kakšna hiša v občini, ki nima možnosti priklopa na javni vodovod, npr. v Bresnici. Tudi to bomo skušali reševati investicijskega vzdrževanja, vsako leto nekaj.« Dodal je, da je javna vodovodna oskrba nujna, tudi zato, da ne nazadnje mlade družine zadržijo v občini. Foto: MH brez vodovoda smo se žal morali navaditi, vendar že res težko čaka- Foto: MH »Smetnjak so dostavili na vsako dvorišče in na vsak vikend, javnega vodovoda pa niso mogli pripeljati do vseh hiš,« se upravičeno jezi David Vaupotič, ki nam iz prve roke pove, kako je živeti brez čiste pitne vode v 21. stoletju. mo dan, ko bomo tudi mi imeli to nujno življenjsko dobrino – čisto pitno vodo. Biti brez pitne vode v tem času je, milo rečeno, žalostno. Že pred leti smo občino na to problematiko večkrat opozorili, a posluha ni bilo. Smetnjak so dostavili na vsako dvorišče in na vsak vikend, javnega vodovoda, ki je večja nuja, pa niso mogli pripeljati do vseh hiš,« se jezi 42-letni David Vaupotič in pojasni, da imajo pitno vodo le nekaj metrov oddaljeni vaščani, medtem ko so sami odvisni od lastne iznajdljivosti in vode iz lastnega studenca. »Seveda se bojim, ali je voda, ki jo pijemo, varna. Zlasti me skrbi za otroka. Ne vemo, kakšne kakovosti je. Tudi analize vode ne morejo pokazati, Nekaj hiš v občini Ormož še vedno nima možnosti priklopa na javni vodovod. Vaščani se znajdejo po svoje. To je zasebni studenec, iz katerega vodo zajemajo Vaupotičevi. ali je voda prav v vsakem trenutku ustrezna. Treba je vedeti, da so rezultati analiz le odraz trenutnega stanja in da se lahko kakovost vode hitro spremeni, npr. ob nalivih in podobno.« Ko zmanjka elektrike, vode nimajo Poleg strahu, ali je voda, ki jo pijejo, ustrezna, pa se nekajkrat v letu zgodi, da ostanejo celo brez nje. Težava je namreč, ko pride do izpada elektrike. »Vodo iz studenca žene črpalka, tako da, ko zmanjka elektrike, ostanemo brez nje. Ko greš pod tuš, voda ne priteče. Ne moreš se umiti, čeprav moraš v službo, otroci pa v šolo. In potem čakamo, da se elektrika spet vrne. Res žalostno,« nadaljuje David, ob tem pa še pove, da v tovrstnih primerih za gospodinjstvo kupujejo ustekleničeno vodo. Ob močnejših nalivih motna voda O težavah nam potarna še ena družina iz Ivanjkovcev, ki svoje hiše ne more priključiti na javno vodovodno omrežje. Po njihovih besedah tudi njih skrbi, ali je voda, ki jo pijejo iz lastnega zajetja, ustrezna. »Ne vemo ali bomo kdaj zaradi suše ali izpada elektrike ostali brez vode in ali je ta ustrezna, kajti dati vodo v analizo ob vsaki spremembi, je praktično nemogoče. Potem so tukaj še kmetijske površine, morebitna prisotnost pesticidov. Ob močnejših nalivih je že bilo moč opaziti, da je bila voda motna. Potem je bilo treba nekaj časa počakati, da je voda zopet postala bistra,« pravijo in še dodajo, da so pred leti studenec tudi poglobili, da ne bi v sušnem obdobju zmanjkalo vode. Povedali so še, da so si v primeru, da se jim voda ni zdela ustrezna, kupili ustekleničeno vodo. Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 22. 11. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 22. novembra 2022 3 Spodnje Podravje z Po nedeljski volilni tekmi za županska in svetniška mesta Marinič in Merc volitve izgubila, stolček se maje tudi Borku Nedeljske lokalne volitve so prinesle kar nekaj presenečenj. V mestni občini (MO) Ptuj je s 64-odstotno podporo prepričljivo slavila dosedanja županja Nuška Gajšek, ki je protikandidate pustila daleč zadaj. Drugouvrščeni Andrej Čuš je prejel 16 odstotkov glasov volivk in volivcev. Čeprav je zasedel drugo mesto, mu je pred štirimi leti uspelo zbrati večji delež glasov (23 %). Gajškova je imela pred štirimi leti v volilni tekmi precej težko nalogo, saj ji je v drugem krogu nasproti stal nekdanji ptujski župan Štefan Čelan, ki ga je s 66 odstotki podpore volivcev suvereno premagala. Tudi v Ormožu je prepričljivo, z več kot 90-odstotno večino, zmagal Danijel Vrbnjak in zanesljivo ohranil županski mandat. Vrbnjak se je pred štirimi leti v drugi krog prebil z okoli 1.300 glasovi, nato pa v finalni tekmi z nekaj manj kot 3.000 glasovi premagal tedanjega župana Alojza Soka. Med največjimi presenečenji v Spodnjem Podravju je zamenjava v vodstvu občine Videm, kjer je dosedanjega župana Branka Mariniča po samo enem oddelanem mandatu premagal Brane Kolednik. Volivci so mu namenili nekaj manj kot 52 odstotkov glasov. Drugi krog v štirih občinah V štirih občinah bo v nedeljo, 4. decembra, drugi krog. V Gorišnici se za župansko funkcijo potegujeta neodvisni kandidat Borut Kolar (neodvisni) in Jožef Petek (SLS), v Dornavi Matej Zorko (SDS) in Rajko Janžekovič (neodvisni), na Destrniku Vlasta Tetičkovič Toplak (SDS, SLS) in Branko Horvat (neodvisni) ter v Središču ob Dravi Toni Jelovica in Jurij Borko, oba neodvisna. nu Juriju Borku, ki je na čelu občine od njene ustanovitve. V prvem krogu je zmago slavil Toni Jelovica (43 %), Borko je bil z 39 % drugi. V Kidričevem in na Hajdini na funkciji ostajata dosedanja župana Anton Leskovar ter Stanislav Glažar, enako tudi župan Markovcev Milan Gabrovec. Leskovarju so volivci namenili 63, Glažarju 57 in Gabrovcu 54 odstotkov glasov. Foto: osebni arhiv Nova župana v Majšperku in Juršincih izvolili že v prvem krogu Novega župana so dobili tudi v haloški občini Majšperk, kjer so se po odhodu dolgoletne županje Darinke Fakin za župansko funkcijo potegovali štirje kandidati. Sašo Kodrič je s tekmeci opravil v prvem krogu, zbral je 62 odstotkov glasov volivk in volivcev. S 70-odstotno podporo je v Halozah prepričljivo slavila tudi dosedanja županja Cirkulan Antonija Žumbar, kar trije župani haloških občin pa na tokratnih volitvah niso imeli konkurence, to so Anton Butolen (Žetale), Sebastian Toplak (Podlehnik) in Slavko Pravdič (Zavrč). Brez konkurence sta bila tudi Foto: osebni arhiv Med največjimi presenečenji volitev je nedvomno zamenjava v vodstvu občine Videm. Novoizvoljeni župan Brane Kolednik je dobil 1.405 glasov, Branko Marinič 1.330. Novi župan občine Majšperk Sašo Kodrič je s 30 leti eden mlajših županov v Sloveniji. župana občin Sv. Tomaž Mirko Cvetko in Sv. Andraž Darja Vudler Berlak. V slovenjegoriški občini Trnovska vas se je odločil kandidirati direktor občinske uprave Jože Potrč, ki dolgoletnemu županu Alojzu Benku ni spodnesel županskega stolčka. Ta je med tremi kandidati suvereno zbral 70 odstotkov glasov volivk in volivcev. V prvem krogu so novega župana dobili tudi v občini Juršinci, to je Robert Horvat, dobil je 52 odstotkov glasov. Volilna udeležba po občinah (%) Na Ptuju največ svetnikov Kaj sta povedala Gajškova in Čuš SD, v Ormožu SDS Poglejmo še sestavo občinskih svetov v treh največjih občinah v regiji. Stranka SD bo imela v ptujskem mestnem svetu po novem 10 svetnikov, doslej jih je bilo šest, SDS je ohranila število svetniških mest (5), pet svetnikov ima Lista Andreja Čuša (enega manj kot v minulem mandatu), Gibanje Svoboda ima štiri svetniške mandate, z enim svetnikom bodo v mestnem svetu prisotni še Gibanje Resni.ca, Levica, SLS, NSi in Ptuj je Na Destrniku, v Dornavi, Gorišnici in Središču drugi krog Na Destrniku se volilna tekma nadaljuje, v drugi krog sta se uvrstila Vlasta Tetičkovič Toplak (43 %) in Branko Horvat (31 %). Drugi krog volitev bo tudi v občinah Gorišnica, Dornava in Središče ob Dravi. V Dornavi se z županske funkcije po enem mandatu poslavlja Janko Merc, ki se mu ni uspelo prebiti v drugi krog. Za župansko mesto se potegujeta Matej Zorko (38 %) in Rajko Janžekovič (20 %). V Gorišnici sta se v drugi krog uvrstila Borut Kolar (34 %) in Jožef Petek (34 %). V Središču ob Dravi se županski stolček maje dolgoletnemu župa- Foto: ČG V 15 občinah ptujsko-ormoškega območja so lokalne volitve končane. Med izvoljenimi župani jih je ponovno največ brez strankarske izkaznice (pet). Po dva župana imajo v spodnjepodravski regiji stranke SDS, NSi in SLS, enega pa SD, Mladi–Zeleni Evrope in LDS ter enega koalicija strank SDS, SD in SLS. Foto: osebni arhiv Občino Juršinci bo naslednja štiri leta vodil župan Robert Horvat, ki je bil občinski svetnik. Premagal je oba dosedanja podžupana Alojza Herga in Vesno Krampelj. Ptujska županja Nuška Gajšek je po nedeljski izvolitvi med najpomembnejšimi občinskimi projekti, ki bodo zaznamovali prihodnje obdobje, navedla kanalizacijo, vodovod in OŠ Breg. V načrtu so neprofitna stanovanja, vrtčevska kuhinja, glasbena šola, je dejala in dodala, da se nadeja tudi realizacije več majhnih, hitrih in učinkovitih projektov. Andrej Čuš z volilnim rezultatom v nedeljo zvečer ni bil povsem zadovoljen, pričakoval je več. Veseli ga sicer, da so bili uspešnejši od dveh največjih strank v državi (SDS in Svoboda). „Pred štirimi leti sem bil tretji, letos drugi, pred mano je še celo življenje ...“ je komentiral rezultat. Z delovanjem svetniške skupine v minulem mandatu je zadovoljen in ne obžaluje, da niso bili ostrejša opozicija. naš. V mestnem svetu več ne bo Liste dr. Štefana Čelana (nekateri Čelanovi svetniki so kandidirali za Svobodo) in Liste ZA Ptuj, ki je na lokalnih volitvah slavila v letu 2014, ko so dobili župana in osem svetniških mest. Na minulih volitvah so imeli dva izvoljena svetnika, mandat pa zaradi prestopa končali z enim. Predstavnika v mestnem svetu je izgubila tudi stranka Desus. Tako kot na Ptuju SD je v Ormožu volilni rezultat izboljšala stranka SDS. Število svetniških mest je več kot podvojila, do sedaj je imela štiri svetnike, po novem jih bo devet. V ormoškem občinskem svetu bodo štirje svetniki Gibanja Svoboda. Gibanje Gradimo prihodnost skupaj (GPS) je imelo v preteklem mandatu štiri svetnike, v novem bo imelo dva. Dve svetniški mesti je izgubila tudi NSi in ima po novem v občinskem svetu samo enega predstavnika, saj je občinska volilna komisija celotno listo svetniških kandidatov zaradi nezagotavljanja ženske kvote v eni od treh volilih enot zavrnila. Po enega svetnika v ormoškem občinskem svetu imajo še stranke Konkretno, SLS, SNS in SD. V novi kidričevski sestavi občinskega sveta je SDS ohranila enako 12 starih županov, trije novi, štiri občine v drugi krog V 19 spodnjepodravskih občinah je na funkciji ostalo 12 dosedanjih županov: Nuška Gajšek, Anton Leskovar, Stanislav Glažar, Milan Gabrovec, Anton Butolen, Sebastian Toplak, Antonija Žumbar, Slavko Pravdič, Danijel Vrbnjak, Mirko Cvetko, Darja Vudler Berlak in Alojz Benko. Tri občine imajo nove župane (Brane Kolednik – Videm, Sašo Kodrič – Majšperk in Robert Horvat – Juršinci). V 19-članki županski kolektiv v regiji prihajajo še zagotovo trije novi župani (Gorišnica, Dornava in Destrnik), saj so se dosedanji umaknili ali bili na volitvah neuspešni. V Središču ob Dravi bodo volivci v drugem krogu odločili, ali bodo izbrali novega župana ali pa še en mandat zaupali dosedanjemu. Foto: ČG Trnovska vas Markovci Destrnik Središče ob Dravi Gorišnica Juršinci Dornava Videm Cirkulane Majšperk Kidričevo Hajdina Sveti Tomaž Ormož Sv. Andraž Ptuj Slovenija Podlehnik Žetale Zavrč 71 70 68,5 66,7 66,2 64,9 63,4 59,5 57,6 56,4 57,2 54,9 51,3 51,3 48,2 47,6 45,4 45,3 42,7 37,6 Vir: DVK število svetniških mandatov kot do sedaj (7), SLS je dve svetniški mesti izgubila (dve je ohranila), SD bo imela enega svetnika več, torej tri, v občinski svet z dvema svetnikoma prihaja Gibanje Svoboda. Mariborčani bodo odločali med Arsenovičem in Kanglerjem Med mestnimi občinami so z volitvami v prvem krogu opravili v šestih, v vseh so na položajih ostali dosedanji župani: Nuška Gajšek (Ptuj), Aleš Bržan (Koper), Zoran Janković (Ljubljana), Gregor Macedoni (Novo mesto), Peter Dermol (Velenje) in Tilen Klugler (Slovenj Gradec), ki je bil brez izzivalca. V Mariboru se bosta v drugem krogu ponovno pomerila dosedanji in nekdanji župan, Saša Arsenovič ter Franc Kangler, presenetil je tudi drugi krog v knežjem mestu, izzivalec dolgoletnega župana Bojana Šrota je Matija Kovač. Novega župana bodo v drugem krogu dobili v Murski Soboti, saj se je dosedanji Aleksander Jevšek spomladi odločil za ministrsko funkcijo. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 22. 11. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 22. novembra 2022 Slovenija z Povabilo za javna dela že objavljeno Ptuj z Naložba s popravki obsežnejša in dražja Za Ptujsko 562.800 evrov Razširili obnovo igrišča v Ljudskem vrtu Javna dela predstavljajo pomemben segment aktivne politike zaposlovanja. V naslednjem letu bo tovrstno zaposlitev dobilo okrog 2.000 brezposelnih oseb. Država za to namenja dobrih 14 milijonov evrov, od česar bo ptujska služba prejela dobrega pol milijona evrov. Foto: ČG Rok za oddajo ponudb se sicer izteče aprila 2023, a praviloma je za javna dela zelo velik interes, zato sredstva v ptujski območni službi porabijo hitro. Znesek, rezerviran za leto 2023, na državni ravni ostaja primerljiv letošnjemu, še vedno pa precej nižji kot leta 2019, ko je bilo za javna dela namenjenih 22 milijonov evrov. Za vključitev 2.000 brezposelnih oseb je v prihodnjem letu na voljo 14.070.400 evrov. Na podlagi javnega povabila bodo sofinancirani stroški zaposlitve dolgotrajno brezposelnih oseb v programih javnih del pri neprofitnih delodajalcih. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) je že objavil Javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2023. „Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb (dolgotrajno brezposelne osebe), njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest,“ so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Programi so razdeljeni v dva sklopa: javna dela v splošno družbeno korist s področja socialnega varstva ter programi iz ostalih področij: kmetijstvo, vzgoja in izobraževanje, šport, okolje in prostor, kultura ter drugi programi javnih del. Povabilo, na podlagi katerega si delodajalci lahko pridobijo sofinancerske deleže zaposlitev, je odprto od 11. 11. 2022, kar je nekoliko prej kot prejšnja leta, ko so ga objavljali v začetku decembra. Ponudbe sprejemajo do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 28. aprila 2023. V programe se lahko vključujejo dolgotrajno brezposelne osebe, ki jih napoti Zavod RS za zaposlovanje. Območna služba Zavoda za zaposlovanje RS Ptuj je letos za javna dela prejela 562.816 evrov, enako kot občina Trbovlje, manj so namenili le Kranju in Novi Gorici. Kot je znano, so javna dela prvenstveno namenjena dolgotrajno brezposelnim osebam. V drugem sklopu se vključujejo tisti, ki so obenem tudi prejemniki denarne socialne pomoči. Prednost imajo še invalidi in posamezniki, ki so brezposelni več kot dve leti (neprekinjeno prijavljeni v evidenci). Dženana Kmetec Zavod financira od 50–80 % plače Zavod za zaposlovanje v sklopu javnih del financira zaposlitev v različnem deležu, od 50 do 80 % plače, in sicer glede na povprečno stopnjo registrirane brezposelnosti v občini. Med vsemi spodnjepodravskimi občinami je letos najvišji delež sofinanciranja v občini Zavrč, in sicer 70 %, na Ptuju in večini drugih občin pa država prispeva 60 % plače. Sv. Trojica z Ustvarjalna delavnica Simboličen spomin na pokojne Podmladek Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Osek se je lotil izdelovanja spominskih ploščic za preminule tovariše. Foto: PGD Osek Mladi oseški gasilci so za pokojne tovariše izdelali spominske ploščice in jih odnesli na njihove grobove. Naredili so jih iz brezovega lesa, nanje pa so bodoči gasilci narisali prižgano svečko s podstavkom iz smrečja ter zraven pripisali PDG Osek. Ploščice že krasijo grobove nekdanjih gasilcev. Idejo za ustvarjalno delavnico s simboličnim spominom na pokojne gasilce je dala članica Natalija Poštrak, med delom pa ni manjkalo smeha, tako da je bila plemenita akcija, katere sporočilo je, da starejši mladim tlakujejo pot, za kar so jim slednji hvaležni, obenem tudi zelo zabavna in predvsem družabna. SD Junija letos je bila na igrišču v Ljudskem vrtu izvedena delna preplastitev asfalta. Ker to za optimalen rezultat ni zadoščalo in na občini z opravljenim delom niso bili zadovoljni, so od izvajalca zahtevali novo preplastitev. Obenem so se odločili to investicijo izpeljati bolj celostno, kar seveda terja tudi več sredstev. 25.000 evrov je bila pogodbena vrednost med Mestno občino Ptuj in podjetjem BM asfalti za asfaltiranje igrišča v Ljudskem vrtu. »Izvedena je bila delna preplastitev, a ker ni bila izvedena kakovostno, ostajale so luže in razpoke, smo zahtevali novo. Hkrati smo se odločili, da uredimo in speskamo še tribune, zamenjamo in dodamo ograje za goli, pa tudi podaljšamo in razširimo asfalt, da bo igrišče takšno kot mora biti,« so pojasnili na ptujski občini. Nogometno in košarkarsko igrišče, obe sta zelo obljudeni, bosta te dni tako popolnoma prenovljeni. Mladi se na tej lokaciji veliko Foto: ČG Za asfaltiranje, posodobitev tribun in namestitev ograj za goli bodo skupaj namenili 70.000 evrov. zadržujejo, zato so vlaganja v prenovo smiselna. Se je pa pojavilo vprašanje, zakaj se po le nekaj mesecih asfalt ponovno odstranjuje in izvaja dodatna dela, pa tudi, zakaj vsega tega niso delali sočasno. »Izkazalo se je, da delna obnova ni ustrezna rešitev. Tudi slaba izvedba je bila v tem primeru razlog, da smo zahtevali, da se zadeve uredi drugače, tako kot morajo biti, ne pa da plačujemo stvari, ki niso optimalno narejene,« pravijo na MO Ptuj. Ta investicija bo zdaj tudi precej dražja od prvotnega plana, vse skupaj bo stalo okrog 70.000 evrov. Dženana Kmetec Ptuj z Gradnja in prenova prizidka NK Podvinci Odprli del novega objekta Prenova obstoječe stavbe in gradnja prizidka stavbe Nogometnega kluba Podvinci traja že več mesecev. Uporabniki so v času gradnje uspešno iznašli načine za nemoteno delovanje kluba. Od zdaj bo to še nekoliko lažje, saj so lahko začeli uporabljati del novozgrajenega prizidka. Celotna naložba, v okviru katere se v prvi fazi gradi prizidek, v drugi pa prenavlja obstoječa stavba, je vredna pol milijona evrov. MO Ptuj zagotavlja 347.000 evrov, Nogometna zveza Slovenije pa 20.000 evrov. Z njihove strani so sicer računali na bolj zajeten delež kolača, enako tudi od Fundacije za šport, ki pa za to investicijo ni prispevala ničesar. Več deset tisoč evrov pa je ovrednoteno delo, ki ga v čimprejšnje dokončanje te naložbe vlagajo člani NK Podvinci. Klub nove prostore nujno potrebuje, tudi zato, da izpolnijo pogoje za izvedbo tekmovanj v 3. SNL. Po zaključku del bodo pridobili doda- Foto: ČG Investicija bo stala okrog pol milijona evrov. tnih 340 m² površine. Prizidek je zgrajen na zemljišču v lasti ptujske občine. Nov objekt je povezan z obstoječim. V času gradnje je klub uporabljal stari del objekta, pred nekaj dnevi so se preselili v slačilnice v novi prizidek. »Prilagajamo se poteku gradnje. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, tako da smo marsikaj lahko postorili relativno hitro. Za nas je zelo pomembno, da lahko v času gradnje klub nemoteno deluje,« pravi Mitja Lah, predsednik NK Podvinci. V klubu deluje devet selekcij, kar pomeni 190 igralcev. Prostori, ki so jih uporabljali doslej, so bili veliko premajhni za vse, prenova in prizidek bosta rešila marsikateri problem. Celotna investicija bo zaključena junija 2023. Dženana Kmetec Starše z Proračuna za dve leti že predstavljena Uspešno skozi prvo branje Starški občinski svetniki so na zadnji seji v prvem branju potrdili predloga občinskih proračunov za prihodnji dve leti. Dokončno pa ju bo po lokalnih volitvah potrjeval občinski svet v novi sestavi, v katerem bo okoli polovica novih obrazov. »Na občinski upravi smo sprejeli skupno odločitev, da prvo branje predlogov proračunov za leti 2023 in 2024 opravimo še pred lokalnimi volitvami, z obstoječim občinskim svetom. To pa zato, da nam bo uspelo do konca leta oba proračuna spraviti pod streho. V nasprotnem primeru bi morali preiti na začasno financiranje, kar pa bi otežilo poslovanje občine,« je pojasnil župan Stanislav Greifoner, ki je edini kandidat za župana. Proračuna sta zastavljena realno in v okviru zmožnosti občine, saj trenutno še ni znano, koliko nepovratnih sredstev za naložbe lahko še pričakujejo iz državnih in evropskih virov. »Mi smo proračuna prilagodili državnemu proračunu, torej sledimo državi kot glavnemu investitorju pri izvedbi večjih investicij,« je dejal župan. Rednega zadolževanja za zdaj ne načrtujejo. Če Foto: EK Starški občinski svet je soglasno potrdil oba predloga proračunov za prihodnji dve leti. se bodo drugo leto končno začela napovedana dela na Ptujski cesti, bodo morali zagotoviti okoli dva milijona evrov lastnega denarja. Prihodnje leto za naložbe 2,6 milijona evrov Celotni prihodki v proračunu za leto 2023 so predvideni v višini 6,3 milijona evrov, odhodkov je za 6,8 milijona, od tega za investicije oko- li 2,6 milijona evrov. Med njimi prevladujejo gradnja gasilskega doma v Prepoljah (433.000 evrov), modernizacija občinskih cest (210.000 evrov), odkup poslovnih prostorov za knjižnico (300.000 evrov), energetska sanacija objektov (811.000 evrov) in gradnja novega dnevnega centra aktivnosti v Loki (320.00 evrov). Predlog proračuna za leto 2024 je težak 5,2 milijona evrov, pri čemer bo občina namenila okoli 1,3 milijona evrov za investicijske projekte: modernizacija občinskih cest (205.000 evrov), knjižnica Starše (109.000 evrov) in DCA Loka (101.000 evrov). Večina svetnikov in obe svetnici so menili, da je proračun dobro zastavljen, zato so ga soglasno podprli. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 22. 11. 2022 COLOR CMYK Podravje torek z 22. novembra 2022 stran 5 5 Slovenija, Ptuj z Ustanovitev nepremičninskega sklada za zgodovinska mesta Mladi se brez dvigala ne bodo selili na podstrešje Podatki kažejo, da je več kot 65 odstotkov prebivalcev mestnih jeder starih nad 65 let, medtem ko so se mladi odselili. Od 35 do 40 odstotkov objektov v mestnih središčih je v celoti ali deloma praznih. Med razlogi so dotrajanost hiš, pomanjkanje sredstev za obnovo, zahteve spomeniškega varstva in neurejeno lastništvo. Več kot 70 odstotkov objektov bi sicer potrebovalo celovito prenovo. V Združenju zgodovinskih mest Slovenije ugotavljajo, da je samo v njihovih 21 mestih neizkoriščenih okoli milijon kvadratnih metrov površin v objektih, ki bi jih lahko namenili za stanovanja in poslovne prostore. Te prazne, neizrabljene stavbe predstavljajo velik razvojni potencial, s katerim se nihče ne ukvarja in ki kliče po sistemskem ter usklajenem pristopu, meni generalna sekretarka združenja Mateja Hafner Dolenc. Mestna središča se v zadnjih 30 letih zapuščajo, vitalne mestne funkcije pa se selijo na obrobje. Kar je še dodatno skrb vzbujajoče, pa je trend pospešenega uničevanja mestnih središč zlasti v zadnjem obdobju. Denar iz različnih virov Občine sicer imajo načrte za oživljanje mestnih jeder, a denarja ne. Brez pomoči države ne bo šlo, zato v združenju predlagajo ustanovitev nepremičninskega sklada za zgodovinska mestna središča, ki bi skrbel za odkup, prenovo in od- dajo stavb. Upravljanje teh središč bi bilo tako urejeno na nacionalni ravni, v sklad pa bi povezali denar stanovanjskega in eko sklada, ministrstva za kulturo in sredstva od upravljanja naložb državnih družb v turizmu. Takšno pobudo je združenje dalo že spomladi, ko je prejšnja vlada že začela imenovanje medresorske komisije, po menjavi oblasti pa je bilo treba vajo ponoviti. »Želimo si, da bi politika od besed končno prestopila k dejanjem,« pravi nekdanji ptujski župan Štefan Čelan. »Osnovni namen naše pobude je mladim družinam omogočiti, da lažje in hitreje pridejo do stanovanja, ne da pri tem bremenimo okolje z novogradnjami. V mislih imamo zlasti podstrešna stanovanja v starih mestnih jedrih. Tam so obnove precej 'zaguljene', saj je treba slediti zapovedim stroke, obenem pa poskrbeti, da bodo prostori primerni za sodobno bivanje. Jasno nam mora biti, da se mladi ne bodo selili na podstrešje brez dvigala, kjer bodo primorani otroški voziček in nakup iz trgovi- Hrvati imajo spomeniško rento Stanovanjski dediščini se prav v vseh evropskih državah godi bolje kot pri nas, ugotavlja Robert Peskar, generalni konservator Službe za kulturno dediščino pri ZVKD Slovenije. »Čeprav spadamo po obsegu formalno varovane dediščine v evropski vrh, smo pri sofinanciranju prenov na repu, saj tega nismo sistemsko uredili. Pri tem je odločilno, da bi bil prepoznan strateški in nacionalni pomen ohranjanja kulturne dediščine za slovensko državo, pa ne zato, da bi ohranjali zgodovino, temveč da bi omogočali prihodnost. Ene od učinkovitih rešitev so se domislili Hrvati. Uvedli so spomeniško rento; določen delež od prihodka plačajo vsi, ki uporabljajo kulturno dediščino v gospodarske namene. Takšno ureditev smo že pred leti tudi mi skušali vpeljati v zakon o varstvu kulturne dediščine, vendar ji takrat ministrstvo za finance ni bilo naklonjeno.« Foto: ČG ne vlačiti po stopnicah v četrto ali peto nadstropje.« Z vsakim obrokom bližje lastništvu Mladi si želijo sodobni standard, zato je treba doreči, v dogovoru in sodelovanju s strokovno javnostjo, zlasti arhitekturno zbornico in zavodom za varstvo kulturne dediščine, kaj natančno in kako se sme delati. »Ne pa da imamo na tem področju pravo zmedo: po eni strani ima lahko ptujska minoritska cerkev moderne steklene dodatke, po drugi pa bi bil cel cirkus, če bi si zasebnik na dvorišču postavil dvigalo. Dogovoriti se je treba za enotna pravila obnove, da bodo torej podstrešna stanovanja na zunaj videti enotno, da ne bo nastalo sračje gnezdo in da 'spomeničarji' ne bodo dajali negativnih mnenj.« A za to bo potreben tudi sistemski denar. »Naš predlog je prav ta sklad, ki bo mladim omogočil nakup teh stanovanj. Odplačevali jih bodo z mesečnimi obroki, torej ne bodo najemniki, ampak z vsakim obrokom večji lastniki. Če bi se jim čez čas situacija finančno spremenila in obrokov ne bi več mogli ali želeli plačevati, bi vložen denar dobili povrnjen. Verjamem, da bi se mnogi radi preselili v mestna središča, če bi jim ta ponudila boljšo kakovost bivanja, ne pa da smo zdaj tisti, ki tu vztrajamo, v bistvu kaznovani. Občini moramo plačevati za parkiranje, svoje domove pa obnavljati in vzdrževati v skladu z zapovedmi stroke, kar zadevo zmeraj zakomplicira in podraži. Razen tega, da smo ponosni, da živimo v lepih stavbah v starem mestnem jedru, nimamo od tega nič, mesto pa trži od turizma, ker mi vzdržujemo spomenike državnega in lokalnega pomena.« Velik vložek, ki pa se obrestuje Kaj pa o pobudi meni stroka? Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), jo pozdravlja. »Sem hkrati predsednik Slovenskega konservatorske- Združenje šteje 21 mest Združenje zgodovinskih mest Slovenije je bilo na predlog županov Idrije, Kopra, Pirana, Ptuja, Škofje Loke in Tržiča ustanovljeno na Ptuju leta 2001. Danes je vanj vključenih 21 mest, poleg že omenjenih še Radovljica, Slovenske Konjice, Jesenice, Brežice, Kostanjevica na Krki, Ravne na Koroškem, Novo mesto, Celje, Slovenj Gradec, Kranj, Črnomelj, Žužemberk, Kamnik, Šentjur in Metlika. ga društva, v katerem smo zmeraj podporniki dobrih idej, številne pobude za spremembe dajemo tudi sami. Ko še ni bilo kulturnega evra, smo predlagali, da bi država zagotovila denar za obnovo kulturne dediščine. Na kulturnem ministrstvu so to takrat podprli, na finančnem pa rekli, da česa takega zakon ne dopušča. Ja saj zato pa pobuda, da se zakonodaja spremeni, a ne? Dejstvo je, da obnova stavbne dediščine zahteva precej denarja, predvsem pa bi morala biti v ta namen zagotovljena redna sredstva, in to ne le za mesta iz združenja, pač pa za vsa stara mestna jedra. Vložen denar se po izkušnjah držav, ki so se obnove starih mestnih jeder lotile sistematično, vrača in obrestuje skozi turistični obisk. Češka ima dobre prakse ohranjanja stavbne dediščine: tam so marsikje obnovili ali rekonstruirali samo frontalne dele stavb, da so ohranili prvotno podobo mestnih središč, medtem ko so preostali deli novogradnje z vsemi funkcionalnimi lastnostmi sodobnih stavb. Rešitev je več, samo dogovor je potreben, katera je za nas pravšnja in strokovno sprejemljiva.« Senka Dreu Ptuj z Tretja faza prenove dominikanskega samostana Še vsaj nekaj milijonov za oživitev »dominikanca« Obnova dominikanskega samostana na Ptuju je dvignila izjemno veliko prahu, dileme o smiselnosti in smelosti te naložbe so aktualne še danes. Investicija pa še zdaleč ni celovito zaključena, trenutno je v teku projektiranje tretje faze. Ocene, koliko bi ta stala, na občini še nimajo, po grobih predvidevanjih pa bo potrebnih več milijonov evrov. „To investicijo bomo nadaljevali le, če oziroma ko bomo uspešno pridobili državna oziroma evropska sredstva iz naslova Celostnih teritorialnih naložb ali katerih drugih razpisov,“ so jasni na MO Ptuj. Prva faza obnove dominikanskega samostana je trajala od leta 2011 do 2013 in je zahtevala okrog 4,3 milijona evrov. Leto kasneje se je začela druga faza, za katero so porabili okrog 1,7 milijona evrov. Skupaj torej 6 milijonov evrov. Z enako intenzivnostjo naj bi nadaljevali še tretjo fazo, a do realizacije vse do danes ni prišlo. Znesek, potreben za zaklju- ček del, pa z leti samo narašča. Pred osmimi leti je bila ocena vrednosti nadaljnje ureditve te stavbe tri milijone, danes gotovo vsaj enkrat več. Kompleks ponuja veliko možnosti, a so za zdaj neizkoriščene. „Pred kratkim smo naročili projektiranje tretje faze. Zavedamo se, da je to investicijo treba dokončati, da bo obnova dejansko celovita in bomo lahko tja umestili še novo vsebino. Načrtujemo izgradnjo dvigala, v prvem nadstropju bi uredili večnamenske dvorane, na podstrešju bi prezentirali drobno arheologijo. V delu, kjer so bili včasih prostori arhiva, bi uredili prostore za delo arheološkega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in tako rešili zatečeno stanje. Še vedno je v načrtu urejanje depoja odprtega tipa tik ob dominikanskem samostanu, kjer smo zadeve pripravili, odstranili garaže, da smo lahko obnovili obzidje, ki bi v prihodnje lahko služilo kot lapidarij itn. Ker so se stroški v gradbeništvu bistveno povišali, arheološkega depoja odprtega tipa še nismo izvedli, kar pa ne pomeni, da ga ne bomo. Rešitev za bogato arheološko zbirko vidimo v prenovi Žitnice. Država pa mora stopiti korak bližje, ne nazadnje gre za bogastvo državnega pomena,“ pravijo na ptujski občini. Med pomembnejšimi načrti, ki naj bi prispevali k oživitvi tega objekta, je urejanje Sončnega parka, dvorišča pred samostanom in zadnjega dvorišča z gankom, od koder se odpira lep pogled na reko Dravo in okolico. V kratkem sledi sestanek s projektanti, na katerem bodo zadeve uskladili in dokumentacijo pripravili do te mere, da bodo lahko s projektom kandidirali za pridobitev evropskih sredstev. Dženana Kmetec Foto: ČG V dokončanje obnove dominikanskega samostana bo treba vložiti še več milijonov evrov. Štajerski TEDNIK torek, 22. 11. 2022 COLOR CMYK torek z 22. novembra 2022 V središču 6 stran 6 Spodnje Podravje, Slovenija z V vrtincu odvisnosti od prepovedanih drog, iz katerega skoraj ni izhoda Število odvisnikov narašča, mladi po drogi posegajo že v osnovni šoli Danes se otroci s prepovedanimi drogami srečajo zelo zgodaj, pri starosti 13 let ali še manj, največ eksperimentiranja z opojnimi substancami je v obdobju na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Po podatkih NIJZ je v letu 2018 drogo vsaj enkrat poskusilo 85.000 mladih v starostni skupini med 15 in 24 leti ter 102.000 mladih odraslih, starih med 25 in 34 let. Sodeč po številkah NIJZ bi lahko bilo v Sloveniji nekaj čez 80.000 rednih uživalcev prepovedanih drog. Renata Štopfer iz društva Ars Vitae, ki se v okviru programa Mostovi aktivno ukvarja s pomočjo odvisnikom, je poudarila, da je pot iz brezna odvisnosti od prepovedanih drog skoraj nemogoča. „Ko je človek v vrtincu odvisnosti, se tega zelo težko osvobodi. Zato je najboljši možni način reševanja vprašanj, povezanih s prepovedanimi drogami, preventiva. Najpomembnejšo vlogo pri tem imajo starši oziroma družina ter družbeno okolje (šola, vrstniki …). Med odvisniki je tretjina takšnih, ki se za zdravljenje ne bodo nikoli odločili, omami in ugodju, ki jim jo nudi droga, se bodo predajali, kakor dolgo bo njihovo telo to zdržalo. Tretjina jih pokaže željo, da bi se tega pekla rešili, vključijo se v katerega od programov, nekaj časa so čisti, potem ponovno posežejo po drogi, skratka vrtijo se v krogu odvisnosti, iz katerega nikoli prav ne izstopijo. Zadnja tretjina so odvisniki, ki se odločijo za odvajanje in se vključijo v programe, ki so dolgotrajnega značaja, trajajo dve do tri leta. Šele tisti, ki brez droge zdržijo toliko časa, imajo 25 odstotkov možnosti, da se rešijo odvisnosti. Osvoboditev od odvisnosti od prepovedanih drog je resnično zelo zahtevna. To je pekel, iz katerega zmorejo le redki, odvajanje predstavlja izjemno težke muke in napore. Prav tako je treba izpostaviti, da je življenje z odvisnikom vse prej kot lahko, to so hude življenjske zgodbe in preizkušnje za celo družino. Zato je najboljše, če do zlorabe drog ne prihaja ali pa se uživanje še pravočasno prekine.“ Foto: Pexels Kokain in heroin sta najhujša past Po besedah Štopferjeve je najhujša zasvojenost s heoinom in kokainom. „Heroin človeka umiri, daje občutek varnosti, ovitosti v vato, a povzroča hudo telesno in psihično odvisnost. Nekaterim heroinskim odvisnikom je gram na dan premalo, vzamejo tudi dva ali še več. Poznam odvisnika, ki je dnevno konzumiral pet gramov heroina. Medtem ko heroin deluje kot pomirjevalo, pa kokain velja za poživilo. Ta droga bolj kot telesno povzroča psihično odvisnost, uživalcu daje občutek vsemogočnosti. Velja za drogo bogatih, uživanje je bolj kot ne prikrito, ti ljudje strokovne pomoči ne bodo iskali, ker so na vplivnih položajih in funk- cijah. Imajo dovolj sredstev, da ne zapadejo v hujše krize. Drugače je s heroinskimi odvisniki, ki nimajo dovolj sredstev, zato se srečujejo z različnimi krizami, tudi finančnimi. Za lažje obvladovanje odvisnosti si pomagajo z metadonskimi terapijami.“ Tudi čistila so lahko droga Renata Štopfer je dodala, da so med mladimi danes v ospredju umetno ustvarjene droge, sintetične, ki prav tako povzročajo odvisnost. „Eden prvih je bil ekstazi, danes je tega na trgu ogromno. Nekateri uživalci sami eksperimentirajo in sestavljajo različne psihoaktivne snovi. Danes je denimo popularno čistilo za platišče. Ljudje različne snovi kupijo po spletu, tam najdejo Drogo poskusil vsak peti Slovenec Točnih podatkov, koliko je preprodajalcev in koliko uživalcev droge, ni moč voditi. Pri prekupčevalcih so v podatke zajeti tisti, ki jim organi pregona stopijo na prste, med uživalci pa zgolj tisti, ki poiščejo strokovno pomoč. Ostali so skriti v svojem svetu odvisnosti. Raziskava NIJZ je sicer pokazala, da je katero od prepovedanih drog poskusil vsak peti Slovenec v starosti med 15. in 64. letom. Z uporabo prepovedane droge od tistih, ki so jo kadarkoli v življenju poskusili, prenehalo 71 odstotkov. Za ostalih 29 odstotkov torej lahko sklepamo, da so občasni ali redni uporabniki droge, to pa pomeni 82.000 ljudi. navodila za izdelavo in si drogo po dostopni ceni izdelajo sami.“ Sicer pa je danes drogo možno kupiti povsod, pri lokalnem dilerju, na spletu, v družbi prijateljev, šoli ... Med prekupčevalci so tudi mladoletniki, je potrdila Nika Petek iz CSD Spodnje Podravje. Uporabniki drogo prav tako naročujejo na temnem in običajnem spletu, kot poštno pošiljko jo je možno naročiti na dom. V letu 2020 droga vzela 70 življenj Zaradi droge tudi ugašajo življenja, pri čemer Spodnje Podravje ni izjema – po podatkih društva Ars Vitae so lani umrli trije. Na NIJZ so navedli, da je droga v letu 2020 v Sloveniji neposredno vzela 70 življenj, od tega je bilo 59 moških povprečne starosti 42 let in 11 žensk povprečne starosti 56 let. V starostnem intervalu med 20 in 30 let je bilo deset smrti, enako deset v starosti med 30 in 34 let, 13 življenj je droga terjala med mladimi v starosti med 35 in 39 let ter 12 med uživalci, starimi med 10 in 44 let. Število smrti zaradi predoziranja v zadnjem desetletju narašča: leta 2010 jih je bilo 25, v 2019 74 in v 2020 70. Mižanje in bežanje pred težavami nista rešitev „Cigareti, alkohol, marihuana, tako se začne. Do eksperimentiranja z uživanjem marihuane ne velja imeti previsoke tolerance, saj lahko odpira vrata v hujše oblike zasvojenosti. Po eni strani ni konec sveta, če otrok staršem zaupa, da je poskusil travo. Pomembno je, da se starši z otroki o tem temeljito pogovorijo. Dobro je malo pobrskati po žepih in šolski torbi, nadzorovati otrokovo vedenje, mu jasno dati vedeti, kje so meje. Uživanja prepovedanih drog ni moč izkoreniniti. Zato je treba izvajati preventivne aktivnosti in si pred dejstvi ne zatiskati oči. Pomembno je priznanje družbe, da to med nami je. Mižanje in bežanje pred težavami nista rešitev. Droga je in bo ostala, odvisno pa je, kako se bo to pri otrocih razvijalo. Lahko da se ne zgodi nič in Foto: Pexels Štajerski TEDNIK torek z 22. novembra 2022 torek, 22. 11. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 Povprečna cena droge v veleprodaji Droga Kokain (kg) Heroin (kg) Amfetamin (kg) Ekstazi (1000 tablet) Cena, v evrih 40.000 25.000 2.500 2.000 Vr: NIJZ po MNZ in GPU, 2020 Povprečne maloprodajne cene Droga Kokain (g) Heroin (g) Amfetamin (g) MDMA kristali (g) Ekstazi (tableta) Cena, v evrih 60–80 20–40 30 30 5 Vir: NIJZ po Drogart, 2020 se bo otrok tveganju izognil, lahko pa zapade v ta svet in postane odvisnik. Vsekakor je največji del odgovornosti na starših, odnosih v družini in odnosih do samih otrok. Temeljni so zagotavljanje varnosti, postavljanje jasnih mej in pravil, pogovor, zaupanje,“ sta povedali Štopferjeva in Petkova. „Če starši ugotovijo, da otrok uživa droge, naj poiščejo strokovno pomoč, saj bodo sami težko kos situaciji. Nasveti prijateljev ali znancev o reševanju odvisnosti jih lahko zapeljejo v popolnoma napačno smer. Naše izkušnje kažejo, da se lahko težave brez strokovne pomoči samo še poglobijo. Bistveno je problem odkriti, identificirati in pravočasno sanirati. Če otrok zapade v svet uživanja droge, je pomembno, da starši ne nastopijo s kritičnostjo in jezo, družina naj bo podpora, situacija naj se rešuje skozi pogovor ter odnos z razumevanjem otrokovih potreb, njegovega razvoja.“ O pomoči društva Ars Vitae V društvu Ars Vitae letno obravnavajo okoli 120 uporabnikov; polovica jih je uživalcev prepovedanih drog, drugo polovico predstavljajo svojci narkomanov. „Med uživalci droge, ki so naši uporabniki, so ljudje različnih generacij, od mladoletnih do starosti 40 let ali več. Konzumirajo vse na trgu dostopne droge. K nam se za pomoč obrnejo uporabniki, ki so že zasvojeni, ena od hujših oblik zasvojenosti je s heroinom,“ je povedala Renata Štopfer, ki je tudi predsednica društva. Društvo med drugim izvaja preventivne programe po šolah – za učence delavnice in za starše predavanja. Pri teh aktivnostih letno zabeležijo okoli tisoč udeležencev. Sogovornica meni, da predavanja ozdravljenih odvisnikov niso kakovostna in ustrezna preventiva, ki bi otroke obvarovala pred Foto: Nataša Juhnov Med 20 centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog je tudi ptujski center. Petek Uhanova je povedala, da imajo v ZD Ptuj ta čas v obravnavi 83 uporabnikov prepovedanih drog. Opažajo pa, da je število uživalcev drog v porastu. zlorabo prepovedanih drog. „Za mladostnike je bistveno, da jih usmerjamo k zdravemu življenjskemu stilu, to pomeni aktivni prosti Foto: ČG „Če policisti stopijo na prste enemu trgovcu, se na njegovem mestu hitro pojavi drugi. Če ne bi bilo povpraševanja, ne bi bilo trga. Tega ni mogoče zatreti, zato je še vedno najboljša obramba preventiva,“ je prepričana Renata Štopfer iz društva Ars Vitae, kjer med drugim pomagajo odvisnikom od prepovedanih drog. Foto: PU Maribor Policija: "Med mladimi najbolj priljubljena konoplja" Po oceni Policije je v Podravju med prepovedanimi drogami najbolj razširjena konoplja. Lani so je na območju Policijske uprave (PU) Maribor zasegli 774 kilogramov, kar je največ v zadnjih petih letih. Zasegi ostalih drog niso bili izstopajoči. Heroina so zasegli dober kilogram, ekstazija pol kilograma, amfetamina 140 in kokaina 70 gramov. Na PU Maribor so pojasnili, da je konoplja tudi najbolj priljubljena droga med mladimi, saj je najlažje dosegljiva in finančno dostopna. Med mladimi je sicer slišati, da naj bi do droge bilo moč priti tudi v šolah. Ali to drži, smo vprašali Policijo, kjer pa so odgovorili le posredno: da veliko svoje pozornosti v zvezi s to problematiko posvečajo okolici šol ... Prisotni so tudi na prireditvah, kjer se pričakuje preprodaja in uživanje drog. Ena takšnih akcij je bila poleti na Ptuju, ko so drogo zasegli 39 kršiteljem, med njimi so bili štirje mladoletni. „Če imamo informacije o prepovedanih drogah med mladoletniki, jih nemudoma temeljito preverimo in ukrepamo. Zavedamo se, da so mladostniki ena najbolj ranljivih skupin v družbi. Prodaja in uživanje različnih vrst prepovedanih drog se sicer pojavlja na različnih krajih, kot so diskoteke, bari, zasebna stanovanja in drugi kraji. O problematiki je treba svetovati predvsem mladostnikom, da se bodo znali zaščititi, odzvati in izogniti namigovanjem ali provokacijam, da nekaj poizkusijo,“ so razložili na PU Maribor. Dodali so, da je trgovanje z drogo obravnavano kot najpogostejše kaznivo dejanje na področju splošne kriminalitete. Da imajo s tem veliko dela, je razlog tudi geostrateški položaj območja, ki ga pokrivajo od južne meje s Hrvaško do severne z Avstrijo. Več zasegov droge je tako bilo na različnih mejnih prehodih, pa tudi v notranjosti države. „Obravnava kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, skupaj s tihotapljenjem orožja in ljudi, potrjuje oceno, da je območje naše PU izpostavljeno tako imenovani balkanski poti, preko katere kriminalne združbe izvršujejo kazniva dejanja čezmejne kriminalitete.« čas, krepitev samopodobe, pogovarjanje, prepoznavanje občutkov itd. Pomembno je povabiti promotorje zdravega življenjskega sloga, denimo športnike, ki bodo govorili o pozitivnih zgledih.“ Za metadon in nadomestke lani 2,5 milijona evrov V Sloveniji so v javnih zdravstvenih programih odvisnikom od prepovedanih drog na voljo različne oblike pomoči. Na ministrstvu za zdravje so povedali, da je ustanovljenih 20 centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov, eden od njih je na Ptuju. V zadnjih petih letih so razvili še dve mobilni substitucijski (metadonski, op. a.) ambulanti, ki delujeta v okviru ZD Slovenj Gradec in ZD Ptuj. Direktorica ptujskega zdravstvenega doma Metka Petek Uhan je projekt mobilne ambulante ocenila kot zelo dobrodošel in učinkovit, zato želijo, da bi ambulanta glede na dosedanje dosežene rezultate 65 odstotkov uživalcev starih med 15 in 35 let Med uživalci drog v Sloveniji najbolj je razširjena konoplja, sledijo ekstazi, kokain, amfetamin, LSD, drugi halucinogeni ter heroin. Podatki raziskave NIJZ so pokazali, da se je število uporabnikov prepovedanih drog med prvo raziskavo v letu 2012 in drugo v 2018 povečalo. Uživanje droge je najbolj razširjeno med najstniki in mladimi odraslimi, ki so stari do 35 let. ostala stalna in vključena v redni program. Število uživalcev drog v porastu V letu 2020 je po navedbi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pomoč v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog poiskalo 3.800 ljudi, od tega 50 na Ptuju. Na metadonski terapiji jih je bilo okoli 3.100, na Ptuju 50. Izdatki ZZZS za metadon in druga nadomestna zdravila so lani znašali 2,5 milijona evrov. Petek Uhanova je povedala, da imajo v ZD Ptuj ta čas v obravnavi 83 uporabnikov prepovedanih drog. Opažajo pa, da je število uživalcev drog v porastu. Ambulantna obravnava zdravljenja odvisnikov in nudenja metadonskih nadomestkov je torej organizirana na primarni ravni v zdravstvenih domovih, bolnišnično zdravljenje izvajajo psihiatrične bolnišnice. Uporabnikom prepovedanih drog so omogočene še terapevtske abstinenčne obravnave, v katere je po podatkih zdravstvenega ministrstva letno vključenih več sto uporabnikov. Ta del obravnav financira ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 22. 11. 2022 COLOR CMYK Podjetništvo 8 stran 8 torek z 22. novembra 2022 Cirkulane z Novi del obrtne cone bo dokončno zaživel drugo leto Podjetniki zadovoljni, pogrešajo le hitrejšo internetno povezavo Večina poslovnih objektov v novem delu obrtne cone v Dolanah je zgrajenih. Nekateri obrtniki so poslovanje na novi lokaciji že začeli, drugi še čakajo na uporabno dovoljenje. Samo dve parceli sta prazni, njuna lastnika pa naj bi začela graditi v kratkem. S funkcionalnostjo nove obrtne cone so zadovoljni, edina pomanjkljivost je slaba internetna povezava. Optičnega omrežja na tem območju še vedno ni. Kot je znano, je občina Cirkulane pred štirimi leti začela širiti obrtno cono ob obratu ADK v Dolanah v velikosti 19.088 kvadratnih metrov. Komunalno opremljanje zemljišča je v višini 1,1 milijona evrov sofinanciralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vrednost naložbe je v celoti znašala 1,6 milijona evrov. Občina je brez težav vseh sedem parcel prodala, tudi zaradi izjemno ugodne cene (7 evrov/m2). Ker je za komunalno urejanje pridobila evropska sredstva, se je morala držati terminskih rokov glede gradnje poslovnih objektov ter dogovorov v zvezi z zagonom dejavnosti in zagotavljanjem delovnih mest. V nasprotnem primeru bi bilo treba denar vračati, kar pa se sedaj ne bo zgodilo. Obrtna cona bo kmalu skoraj v celoti zaživela, podjetniki so namreč bolj ali manj uspešno sledili ciljem projekta, nekaterim so se gradbena dela sicer nekoliko za- »Vesela sem, da smo z vsemi podjetniki našli skupni jezik, predvsem pa, da so razumeli, kako pomembno je, da čim prej zgradijo objekte in začnejo poslovati,« je dejala županja Antonija Žumbar. Tudi nova delovna mesta so za manjšo podeželsko občino, kot so Cirkulane, izrednega pomena. Med drugim je poudarila, da za območje obrtne cone že iščejo rešitev za izboljšanje internetne povezave, v kratkem naj bi se sestali tudi s predstavniki Telekoma. Prav tako bodo v prihodnje poskrbeli za še pogostejše vzdrževanje javnih površin na tem območju. maknila zaradi korone. Internetno omrežje je nestabilno Danijel Pongrac, lastnik podjetja DTP montaže industrijskih naprav, je postavil prvi objekt na območju novega dela obrtne cone v Dolanah. Leta 2018 so ravno iskali zemljišče za gradnjo novih poslovnih prostorov, za Cirkulane pa so se odločili predvsem zaradi ugodne cene. Že naslednje leto (2019) so postavili objekt v velikosti 360 kvadratnih metrov, pridobili vsa ustrezna dovoljenja in začeli delati. Zaposlenih imajo 28 ljudi. Njihova primarna dejavnost je montaža tovornih dvigal, izdelujejo pa tudi montažne nadstreške. »Zelo smo zadovoljni z dostopnostjo in samo umestitvijo obrtne cone, želimo pa si pogostejše urejanje javnih površin, predvsem ceste, ki je speljana mimo našega objekta. In pa seveda hitrejši internet, sedaj je povezava zelo slaba, omrežje je nestabilno, zato imamo velikokrat težave s prenosi podatkov,« je izpostavil Pongrac. Foto: EK Sodobni objekti v novem delu obrne cone v Dolanah Podjetje HyperCUT – CNC stroji je v Dolanah začelo obratovati julija letos. Gradnjo poslovnega prostora v velikosti 1.000 kvadratnih metrov so začeli konec leta 2019 in v slabih dveh letih zagnali proizvodnjo. Sprva so iskali ustrezno zemljišče v občini Gorišnica, vendar niso našli skupnega jezika s tamkajšnjo občino. Tako lokacijo kot funkcionalnost obrtne cone ocenjujejo z besedo »vrhunsko«, zelo dobro se razumejo z novimi sosedi. Zagato z internetom so rešili tako, da so zakupili tri internetne linije, ki zadostujejo za nemoteno delovanje. Trenutno imajo 12 zaposlenih, dober kader pa je pri njih vedno dobrodošel. Nekatera podjetja bodo proizvodnjo zagnala po novem letu Foto: EK Podjetniki, ki so kupili zemljišča v Dolanah, skupno zaposlujejo okoli 160 ljudi. Družinsko podjetje EMG elektroinštalacije in montaža je leta 2020 začelo graditi poslovni objekt v novi obrtni coni. Lastnik Ivan Glavica je domačin, zato je iskal ustrezno lokacijo čim bliže svojemu domu. Trenutno poslujejo v občini Markovci, vendar nameravajo podjetje v celoti preseliti v Dolane, pod eno streho, proizvodni del pa bodo še dodatno razširili. Manjka jim še uporabno dovoljenje, zato se bo selitev najverjetneje zgodila šele prihodnje leto. Sprva so sicer načrtovali selitev že letos, ko obeležujejo 20 let delovanja, vendar jim je načrte prekrižala korona. Trenutno imajo zaposlenih 64 ljudi, nameravajo pa še dodatno zaposlovati. Tudi oni upajo, da se bo čim prej našla neka skupna rešitev, ki bo omogočala hitrejšo internetno povezavo. V ta namen so se začeli povezovati tudi z drugimi podjetniki na tem območju. Sosednje podjetje ADK naj bi našlo rešitev s Telekomom, ki pa kar precej stane. Domači podjetniki so iskali zemljišča blizu svojega doma Tudi domači podjetnik Stanko Fric (Montamont – montaža, demontaža in elektroinštalacije) še čaka na uporabno dovoljenje. Njegov poslovni objekt v treh etažah je velik 1.400 kvadratnih metrov, gradnjo pa so začeli avgusta 2020. V novem objektu bo tudi manjša proizvodnja, zato namerava še dodatno zaposliti štiri delavce, trenutno jih je 20, večinoma domačinov. »Zaradi korone smo nekoliko upočasnili gradnjo, saj nismo vedeli, kakšne bodo razmere na trgu. Novo okolje je zelo stimulativno, naše delovanje podpira tudi lokalna skupnost. Za nas, domačine, je največja prednost lokacija cone,« je izpostavil Fric in dodal, da se bodo v nove prostore selili po novem letu. Podobne načrte imajo v podjetju RCTrcko, kjer se ukvarjajo z mehansko obdelavo kovin, zaposlujejo pa 20 ljudi, dodatno jih nameravajo zaposliti še pet. Gradnja poslovnega objekta v velikosti 800 kvadratnih metov se je zamaknila zaradi korone, večino del so izvedli v lanskem letu. Trenutno še čakajo na uporabno dovoljenje, proizvodnjo pa bodo zagnali v začetku leta 2023. Podjetje GT Gorsko v svojem obratu v Medribniku že ponuja storitve obdelave lesa ter pripravo lesenih konstrukcij. Zaradi želje po širitvi proizvodnje so kupili dodatno zemljišče v novi obrtni coni. Proizvodno halo v velikosti 1.100 kvadratnih metrov pa bodo začeli graditi šele drugo leto. Zaposlenih imajo 13 ljudi, večinoma iz cirkulanske občine. Tudi Familija Brodnjak, ki je zemljišče odkupila nekoliko kasneje, še ni začela graditi. Estera Korošec Starše z Za komunalno opremo obrtne cone 1,4 milijona evrov Podravje z Iz trgovske družbe Lidl V izgradnji prvi skladiščni objekt Nagrada za poslovno uspešnost Občina Starše je komunalno uredila industrijsko cono v Zlatoličju. Kupci so začeli urejati parcele, eden izmed njih pa je že začel graditi. To je podjetje Pomlad, ki ima trenutno tako poslovne prostore kot manjše skladišče v Gerečji vasi. V industrijski coni v Zlatoličju bodo postavili skladiščni objekt v velikosti 2.650 kvadratnih metrov. Na sedanji lokaciji se namreč srečujejo s prostorsko stisko, možnosti za dodatno širitev pa ni. Prav tako so že dlje časa razmišljali, da bi skladišče postavili na lokacijo izven vasi, saj so bili za nekatere vse bolj moteči težki tovornjaki, ki jim dnevno dostavljajo najrazličnejši gradbeni material. Po besedah direktorja Martina Drevenška so se za nakup odločili zaradi bližine sedežu podjetja in trgovine, predvsem pa avtocestnega izvoza. Objekt bo predvidoma končan drugo leto, ko bodo obeležili tudi 30-letnico delovanja, zaposlenih pa imajo 13 ljudi. Kot je znano, je največji kupec podjetje Harvey Norman, ki bo na 4,2 ha velikem zemljišču zgradilo velik logistični center za potrebe Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Zaposleni v trgovski verigi Lidl se lahko veselijo izplačila že druge letošnje nagrade za poslovno uspešnost. Prvo jim je delodajalec izplačal marca, izplačilo druge bo decembra. Foto: ČG Lidl Slovenija bo svoje zaposlene decembra že drugič nagradil s finančno nagrado za poslovno uspešnost. Foto: Estera Korošec Podjetje Pomlad Gerečja vas je že začelo graditi skladiščni objekt. Celotno območje sicer obsega 7,5 hektarja. Preostanek cone so poleg podjetja Pomlad kupili še: italijanski trgovec s tekstilom in dve transportni podjetji. V novi industrijski coni pa bo v prihodnjih dveh letih na voljo okoli 70 novih delovnih mest. Občina Starše je v teh dneh po predvidenem terminskem planu zaključila opremljanje industrijske cone. Dela so obsegala izgradnjo primarnega vodovoda v dolžini dveh kilometrov (460.103 evre), priključka na državno cesto z levim zavijalnim pasom (187.385 evrov), komunalne infrastrukture (777.706 evrov) in prestavitev daljnovoda. Skupna vrednost vseh naštetih investicij je okoli 1,4 milijona evrov, od tega so 1,1 milijona evrov pridobili iz evropskih kohezijskih sredstev (MGRT). Estera Korošec „V zahvalo za predano delo bodo naši sodelavci prejeli 300 evrov bruto v obliki vrednostne kartice. Marčevska nagrada je znašala 330 evrov. V letu 2022 smo za izplačilo nagrad za poslovno uspešnost zaposlenim namenili več kot 1,2 milijona evrov. Zavedamo se, da uresničevanje ciljev in vizije podjetja ni mogoče brez povezane in predane ekipe in prav je, da uspešno leto zaključimo še z decembrsko pozornostjo,“ so navedli v trgovskem podjetju Lidl Slovenija, ki je na slovenskem trgu prisotno 15 let. V njihovi prodajni mreži je 63 poslovalnic, zaposlujejo pa več kot 1.900 sodelavcev. V poslovnem letu 2021 so ustvarili 490 milijonov evrov prometa in skoraj 17 milijonov evrov čistega dobička. Nemški trgovec Lidl posluje v 32 državah, ima več kot 12.000 prodajaln, skupno zaposluje več kot 360.000 sodelavcev. V podjetju se držijo preprostega načela, da ponujajo najvišjo kakovost po ugodnih cenah, s ponudbo več kot 1.800 izdelkov lastnih in uveljavljenih blagovnih znamk želijo zadovoljiti vsakdanje potrebe vsake družine. MZ Štajerski TEDNIK torek, 22. 11. 2022 COLOR CMYK stran 9 Zdravstvo torek z 22. novembra 2022 9 Podravje z Kirurški oddelek Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Podravje z Širitev dejavnosti ZD Ptuj Res bi potrebovali nov operacijski blok Obeti za dodatne preventivne programe Dejstvu, da se na Ptuju gradi nov urgentni center, so se najbolj morali prilagoditi na kirurškem oddelku. Tudi po zaključku gradnje bo ta neposredno povezan z novo stavbo. Gre za izjemno pomemben oddelek, na katerem zgolj v urgenci letno opravijo več kot 15.000 pregledov. V Zdravstvenem domu Ptuj so v zadnjih letih veliko sredstev namenili za obnovo prostorov in dogradnjo novih. V začetku lanskega leta so zaključili eno največjih investicij v višini 1,2 milijona evrov – nadzidavo dela objekta nad zobozdravstvom. Kapaciteta kirurškega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je 50 postelj za odrasle in osem za otroke. Praviloma so vse zasedene, za paciente skrbi deset specialistov, pet krožečih specializantov in dva študenta. Njihovo delo je izjemno raznoliko in razgibano. Oskrba hospitaliziranih pacientov predstavlja le en segment, drugi je ambulantno delo, kjer opravljajo kontrolne in akutne oziroma urgentne preglede. »Kirurški oddelek se je v zadnjih letih kadrovsko okrepil. Še pred nekaj leti nas je bilo precej manj zdravnikov. S tega vidika smo zadovoljni. Glede na količino opravljenega programa in dela je bilo to nujno,« ugotavlja Mihael Majerič, predstojnik kirurškega oddelka SB Ptuj. Medtem ko je zdravniškega kadra trenutno dovolj, pa bi si želeli več administrativnega in negovalnega osebja, medicinskih sester, ki so nepogrešljiv del kolektiva. Na oddelku je zaposlenih 15 diplomiranih in 29 srednjih medicinskih sester. Prostori kar kličejo po prenovi Večji del prostorov ptujske bolnišnice je potreben temeljite obnove, stavba je namreč stara in kar kliče po osvežitvi. Oddelki se postopno in delno urejajo, za kakšne resne podvige pa bi bilo potrebno Urgentni center brez prvega nadstropja Ptujski urgentni center bo zgrajen brez prvega nadstropja, čeprav je jasno, da bi bilo to nujno potrebno za izboljšanje prostorskih kapacitet celotne ustanove. Glede na odobren program bi bolnišnica potrebovala obnovo obstoječih in še vsaj eno dodatno operacijsko sobo. Prav te težave bi lahko reševali z nadgradnjo. Predstojnik kirurškega oddelka Mihael Majerič pravi: »Osnovni problem je, da imamo že tako premajhne operacijske sobe. V vsaki dnevno izvedemo štiri do pet operacij. Skupaj je sicer na voljo pet sob, a sta dve primerni le za manjše posege.« Več kot dobrodošla bi bila še kakšna dodatna kirurška miza, večje skladišče, prostor za umivanje … »Vse to dejansko kaže, da bi potrebovali novi operativni blok.« Tudi kar se tiče same opreme, si želimo novitet. Letos so sicer dobili nov laparoskopski stolp, a tudi preostala dva bi bila potrebna zamenjave. Foto: ČG Foto: ČG Mihael Majerič, predstojnik kirurškega oddelka SB Ptuj več deset milijonov evrov. Ena večjih težav kirurškega oddelka je čakalnica, ki je dejansko sploh ni. Pacienti čakajo na hodniku, ki je pogosto prenatrpan, vsekakor pa neprimeren kot prostor za čakanje na obravnavo. »Glede na število obravnav je več kot jasno, da bi potrebovali dostojno čakalnico. Čakamo, da se zgradi urgentni center, nato naj bi se tudi ta spodnji del kirurgije nekoliko preuredil. Načrte je prostor za opazovanje preurediti v primerno čakalnico,« o načrtih pravi predstojnik oddelka. Nujno morali zamenjati dotrajana tla Prostorskih izboljšav si želijo tudi na samem oddelku. Prva etaža je bila delno sanirana pred približno petimi leti, takrat so prenovili pode in prepleskali stene. Dotrajana tla Foto: ČG Zgolj v urgentni ambulanti opravijo letno nekaj tisoč programov. so morali interventno zamenjati tudi v drugem nadstropju, kjer so bile tako velike udrtine, da so bile že nevarne. Ta investicija je bila izvedena prejšnji mesec. Potreb po vlaganjih pa je še veliko. »Nujno bi bilo treba obnoviti vse sobe na oddelku. Ko sem prevzel predstojništvo, smo se pogovarjali tudi o sanaciji operacijskih blokov. Ugotovili smo, da bi bilo najbolje ves operacijski blok urejati na novo,« pravi Majerič. Čeprav je bila velika težnja, da bi operacijske sobe urejali v sklopu gradnje urgentnega centra, ne politiki ne prejšnjemu vodstvu bolnišnice tega ni uspelo iztržiti. Zadovoljiti so se morali vsaj s tem, da se je gradnja po dolgih letih prizadevanj vendarle začela. Čakalne dobe v mejah dopustnega Med epidemijo koronavirusa so na ptujski kirurgiji zaznali opazen padec števila poškodb. Dejstvo, da smo manj potovali in delali, je na to področje pozitivno vplivalo. Velikih sezonskih razlik v številu obravnav trenutno ne zaznavajo, jih pa opažajo v patologiji, pozimi je denimo več smučarskih poškodb, padcev, poškodb kolkov … Čeprav so se v zadnjih letih čakalne dobe marsikje v državi podaljšale, so na ptujski kirurgiji trenutno z obstoječim stanjem na tem področju zadovoljni. »Čakalna doba sicer ni enaka za vse zdravnike. Če pacient ne izrazi želje, da ga operira točno določen kirurg in je na skupnem čakalnem seznamu, je lahko zelo hitro na vrsti. Za določeno patologijo imamo čakalno dobo tudi manj kot dva tedna,« zatrjuje Majerič. Dženana Kmetec Metka Petek Uhan: “Prostore smo uredili, upamo, da bomo uspešni in bomo čim prej uspeli pridobiti dieteteika, kineziologa in dodatne medicinske sestre.” Na ta način so zagotovili dodatnih 650 m² površine, del teh s pridom že uporabljajo, v kratkem pa naj bi tja umestili še nove preventivne programe. Upali so, da bodo z raznoliko dejavnostjo popolnoma zasedeni veliko prej, tudi zaradi epidemije pa so se načrti nekoliko spremenili. Zdaj pa naj bi bila realizacija nekaterih načrtov tik pred uresničitvijo. Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, je zadovoljna, da se jim obetajo novi programi na področju preventive. Z ministrstvom za zdravje so namreč v sklepni fazi dogovorov za širitev Centra za krepitev zdravja. Na račun tega naj bi že v naslednjem letu dobili dodatne programe.«Preventivo bi tako lahko še nadgradili in poskrbeli za izvedbo dodatnih programov. Želimo zaposliti dietetika, kineziologa in medicinske sestre. Zagotovilo ministra za zdravje, da bo to realizirano v letu 2023, pravzaprav že imamo. Čakamo še sklepe,« je optimistična Petek Uhanova. V sklopu Centra za krepitev zdravja že delujejo psiholog, fizioterapevt, zdravstveno-vzgojni center. Tudi na tem področju si želijo celotnih timov, ponekod imajo namreč odobren manjši obseg. V zgornjem, najnovejšem delu stavbe sicer deluje še dispanzer za mentalno zdravje, na račun selitve so v pritličju pridobili prostore za povečanje ambulant splošne medicine. Novi programi pomenijo veliko pridobitev za ustanovo kot je Zdravstveni dom Ptuj, dodaten kader in delovna mesta, predvsem pa nove brezplačne storitve za uporabnike. »Preventiva vseh generacij na različnih področjih je ključna. Tudi minister Danijel Bešič Loredan se tega zaveda in se je zavezal okrepiti to področje, zato sem prepričana, da bomo skupaj uspeli dogovoriti začetek izvajanja navedenih dodatnih programov v čim krajšem možnem času,« sklene Petek Uhanova. Dženana Kmetec Slovenija z Reševanje izbrisanih napotnic Paciente bodo obvestili zdravniki Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pripravili podatke o 5977 odpovedanih prihodnjih terminih zdravstvenih posegov oz. pregledov. Podatke bodo posredovali 169 zdravstvenim zavodom, pri katerih so bili termini odpovedani. Zavodi bodo podatke prek podjetij, ki skrbijo za njihove informacijske rešitve, prejeli v nekaj dneh. Ptuj, Podravje z Finančno uspešnih prvih devet mesecev Foto: arhiv Svet24 Bolnišnica posluje pozitivno »Izjemno zadovoljni smo, da smo med redkimi bolnišnicami v državi, ki v prvih devetih mesecih tega leta poslujejo pozitivno. Dejansko smo na tem segmentu od nastopa mojega mandata veliko naredili. Zato tudi nismo zavezani pripraviti sanacijskega programa, kar nas zelo veseli,« pravi Aleksander Voda, v. d. direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Presežek prihodkov nad odhodki v prvih devetih mesecih tega leta znaša okrog 17.382 evrov. Celotni prihodki so znašali dobrih 27.540.423 evrov, odhodki 27.523.071 evrov. Te številke so seveda spodbudne; še pred nekaj leti je bilo namreč poslovanje tega zdravstvenega zavoda katastrofalno. V bolnišnici so veseli, da jim je uspelo trend obrniti v pravo smer in poslovati pozitivno, obenem pa vidno zmanjšati neporavnane obveznosti do dobaviteljev. Na dan 30. 9. so jim dolgovali 10.820 evrov, kar je v primerjavi s prejšnji- mi leti zanemarljiv znesek. »Vsi ti dobri rezultati so plod dela in truda vseh zaposlenih. Skupaj skrbimo za to, da bolnišnica dela dobro. Varčevanje je le eden izmed segmentov dobrih poslovnih kazalnikov, a smo pri tem zmerni. Predvsem skrbimo za izpolnjevanje pro- gramov, ki jih je odobril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Redki so programi, ki niso stoodstotno realizirani. Nekatere ambulante sicer res imajo težave, rezerve, a tudi to se trudimo urediti,« je pojasnil Voda. DK Kot so pojasnili na NIJZ, bo moral vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti najprej preveriti, v katerih primerih je prišlo do izbrisa termina. Razlogov je lahko več. Ena od možnosti je, da izvajalec pri prestavljanju termina zdravstvene storitve ni prijavil na nov termin, pač pa na starega. Stari termin je nato sistem avtomatsko izbrisal oz. zaklenil. Nove napotnice za zdravstvene storitve bo po njihovih navedbah izdal zdravnik, ki je izdal prvotno napotnico, in presojal tudi o stopnji nujnosti. Glede ostalih vprašanj o priporočilih bolnikom z morebitnimi izbrisanimi termini predlagajo, da se obrnejo na zdravstvene ustanove. Prebivalci naj ob tem počakajo na informacije s strani izvajalcev zdravstvenih storitev, ki bodo podatke prečistili in bolnike znova obvestili o novih terminih glede na stopnjo nujnosti, so poudarili. Iz UKC Ljubljana so sporočili, da ne vedo, koliko je bilo pri njih morebitnih izbrisov terminov. Za seznam so zaprosili NIJZ, ko ga bodo dobili, bodo bolniki z neupravičeno zbrisanim terminom prejeli novega. Sta N Štajerski TEDNIK torek, 22. 11. 2022 COLOR CMYK stran 10 10 Kultura in izobraževanje Ptuj z Mirko Vasle navdušil dijake Spodnje Podravje z Društvene knjižnice so se ohranile samo še v štirih občinah Zgodbe o slovenskih izseljencih Bogata knjižničarska tradicija na podeželju se izgublja Elektro in računalniško šolo ŠC Ptuj je v minulih dneh obiskal slovenski urednik in novinar Mirko Vasle, ki živi v Argentini. Njegovo predavanje je potekalo v sklopu interesnih dejavnosti za prve letnike srednjega strokovnega izobraževanja. Cirkulanskim kulturnikom je uspelo ohraniti več kot 120- letno knjižničarsko tradicijo v kraju. Prva javna knjižnica je v Cirkulanah delovala že leta 1899. Knjižnica hrani okoli 1.500 knjig in drugega gradiva, predvsem tuje in slovensko leposlovje za odrasle in mladino. Foto: Iris Mlakar Zanimivo predavanje Mirka Vasleta je dodatno obogatilo pouk slovenskega jezika. Predavanje je začel nadvse zanimivo, preprosto, skozi anekdotno pripovedovanje svoje življenjske zgodbe. Izpostavil je, kako uživa, kadar sliši živo slovensko besedo: na ulici, v parku in najpomembneje, v šoli, med učenci in dijaki. Najprej se je pripovedno lotil zgodovine migracij v Argentino. Še posebej se je mladih dotaknila zgodba njegovih staršev, ki so v Sloveniji imeli prav vse, v tujini pa so začeli brez vsega, korak za korakom, »ob kruhu in vodi«. Vasle, ki je sicer rojen v Argentini, je že od mladih let čutil, da ima posebno poslanstvo; da poskuša na drugi strani sveta s pomočjo maternega jezika svojih staršev poročati in približevati tamkaj živečim Slovencem aktualne dogodke iz Slovenije. S pomočjo radijske oddaje vedno znova oživlja in obuja stike z domovino. Ponosno je povedal, da je med drugimi imel nazadnje intervju z odhajajočim predsednikom RS Borutom Pahorjem, najbolj pa mu je ostal v spominu intervju z bivšim predsednikom Milanom Kučanom, ki je trajal skoraj dvajset minut, medtem ko so »firbčni« poslušalci zapolnili majhen studio, da je kar »pokal po šivih«. Pred petimi leti so društveno knjižnico iz prostorov OŠ preselili na novo lokacijo v centru kraja. Knjižnica ponuja predvsem tuje in slovensko leposlovje za odrasle in mladino. Deluje tudi kot priročna knjižnica za potrebe sekcij KD Cirkulane in kot lokalna oz. domoznanska zbirka za Cirkulane in okolico. Knjižnica je odprta vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu med osmo in deseto uro dopoldne. Pri tem se zgledujejo po tradiciji iz preteklosti, ko je bila knjižnica bralcem na razpolago po rani maši. Večji del fonda prestavljajo knjige, ki so bile izdane med letoma 1950 in 1980, ko je bila knjižnica tudi najaktivnejša. Starejšega gradiva je zelo malo, saj je okupator med drugo svetovno vojno večino knjig uničil. Po besedah vodje Mire Petrovič jim je v zadnjih letih uspelo knjižnično zbirko posodobiti z donacijami, v manjši meri tudi z nakupom. Zelo dobro sodelujejo tudi s Knjižnico Ivana Potrča na Ptuju, ki jim je podarila več sto odpisanih knjig: »Mi smo si zadali cilj, da knjižnico ohranimo ter oživimo vse dejavnosti, ki so v zadnjih letih zamrle. Lotili smo se popisa gradiva, ki je javno dostopno, vrata knjižnice pa so ponov- torek z 22. novembra 2022 Foto: arhiv KD Cirkulane Društvena knjižnica ponuja tuje in slovensko leposlovje za odrasle in mladino ter deluje kot lokalna oz. domoznanska zbirka za Cirkulane in okolico. no na široko odprla svoja vrata. Zadovoljni smo tudi z obiskom.« V okviru društva je trenutno aktivnih sedem knjižničark. Fond vaške knjižnice v Bukovcih obsega okoli 2.500 knjig V Bukovcih v občini Markovci imajo vaško knjižnico že vse od leta 1945. Takrat je začel delovati prvi vaški odbor s predsednikom Foto: KD Bukovci Bukovcih so leta 2006 knjižnico preseli v prostore gasilskega doma. Ohranile so se samo še štiri društvene knjižnice Na Ptujskem so po drugi svetovni vojni uspešno delovale manjše društvene knjižnice, nato pa so postopoma izgubile bralce in zaprle svoja vrata. Od dvajsetih so se ohranile samo še štiri, in sicer v Kidričevem, Vitomarcih, Bukovcih in Cirkulanah. Cirkulančani se zelo radi ustavijo tudi pri Knjižni hiški, ki so jo pred nekaj leti postavili med kulturno dvorano in osnovno šolo. Opremili so jo s karikaturo Aljane Primožič Fridauer s sloganom »Maš – daš! Nücaš – vzemeš«. Skozi vse leto si je v njej mogoče izposoditi knjigo ali jih tja celo prinesti. Francem Zemljaričem in tajnikom Miho Kekcem. Ljudje so organizirali zbiranje knjig in jih takrat zbrali nekaj več kot 100. Knjižnico so vodili številni domačini, obseg knjižnega gradiva pa se je iz leta v leto povečeval. Vse do leta 2006 je vaška knjižnica delovala v prostorih stare kulturne dvorane. Po tem, ko so jo porušili, pa so vse gradivo preselili v novo večnamensko dvorano, kjer je še danes. Pred korono je bila knjižnica odprta enkrat na teden, organizirali pa so tudi različne dogodke, predvsem za predšol- ske otroke (pravljične urice). Kot je napovedala vodja Amanda Petek, jo bodo kmalu poskušali ponovno oživiti, v knjižnične prostore bi radi ponovno povabili tudi najmlajše bralce. Knjižni fond trenutno obsega okoli 2.500 knjig in drugega gradiva, največ so ga darovali domačini, pa tudi ptujska knjižnica. Sicer pa so tudi na območju občine Markovci postavili štiri knjižne hiške oz. tako imenovane mimobežnice, ki jih občani in občanke pridno uporabljajo. Estera Korošec Ptuj z Razstava mednarodne umetniške izmenjave Foto: E.Ž. Mirko Vasle ves čas življenja v Argentini skrbi za to, da so slovenski izseljenci povezani z rodno domovino. Vse več Slovencev odhaja iz Argentine Kljub tem spodbudnim zgodbam pravi, da je realnost na žalost drugačna, saj se mladi argentinski Slovenci iz leta v leto vedno bolj izseljujejo, predvsem zaradi gospodarskih razmer, inflacije, korupcije in ne nazadnje velike stopnje kriminala, za katero so odgovorni karteli iz Kolumbije. Dijaki, ki so vse to poslušali, so bili osupli nad informacijo, kako varno se počuti v Sloveniji. Razložil je namreč, da je nemogoče pustiti aktovko ali telefon na mizi, ko si na pijači v Argentini, saj ti lahko vse to nemudoma ukradejo ali poškodujejo. V ekstremnih primerih celo ubijejo zaradi telefona, ki ga lahko prodajo v zameno za droge. V nadaljevanju je izpostavil izjemen pomen športnikov kot ambasadorjev Slovenije. Dodal je tudi zelo osebno noto, saj skoraj vsi v njegovi družini govorijo slovensko, vključno s snaho, ki je rojena Argentinka in se uči slovenščino na lektoratu za slovenski jezik v Buenos Airesu. Predavanja teh vrst so v sklopu programa na Šolskem centru Ptuj zelo cenjena, saj dodatno obogatijo pouk slovenskega jezika, ki je morda premalokrat »praktičen« v smislu uporabe pridobljenega znanja v realnih življenjskih okoliščinah. Dijaki lahko na takšnih srečanjih dobijo informacije iz prve roke in so v pristnem stiku z ljudmi, ki so vpeti v določeno problematiko vsakodnevnega življenja. V tem primeru so se dijaki o problemu migracije soočili skozi bogate zgodbe osebe, ki je prav to doživela in jih tako vsaj za trenutek odvrnila od udobnega življenja pred zasloni ter jim morda približala še neznan aspekt življenja, s katerim se soočajo izseljenci. Nik Arcet (učitelj slovenščine in angleščine) Češko-slovenska izmenjava sodobne umetnosti V Galeriji mesta Ptuj so v okviru mednarodne umetniške izmenjave Czechoslovenia med Univerzo v Ostravi in Galerijo mesta Ptuj, v sodelovanju s KUD Art Stays, na ogled postavili dela izbranih sodobnih čeških umetnikov. Slovenski se že od septembra predstavljajo v Galeriji Gong v Ostravi. Na Ptuju razstavljajo: Josef Bolf, Juri Černicky, Pavel Forman, Krištof Kintera, Tomaž Koudela, Liza Libenko, Viktor Frešo, František Kowolowski, Marek Schovanek, ki je tudi kustos razstave, Elena Steiner, David Strauss, Ivo Sumec in kot gostja Tjaša Čuš. Razstava bo na ogled vse do 8. januarja 2023. Mednarodno razstavo Czechoslovenia na Ptuju je odprl veleposlanik Češke republike v Sloveniji, njegova ekscelenca Juraj Chmiel. Povedal je, da sta Slovenija in Češka republika že od nekaj povezani tudi zgodovinsko. Odkar je veleposlanik v Sloveniji, se trudi za čim večjo povezanost obeh držav tudi na različnih področjih umetnosti. Kustos Marek Schovanek je za ptujsko razstavo izbral dela mednarodno najbolj znanih Foto: Rok Golob Češki umetniki v Galeriji mesta Ptuj Še do konca novembra pa bodo v Galeriji Gong v Ostravi na ogled dela slovenskih umetnikov: Marka Batiste, Mirka Bratuše, Beti Bricelj, Dušana Fišerja, Jerneja Forbicija, Metoda Frlica, Marka Jakšeta, Jurija Kalana, Aleksija Kobala, Tomaža Plavca, Sandre Požun, Ota Rimeleja in Marike Vicari. Mednarodna umetniška izmenjava v bistvu predstavlja najboljše, kar lahko državi ponudita na področju sodobne umetnosti, poudarjajo njeni snovalci. čeških umetnikov. Želel je, da je razstava nekaj posebnega tudi zato, ker pozna Slovenijo, njeno umetnost in ljudi na Ptuju, s katerimi že vrsto let sodeluje v okviru KUD Art Stays in festivala sodobne umetnosti Art Stays. Najbolj pa je želel poudariti, da je 40 % vseh del za to razstavo nastalo prav v prostorih Galerije mesta Ptuj. Tu so ustvarjali Pavel Forman, Viktor Frešo, David Strauss in Tjaša Čuš. Strategija Galerije mesta Ptuj je tudi mednarodno povezovanje. Mednarodni javnosti skušajo predstaviti slovensko umetnost, obojestransko sodelovati v tem prostoru, je povedal vodja Galerije mesta Ptuj Dušan Fišer. Projekt Czechoslovenia sta vodila Marek Schovanek in Dušan Fišer ob pomoči Pavla Formana. MG Štajerski TEDNIK torek, 22. 11. 2022 COLOR CMYK stran 11 Naše prireditve torek z 22. novembra 2022 11 Markovci z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 9. sezona Več kot odličen začetek nove sezone Nova sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je začela. Vrnila se je v stare tirnice, na odre dvoran in drugih večnamenskih prostorov, kjer lahko mladim pevcem zaploskajo ob domačih tudi drugi obiskovalci. Znova je tako, kot je bilo pred korono, ko so skupaj pevski talenti in občinstvo, ki skupaj poskrbijo, da so ti večeri slovenske pesmi in glasbe pravi kulturni prazniki v malem. Že na prvem predtekmovanju 9. sezone projekta, 17. novembra, je bilo tako. Mlade pevke iz OŠ Markovci in občine Markovci so več kot odlično zapele, pri tem pa imele močno podporo v več sto obiskovalcih, ki so se jih njihovi nastopi izjemno dotaknili. Vnovič so dokazale, da gre za občino, ki se ponaša že z dolgo tradicijo petja, izjemnih pevcev in pevskih zborov. S takšnimi glasovi bodo Markovčani še dolgo ena pevsko najboljših občin tudi v širšem prostoru. Navdušen pa je bil tudi markovski župan Milan Gabrovec, ki je poudaril, da so bili ta večer vsi zmagovalci, že s tem, ko so stopili na oder. Projekt tudi v novi sezoni poteka v sodelovanju občin, osnovnih šol in družbe Radio-Tednik Ptuj, ki je tudi njegov izvajalec. Že od vsega začetka je cilj, da mladi čim več pojejo slovenske pesmi, da razvijajo svoje pevske in glasbene talente, hkrati pa s tem krepijo svoje domoljubje. V družbi Radio-Tednik Ptuj si prizadevajo, da bi bil ta oder Sponzorji so bili: Občina Markovci, H BIT, Silkem, GP Project Ing, Vitiva in Sazas. Sponzorji prireditve Foto: Črtomir Goznik Na markovskem odru je odlično zapelo 15 mladih pevk: Liza Hrga, 3. b (Daj se nasmej, BePop), Neža Pompe, 3. b (Zgodba o prijateljstvu, Čuki), Živa Zagoršek, 3. a (Oblečem si oblekico, Hajdi), Ula Njegač, 3. b. (Dan ljubezni, Pepel in kri), Lana Kunčnik, 4. a (Uspavanka za Evo, Andrej Šifrer), Iva Tement, 4. a (Tisoč let, Maraaya), Tjaša Gabrovec, 4. a (To mi je všeč, Nina Pušlar), Lara Kostanjevec Škrbec, 4. a (Zgodba o prijateljstvu, Čuki), Neža Bezjak, 4. a (Zate dovolj, Nika Zorjan), Maja Gašperič, 5. a (Spet zaljubljena, Alya), Lara Tement, 5. a (Boš znal naprej me ljubiti, Tjaša in Uroš Steklasa), Marija Roškar, 6. a (Ob kavi, Anabel), Sara Hvalec, 6. a (Ti si moje sonce, Bepop), Kaja Kokol Zebec, 7. a (Bodi z mano do konca, Tinkara Kovač) in Neža Meglič, 9. b (Hvala ti, avtorsko besedilo, glasba Leehi) čim večji, da bi na njem peli mladi pevci iz vse Slovenije, tudi s podporo ministrstva za kulturo. Občine in OŠ pa so bile tiste, ki so že na začetku prepoznale njegovo poslanstvo in vrednote, ki jih prinaša. V svoji 9. sezoni projekt prinaša nekaj novosti. Mladi pevci se voditelju Daliborju, zdaj naj bi bil bolj „učitelj“ kot voditelj, pridružijo v Polfinalistki: Lara in Kaja Na polfinalnem odru bo iz OŠ Markovci v mlajši kategoriji zapela Lara Tement. Predstavila se bo s pesmijo Boš znal naprej me ljubiti. V starejši pa je s pesmijo Bodi z mano do konca uspelo Kaji Kokol Zebec. Kaja Kokol Zebec, OŠ Markovci, 7. a-razred, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač), polfinalistka v starejši kategoriji: „Letos zmage nisem pričakovala, zato sem toliko bolj vesela. Zelo sem se pripravljala in zdaj je moje delo poplačano. Počutim se odlično, sploh Foto: ČG zato, ker vem, da imam ponovno priložnost, da pokažem, kako rada pojem. Želim si še večkrat nastopiti in komaj čakam polfinalni oder.“ krajšem sproščenem pogovoru za mizo, da izgine še tista zadnja trema pred nastopom. Tudi o zmagovalcih oz. dveh pevcih iz vsake kategorije, mlajše in starejše, se ne odloča več na samem predtek- movanju, temveč dan kasneje, da lahko komisija še enkrat preposluša vse nastope. Njihova imena bo še isti dan Radio Ptuj objavil v oddaji Mozaik Podravja, ob 16. uri, nato pa še v video zapisu na svo- Lara Tement, OŠ Markovci, 5. a-razred, pesem Boš znal naprej me ljubiti (Tjaša in Uroš Steklasa), polfinalistka v mlajši kategoriji: „Zelo sem vesela, da sem prišla naprej, presenečena, saj nisem pričakovala. Pojem že od zgodnjega otroštva, vsak dan. To pesem sem pela tudi na poroki mojih staršev. Rada poslušam Avsenike, Polkaholike ter Tjašo in Uroša.“ jem Facebook in YouTube profilu. Tako je bilo že po markovskem nastopu. Prvi polfinalistki projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sta postali Lara Tement v mlajši kategoriji in Kaja Kokol Zebec v starejši. Obe se že zelo veselita polfinalnega nastopa v aprilu prihodnje leto. Vse nastopajoče so v spomin na nastop prejele majice z logotipom projekta. MG www.vitiva.eu www.otrocipojejo.si 9 SEZONA . PROJEKTA Foto: ČG ^ƉƌŽũĞŬƚŽŵƐĞƉŽŶŽǀŶŽǀƌĂēĂŵŽŶĂƓŽůĞŝŶƐƚĞŵ ŶĂƓŽůƐŬĞƉƌŝƌĞĚŝƚǀĞ͘ĂŶƉŽƉƌŝƌĞĚŝƚǀŝďŽŵŽŶĂ &ĂĐĞŬŝŶzŽƵdƵďĞƉƌŽĮůŝŚZĂĚŝĂWƚƵũŽďũĂǀŝůŝ ŬƌĂƚŬĞŝnjƐĞŬĞŶĂƐƚŽƉŽǀ͕ŶĂŬŽŶĐƵƉŽƐŶĞƚŬĂ ďŽĚŽŽďũĂǀůũĞŶŝƚƵĚŝnjŵĂŐŽǀĂůĐŝ͘ Štajerski TEDNIK torek, 22. 11. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 12 torek z 22. novembra 2022 Starše z Uspešna viničarska ekipa Ptuj z Četrti samostojni projekt Komornega zbora Glasis 800 litrov vina LaBrajde Zvoki Slovenije so navdušili občinstvo Viničarska ekipa občine Starše je letos pridelala okoli 70 litrov vina potomke najstarejše trte na svetu in 800 litrov občinskega vina LaBrajde. Tako s količino kot kakovostjo letošnjega pridelka so zadovoljni. stran 12 Komorni zbor Glasis, ki deluje po okriljem KUD Markovski zvon, je četrti samostojni projekt posvetil slovenski ljudski glasbi. Občinstvo je v skoraj dvournem programu popeljal od ene do druge slovenske pokrajine – s pomočjo glasbe, plesa in prebiranjem narečnih besedil. Foto: EK Viničarska ekipa občine Starše V starški občini so že pred leti po ljudskem izročilu sestavili viničarsko ekipo, predvsem po zaslugi potomke najstarejše trte na svetu modre kavčine z mariborskega Lenta in brajd, ki že od nekdaj krasijo kmečka dvorišča na območju Dravskega polja. Viničarska ekipa skrbi za vinsko trto vse od rezi do dobrega vina v kleti. Sestavljajo jo: trgači, ahtar (varuje trto pred nepridipravi in morebitnimi tatovi) ter kletar in njegovi pomočniki, ki so zadolženi za stiskanje mošta in nego vina. Pridelujejo dve vrsti vina, in sicer vino potomke stare trte modre kavčine, ki je protokolarno vino župana in ga polnijo v steklenicah velikosti 0,25 litra. Občinsko vino LaBrajde pa je vino, ki ga pridobijo iz brajd na kmečkih dvoriščih in ga točijo na občinskih prireditvah. Kot je znano, je občina ime vina LaBrajde zaščitila pri Uradu za industrijsko lastnino, kar pomeni, da tega imena za vina v Sloveniji nihče drugi ne more uporabiti. Vodja viničarske ekipe Igor Trstenjak je ob Martinovanju povedal, da jim letos dela ni zmanjkalo. V spomladanskih mesecih so opravili rez, nato je bilo treba škropiti, odstranjevati zalistnike in zaradi suše trto tudi zalivati: »Martinovo je mejnik, ko se končajo dela v vinogradu, sedaj pa je na vrsti kletarjenje. Letošnji pridelek je zadovoljiv, pa tudi kakovosten. Zahvaljujem se celotni viničarski ekipi za prostovoljno delo, ki so ga opravili. Upam, da bomo to tradicijo uspešno peljali naprej.« Krona viničarske ekipe je vinska kraljica, ki predstavlja občino po vseh Sloveniji in se udeležuje vinskih prireditev. Letos so to nalogo zaupali domačinki Anji Kelc. Estera Korošec Cepiče potomke stare trte ima že več kot 100 občanov Pred nekaj več kot desetimi leti so pri OŠ Starše in pri cerkvi zasadili potomko najstarejše trte na svetu.. Cepiče potomke stare trte uradno s certifikatom občine prejmejo tudi Staršani vsako leto na prireditvi »Rez potomke stare trte« v začetku marca. Gorišnica z Koncert ljudskih viž Veselo so zaigrali in zapeli Kulturno društvo Odpev iz Male vasi je sredi oktobra v vaški dvorani v Muretincih organiziralo – kot so ga poimenovali – meddržavni koncert ljudskih viž, pesmi in plesa. Foto: arhiv KD Trio Vetrnica Vse zbrane je najprej z nevestino polko pozdravil domači trio Vetrnica, v katerem igra tudi predsednik KD Odpev Konrad Kostanjevec. Ta je v imenu društva pozdravil prav vse goste in nastopajoče. Še posebej pa se je zahvalil vodstvu občine Gorišnica in Uradu RS za zamejce doma in po svetu, ki sta finančno oz. sponzorsko podprla izvedbo prireditve. Obe omenjeni instituciji, bar Zinka Muretinci in družba Radio-Tednik Ptuj, so prejeli tudi zahvalo za podporo ljubiteljski kulturi. KD Odpev je bilo sicer ustanovljeno aprila 2000 s ciljem ohranjati in razvijati ljubiteljsko kulturo tako doma kot pri zamejskih Slovencih, živečih v Hrvaški in Madžarski. Na oktobrskem koncertu so se predstavile skupine: ljudski godci trio Vetrnica, pevke ljudskih pesmi DU Lenart, Štajerski frajtonarji, pevci vasi KD Odmev Mala vas, ljudski pevci Hajdina, Prešmentani faloti in ljudske pevke društva gospodinj Vitomarci, folklorna skupina upokojenk zamejskih Slovencev iz Madžarske ter Porabski trio iz Madžarske. Uradni del koncerta se je zaključil s skupno pesmijo vseh obiskovalcev in nastopajočih »Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi«, nato pa je sledilo še prijetno druženje ob glasbi. Konrad Kostanjevec Foto: ČG Komorni zbor Glasis je zadnji projekt posvetil slovenski ljudski glasbi. Nastopi so bili tehnično dovršeni, razgibani in odlično izvedeni. Navdušeno ploskanje in stoječe ovacije pričajo o tem, da je komorni zbor Glasis s svojimi interpretacijami več kot navdušil občinstvo. S projektom, ki so ga poimenovali Zvoki Slovenije, je zbor predstavil bogato zakladnico glasbe slovenskih pokrajin in najrazličnejših zvokov, ki jih srečamo na slovenskih tleh. Celoten nastop so podkrepili z različnimi vizualnimi sredstvi. »Naša želja je, da bi ta projekt vplival na ohranjanje slovenske ljudske glasbe in pripomogel k širitvi narodne zavesti med tistimi, ki imajo radi slovensko glasbo. Večina skladb, ki smo jih uvrstili v repertoar, so priredbe slovenskih ljudskih pesmi v avtorstvu slovenskih skladateljev, nekatere med njimi pa so zgolj enoglasni zapis osnovne melodije, izvedene v kanonu,« je izpostavila predsednica zbora Martina Horvat in dodala, da so izjemno hvaležni vsem, ki so jih prišli poslušat. »Kar dva večera nam je uspelo skoraj do zadnjega sedeža zapolniti dvorano v domini- kanskem samostanu in to nas res izjemno veseli.« Program so bogato popestrili plesalci Folklornega društva Antona-Jožeta Štrafela Markovci. Letos so prepevali na Irskem Komorni zbor Glasis sestavlja 25 pevk in pevcev iz okolice Ptuja ter Markovcev, vodi pa ga dirigent Ernest Kokot. V tem času so se udeležili šestih mednarodnih zborovskih tekmovanj po različnih evropskih državah, nazadnje maja letos na Irskem, dveh državnih tekmovanj Naša pesem ter vsakič osvojili odlične ocene in najvišja priznanja. Prav tako sodelujejo z različnimi zborovskimi zasedbami in skladatelji. Leta 2014 so pripravili prvi samostojni projekt Gospel in duhovna glasba, sledil je projekt Musica Noster Amor (Glasba, ljubezen naša), lani v božično-novoletnem času pa projekt O Magnum Mysterium (O, čudovita skrivnost). Estera Korošec Hajdina z Ocenjevanje urejenosti okolja Priznanje tudi župniku Na Hajdini so ob letošnjem občinskem prazniku podelili priznanja za vzorno urejene objekte. Kategorij za priznanja je več, o nagrajencih odloča komisija. Ta najprej objavi poziv za zbiranje predlogov, nato pa opravi ocenjevanje na terenu. Priznanji za vzorno urejeno vaško skupnost sta letos prejeli Skorba in Gerečja vas. Najlepše urejeni poslovni objekt v občini je župnijski urad sv. Martina, priznanje za vzorno urejeni nastanitveni obrat so podelili Apartmajem Furman iz Slovenje vasi. Hotel Roškar so nagradili s priznanjem za vlaganja na področju gostinstva in turizma. Dragica in Jožef Meglič iz Skorbe sta prejela priznanje za ohranjanje tradicionalne arhitekture na vasi. Izročili so tudi štiri vrtnice za Foto: Tadej Tement Prejemniki priznanj za vzorno urejene objekte in okolice v družbi podeljevalcev vzorno urejene stanovanjske hiše. Karmen in Primož Vidovič iz Gerečje vasi sta prejela zlato vrtnico, Silva in Marijan Dominko iz Hajdoš srebrno, Cvetka in Franc Pesek iz Slovenje vasi ter Miran Cvilak, prav tako iz Slovenje vasi, pa so prejemniki bronaste vrtnice. MZ Slovenija, Ormož z Moja dežela, lepa in gostoljubna Kog tretje najlepše vaško jedro Na Kogu v občini Ormož so ponosni na novo osvojeno priznanje – tretje najlepše urejeno vaško jedro v državi. Turistična zveza Slovenije je pred dnevi podelila nagrade v okviru natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna. Gre za vseslovensko tekmovanje v urejenosti in gostoljubnosti, ki je letos potekalo pod sloganom Kjer je zdravje doma. Majhen kraj v občini Ormož – Kog je bil že drugič nagrajen, tokrat si je v kategoriji vaška jedra prislužil tretje mesto. »Izvedenih je bilo kar nekaj naložb, poleg tega pa Kogovčani dobro skrbijo za nje- Foto: arhiv občine Ormož Kogovčani se lahko pohvalijo s tretjim najlepšim vaškim jedrom v državi. govo urejenost in čistočo. Vse to je botrovalo k temu, da imamo kraj, na katerega smo lahko ponosni in ki je prepričal tudi Turistično zvezo Slovenije – tretje najlepše urejeno vaško jedro v Sloveniji,« se je naziva razveselil župan Danijel Vrbnjak. Sicer pa je nagrado prejel tudi Lenart, Sončna dolina Bioterme pa je pristala na drugem mestu v kategoriji glampingi. Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 22. 11. 2022 COLOR CMYK Rokomet Po dvajsetih letih do točke v Dobovi Stran 14 Rokomet Velika Nedelja znova na pravi poti Stran 14 stran 13 Nogomet Kdo bo najboljši na svetu? Stran 16 Futsal Iz kroga v krog oslabljeni, a nizajo odlične rezultate Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 2. SNL, 17. krog Igra celo boljša od rezultata Ilirija 1911 – Aluminij 2:3 (1:1) Štajercev, ki so prevladovali večji del tekme, čeprav je manjkal pomembni mož ekipe Rok Frešer. STRELCI: 0:1 Jagić (20.), 1:1 Poplatnik (45.), 1:2 Skiba (54.), 1:3 Koblar (58.), 2:3 Poplatnik (80.). ILIRIJA: Dermastija, Stankovič, Tomiček, Golob (od 60. Brkić), Piskule (od 80. Urtelj), Rorič, Beguš, Kepic (od 60. Mlakar), Bošnjović (od 60. Gutić), Škoflek, Poplatnik. Trener: Goran Stankovič. ALUMINIJ: Banić, Martić, Jovan (od 83. Munić), Crnčec, Koblar, Jagić, Gorenak (od 83. Schaubach), Katuša (od 83. Borovnik), Brest (od 86. Bizjak), Marinšek (od 93. Medved), Skiba. Trener: Robert Pevnik. Derbi kroga je bil odigran na stadionu Ilirije v Ljubljani, kjer so gostovali šumarji. Ambiciozni klub iz prestolnice je tokrat moral priznati premoč Kidričani so v tekmo vstopili samozavestno, saj na zadnjih štirih tekmah niso prejeli zadetka. »Vidi se, da smo z ekipo v teh mesecih, kar smo skupaj, dobro delali. Najmanj prejetih golov izmed vseh moštev v ligi je dokaz, da smo čvrsta ekipa, da dihamo eden za drugega in da tekmecem ne ponujamo veliko priložnosti. Tudi zaradi tega se na nas težko pripravijo, nam pa seveda to vliva dodatno samozavest,« je o tem povedal Luka Koblar, član centralne branilske vrste Aluminija. Prvi gol na tekmi so gostje zabili v 20. minuti, ko so izpeljali odlično akcijo: začeli so jo na svoji polovici, v sredini je Marinšek žogo podal do Katuša, ta pa je z odlično asistenco lepo našel vtekajočega Jagića, ki se je povsem nepričakovano znašel sam pred vratarjem Dermastjem in ga tudi rutinirano ugnal – 0:1. Ko je že kazalo, da bo to tudi izid polčasa, je najnevarnejši domači napadalec Poplatnik v sodnikovem dodatku izkoristili napako Crnčca in z obilo občutka izid izenačil – 1:1. Drugi del srečanja so znova bolje odprli gostje, ki so hitro prišli do prednosti dveh zadetkov. Najprej je podajo Bresta spretno v gol iz bližine pretvoril Skiba, le nekaj minuta zatem pa je bil po izvedenem kotu Ma- Nogomet z 2. SNL, 17. krog Kljub obilici smole s poškodbami do dragocene točke Roltek Dob – Kety Emmi&Impol Bistrica 1:1 (0:1) rinška najvišji v skoku Koblar – 1:3. »V prvem polčasu domačini niso imeli kakšne res izrazite priložnosti, tik pred odmorom pa smo storili manjšo napako v obrambi, pa smo bili takoj kaznovani z izenačenjem. Med polčasom smo se pomenili med seboj in nato odlično začeli drugi del. Vodstvo 1:3 nam je dalo zagona, kljub temu pa je to 'nevaren izid', saj lahko že en sam gol poruši ta občutek mirnosti, kar se je ob koncu tudi izkazalo,« je dejal strelec tretjega gola za Aluminij Luka Koblar. Po številnih zapravljenih priložnostih šumarjev je za napeto končnico srečanja znova poskrbel Poplatnik, ki je unovčil lepo globinsko podajo in ob srečanju ena na ena z Baničem še drugič zadel v polno – 2:3. »Poplatnik je odličen nogometaš z veliko izkušnjami in čeprav sva imela s Crnčcem dovolj informacij o njem, je vseeno Luka Koblar, Aluminij: »V tekmo smo vstopili z enim samim razmišljanjem, tistim o zmagi in osvojitvi treh točk. Tekma je bila dobra z obeh strani, mi pa bi jo morali glede na število 100 % priložnosti odločiti v svojo korist že pred končnico. Pri izidu 1:3 smo imeli ogromno protinapadov, ki se na našo žalost niso končali z golom. Po znižanju na 2:3 je sledilo obdobje živčnosti in napetosti, a smo storili vse, da ne bi prejeli še enega gola. Na koncu nam je uspelo ohraniti prednost, to pa je tudi najpomembnejše.« Robert Pevnik, trener Aluminija: »V več ozirih je bila tekma z naše strani odlična, predvsem v začetkih STRELCA: 0:1 T. M. Panić (17.), 1:1 Černe (47.). ROLTEK DOB: Fermišek, Šipek, Černe, Levec (od 80. Avbelj), Zenković (od 64. Ciglar), Petek, Dajčman, Mitrović, Makovec, Židan, Kasnik. Trener: Žan Cerar. KETY EMMI&IMPOL BISTRICA: Dabanović (od 46. Vunderl), Šlamberger, Rozman, Vidmar, Korošec, Maher, Kujović (od 73. Ferčič), Bračko, Havelka, Martinčič (od 3. Koprivc, od 83. V. Panić), T. M. Panić. Trener: Franci Fridl. V predzadnjem krogu jesenskega dela sezone so Bistričani gostovali v Dobu, ki ima v tej sezoni precejšnje težave, med drugim ga je tretjeligaš Videm izločil iz pokalnega tekmovanja. Težave na tekmi pa so imeli tudi varovanci Francija Fridla: ta je moral prvo menjavo opraviti že v 3. minuti, saj si je v prvi akciji na tekmi pri skoku Martinčič poškodoval gleženj. Za nameček je moral drugo zamenjavo na tekmi opraviti med polčasom: že na ogrevanju je bolečino v stegenski mišici začutil kapetan Jaka Dabanovič, ki je do odmora še nekako zdržal, nato pa je moral na prisilni počitek … Za edina gola svojih ekip na tekmi sta poskrbela najboljša strelca: po globinski podaji Foto: Črtomir Goznik Tomislav Jagić (Aluminij, rdeči dres) je v Ljubljani dosegel prvi zadetek v sezoni. O jesenskem prvaku bo odločal zadnji krog in derbi v Kidričevem Foto: Črtomir Goznik Nejc Bračko (Kety Emmi&Impol Bistrica) Havelke je za vodstvo gostov poskrbel Tai Matea Panić (šesti gol v sezoni), na začetku drugega polčasa pa je po gneči izenačil Gašper Černe (osmi gol v sezoni). Franci Fridl, trener Bistrice: »Med srečanjem smo imeli kar nekaj težav s poškodbami, zato je bila tekma še posebej zahtevna. Prvi polčas smo odigrali zelo dobro, za večjo posest in več priložnosti bi lahko bili nagrajeni še s kakšnim golom več. V drugem delu smo pričakovali pritisk domačinov, ki jim v pri dnu lestvice teče voda v grlo, kar se je tudi uresničilo. Po hitrem izenačenju smo jih nato nekako umirili in poskušali priti do zmage, a nam ni uspelo. Tudi točka v gosteh je uspeh, čeprav smo mi tisti, ki lahko bolj žalujemo za polnim izkupičkom. Jesenski del se bliža zaključku, pozna se že utrujenost, a bo treba tudi na zadnji tekmi proti Bilju potrditi visoko pozicijo. Vse bomo naredili za uspešen zaključek tega dela sezone.« JM Tudi po odigranem 17. krogu na vrhu ni prišlo do sprememb, vodilna trojica – Rogaška, Aluminij in Krka – je z zmagami le še učvrstila svoj vodilni položaj. Ker so slavili v dvobojih z neposrednimi zasledovalci, pa je njihova prednost na vrhu nekoliko lagodnejša. Največ zadetkov – kar osem – so gledalci videli v Rogaški Slatini, kjer je gostoval Rudar. Velenjčani so ob polčasu vodili 2:3, a so do konca v festivalu golov potegnili krajšo … Pod osem zadetkov so se podpisali zgolj štirje strelci, Nejc Gradišar trikrat in Anel Hajrić dvakrat pri domačih, pri gostih pa dvakrat Nik Omladič in enkrat Filip Kostić. Na Portovaldu v Novem mestu je gostovala lendavska Nafta, ki ji v zadnjem času ne »cvetijo rožice«. Na Dolenjskem se je njihov slab niz nadaljeval, za žur domačih zabil dva gola,« je kakovost najboljšega strelca lige (13 zadetkov, toliko kot Susso iz Bilj) potrdil Koblar. Domačini so v zaključku srečanja vse stavili na napad, imeli dve lepi priložnosti, a je ostalo pri izidu 2:3. Zmaga je vseeno imela visok davek, zaradi rumenih kartonov na tekmi proti Rogaški v petek ne bosta smela nastopiti Marinšek in Koblar (oba sta prejela četrti rumeni karton). JM obeh polčasov smo prikazali dobro igro, s številnimi natančnimi podajami in lepimi potezami. Že ob polčasu bi lahko bili v prednosti, žal mi je prejetega zadetka v sodnikovem dodatku. Po vodstvu 1:3 smo še naprej igrali dobro, nizali akcije za povišanje vodstva, a nam jih ni uspelo realizirati. S tem smo tekmecu dopustili nekaj možnosti in na koncu tudi malo trpeli, vseeno pa menim, da je zmaga na zahtevnem igrišču Ilirije povsem zaslužena. Skorajda vsako tekmo igramo dobro, še posebej derbije, si ustvarjamo veliko priložnosti, to nas res veseli. Lahko bi zabili kakšen gol več, a ne smemo biti nezadovoljni s tremi doseženimi goli.« navijačev pa je s svojima prvima prvenstvenima zadetkoma v sezoni (v pokalu jih je dosegel že pet) poskrbel mladi Domen Žur. Najvišjo zmago v tem krogu so slavili Ajdovci, ki so v dvoboju nekdanjih prvoligašev ugnali Kranjčane. Domačini so imeli udobno prednost 3:0, a so se Gorenjci približali na zgolj gol zaostanka (3:2). Za mirnejše nadaljevanje je poskrbel Marko Nunić, ki je Primorje znova popeljal v mirne vode. Dekančani so v boju za obstanek dosegli pomembno zmago na domačem igrišču, Ravenčani pa so osvojili dragoceni točko v gosteh. S svojim drugim golom na tekmi jim jo je v 92. minuti zagotovil hrvaški napadalec Dejan Maksimović (osmi gol v sezoni, peti v prvenstvu). REZULTATI 17. KROGA: Ilirija 1911 – Aluminij 2:3 (1:1); Roltek Dob – Kety Emmi&Impol Bistrica 1:1 (0:1); Krka – Nafta 1903 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Oštrek (26.), 1:1 Žur (37.), 2:1 Žur (56.): Primorje – Triglav Kranj 5:2 (2:0); strelci: 1:0 Sagitov (30.), Principe (44.), 3:0 Sagitov (50.), 3:1 Pantelić (53.), 3:2 Matko (65.), 4:2 Nunić (71.), 5:2 Bončina (87.); Rogaška – Rudar Velenje 5:3 (2:3); strelci: 0:1 Kosić (14., z 11 m), 1:1 Hajrić (15.), 2:1 Gradišar (36.), 2:2 Omladič (39.), 2:3 Omladič (45.), 3:3 Gradišar (47.), 4:3 Hajrić (62.), 5:3 Gradišar (69.); Vitanest Bilje – Fužinar Vzajemci 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Maksimović (23.), 1:1 Erniša (71.), 2:1 Štrukelj (82.), 2:2 Maksimović (92.); Jadran Dekani – Beltinci Klima Tratnjek 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Vranješ (24.), 2:0 Ljutić (86.). Tekma Krško – Brinje Grosuplje je bila zaradi razmočene zelenice prestavljena na 30. 11. 1. ROGAŠKA 17 2. ALUMINIJ 17 3. KRKA 17 4. ILIRIJA 1911 17 5. NAFTA 1903 17 6. PRIMORJE 17 7. BELTINCI TRATNJEK 17 8. K. E. BISTRICA 17 9. VITANEST BILJE 17 10. RUDAR VELENJE 17 11. JADRAN DEKANI 17 12. FUŽINAR VZAJEMCI 17 13. TRIGLAV KRANJ 17 14. KRŠKO 16 15. ROLTEK DOB 17 16. BRINJE GROSUPLJE 16 12 12 10 8 7 5 6 5 6 5 4 5 5 4 3 3 4 3 4 5 4 7 4 6 3 5 7 3 3 3 6 3 1 2 3 4 6 5 7 6 8 7 6 9 9 9 8 10 31:13 31:12 27:14 30:14 33:26 25:25 26:28 18:20 28:38 26:30 15:17 27:32 18:29 21:33 23:37 14:25 40 39 34 29 25 22 22 21 21 20 19 18 18 15 15 12 JM Štajerski TEDNIK torek, 22. 11. 2022 COLOR CMYK Šport 14 torek z 22. novembra 2022 Liga NLB Rokomet z Liga NLB, 9. krog REZULTATI 9. KROGA: Dobova – Jeruzalem Ormož 24:24 (12:13), Riko Ribnica – Maribor Branik 23:23 (11:11), Trimo Trebnje – Krka 39:37 (21:17), Koper – Krško 33:18 (17:8), LL Grosist Slovan – Gorenje Velenje 29:36 (14:18), Sviš Ivančna Gorica – Celje Pivovarna Laško 21:35 (10:20), Urbanscape Loka – Slovenj Gradec 27:27 (13:11). Po dvajsetih letih do točke v Dobovi Dobova – Jeruzalem 24:24 (12:13) JERUZALEM: Balent (4 obrambe – 1 x 7 m), Skledar (6 obramb – 1 x 7 m), Zemljič; Munda 1, Bogadi 3, Pungartnik, Fergola, Vincek, Žuran 3, G. Hebar 4, Šulek, Čirović 7, Cirar 6 (5), Kolmančič, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Dobova 3/1; Jeruzalem 7/5. IZKLJUČITVE: Dobova 10; Jeruzalem 12 minut. Ormožani so v sklopu 9. kroga Lige NLB gostovali v Dobovi, ki je za Jeruzalem eno najneugodnejših gostovanj v zgodovini kluba. Zadnja zmaga Prlekov v Dobovi sega v leto 2002, ko je Ormožanom uspel preboj iz 1. B v 1. A-ligo. Že takrat je ekipo Jeruzalema kot trener vodil Saša Prapotnik, takrat star šele 29 let, za Ormožane pa sta igrala današnji predsednik kluba Mladen Grabovac in pomočnik trenerja Silvo Kirič. Dobova je tekmo začela odlično (4:1) in vse je kazalo, da bodo Ormožani zabeležili četrti zaporedni poraz. Z nekaj odličnimi obrambami je goste v igro vrnil Tomislav Balent, David Bogadi pa je v 19. minuti poskrbel za drugo vodstvo Jeruzalema na tekmi (7:8). Do odmora so boljšo predstavo pokazali Ormožani, ki so na krilih zadetkov Nika Čirovića ušli na najvišjo prednost na tekmi – 9:12. Ignjat Nešić in vratar Jernej Mlakar sta Dobovo držala nad površjem in prednost gostov ob odhodu na odmor je znašala en zadetek (12:13). Tudi v nadaljevanju so gledalci spremljali izjemno izenačeno tekmo, kjer sta se tekmeca neprestano izmenjavala v vodstvu. Po dolgem času je bilo opaziti pravi borbeni duh Ormožanov, ki se kljub nekaterim zapravljenim strelom niso predajali. Niti v 50. minuti, ko je najboljši strelec gostiteljev Željko Šukić zadel za +2 (21:19). V zaključku tekme so bili bližje zmagi Ormožani, ki so imeli tudi zadnji napad za zmago, a je os- talo pri neodločenem rezultatu, kar je na koncu razveselilo obe ekipi. V petek, 25. novembra, ob 18.00 na Hardek prihaja vodilna ekipa Lige NLB Trimo iz Trebnjega. Tomislav Balent, kapetan Jeruzalema Ormoža: „Ta osvojena točka v Dobovi za nas pomeni več kot zmaga. Bili smo blizu zmagi, vendar smo zadovoljni tudi s točko. Imeli smo nekaj kriznih trenutkov, vendar smo na račun velike borbenosti in želje po uspehu spreobrnili potek tekme v našo korist. Škoda, da smo zapravili preveč zicerjev, saj nas je to stalo zmage. Kot kapetan si želim, da ekipa tudi na naslednjih tekmah kaže take borbene predstave, saj le na tak način lahko do konca leta 2022 osvojimo še kakšno točko.“ Uroš Krstič Gorišnica še naprej v črnem nizu, Velika Nedelja znova na pravi poti Moškanjci-Gorišnica – Frankstahl Radovljica 30:32 (12:13) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl (9 obramb, 2 z 7-m), Kroflič (1 obramba), Brodnjak; Šandor 8/1), Hrupič 7(1), Leben 4, Belšak 3, Lorenčič 3, T. Bedrač 2, Žnidarič 1, Zupanič 1, Ozmec 1, Tement, Geč. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 2/4; Frankstahl Radovljica 3/5. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 12 minut; Frankstahl Radovljica 12 minut. Rokometaši Gorišnice so s porazom zaključili mini serijo treh domačih preizkušenj, zmagali so proti Veliki Foto: Črtomir Goznik Nedelji (28:27), izgubili pa Radovljičani so si odločilno prednost na tekmi priigrali v sredini drugega polčasa. proti Mokercu (26:34) in Radovljici (30:32). Priložnost smo prejeli preveč zadetkov iz situa- pripeljalo do tega, da je Sevnica – ne igralski kader mučimo za nove točke bodo imeli cij, kjer bi lahko igro prekinili – znova dolžna in ne kriva – ob odhodu na odpredvsem na postavljeno v petek, ko bodo gostovali pomanjkanje zbranosti. Pred nami je mor zaostajala le tri zadetke (10:13). veliko dela, da popravimo vse napaObramba Velike Nedelje na čelu obrambo. V sredo nas čaka v Hrpeljah pri domačem ke in da rezultatsko krivuljo znova z vratarjem Ianom Mesarcem je bila žreb Pokala Slovenije, Jadranu. obrnemo v svoj prid.« tudi na začetku 2. polčasa čvrsta in kjer si želimo domače Gorišničani so vodili večino prveprednost v prid gostov je naraščala tekme in nasprotnika, ki je ga polčasa, v več primerih s tremi iz minute v minuto. V 44. minuti je goli razlike (6:3, 7:4, 8:5, 9:6, 10:7). Sevnica – Velika Nedelja bilo že +8 za goste (14:22). V zad- premagljiv.« 24:29 (10:13) VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (1 obramba), Prejac, Mesarec 2 (11 obramb – 2 x 7 m); Zorec 1, Kosi 1, Pandev 6, Kovačec 5, Niedorfer, Toplak 2, Voljč, Sovič 2, Borko 4 (3), Mlač Černe 6. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec. SEDEMMETROVKE: Sevnica 6/3; V. Nedelja 3/3. IZKLJUČITVE: Sevnica 10; V. Nedelja 10 minut. RDEČI KARTON: Kosi (51., V. Nedelja). IGRALEC TEKME: Jan Mlač Černe (Velika Nedelja). Velika Nedelja je v Sevnici prikazala solidno predstavo in s suvereno zmago prekinila niz štirih zaporednih porazov. Že v 1. polčasu bi morala prednost zelenih znašati vsaj pet ali šest zadetkov, vendar je nekaj napak posameznikov, povezanih z nedisciplino v igri ter tehničnimi napakami, 1. TRIMO TREBNJE 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 3. GORENJE VELENJE 4. RIKO RIBNICA 5. KRKA 6. SLOVENJ GRADEC 7. URBANSCAPE LOKA 8. KOPER 9. JERUZALEM ORMOŽ 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 11. DOBOVA 12. LL GROSIST SLOVAN 13. MARIBOR 14. KRŠKO Foto: Črtomir Goznik Ormožani so dobro igrali v obrambi. Rokomet z 1. B DRL (m), 9. krog S slabšim zaključkom (v zadnjih šestih minutah niso dosegli gola) so gostom dovolili, da so njihovo prednost izničili in pred odhodom na odmor celo povedli (12:13). Po izenačenem začetku drugega polčasa so bolje nadaljevali Gorenjci, ki so z nekaj dobrimi obrambami in hitrimi protinapadi prišli do prednosti treh golov (16:19 v 37. minuti). Deset minut kasneje je bila razlika v njihovo korist že šest golov (19:25). Tekmo so mirno kontrolirali vse do zadnjih minut, ko je domačinom s serijo 5:1 uspelo poraz ublažiti. Nejc Šandor, Moškanjci-Gorišnica: »Po dobrem uvodu v sezono smo v zadnjih nekaj tekmah – izjema je bil derbi z Veliko Nedeljo – padli v črni niz, iz katerega se ne moremo izvleči. V začetni fazi tekme smo igrali sproščeno, proti koncu prvega polčasa pa je zbranost popustila. V drugem polčasu je bila naša realizacija pri strelih porazna, prav tako pa stran 14 njih petnajstih minutah tekme so gostje ob izgubi dveh pordečelih igralcev nekoliko popustili in Sevnici je uspelo ublažiti končni poraz na –5 (24:29). V naslednjem krogu v soboto, 26. novembra, zelene čaka še eno težko gostovanje pri Šmartnem. Peter Zorec, kapetan Velike Nedelje: „Dokazali smo, da nismo pozabili igrati rokometa. Še vedno delamo preveč nepotrebnih osnovnošolskih napak, v katere nas tekmeci niti ne prisilijo, ampak jih zakuhamo kar sami. Pohvalil bi igro v obrambi, iz katere so izhajali številni protinapadi ter lahki zadetki. V napadu se glede na maloštevilni JM 9 9 9 8 9 8 8 9 9 8 9 9 9 9 8 8 7 6 5 4 3 3 3 1 2 1 1 0 0 0 1 1 0 1 2 1 1 4 1 2 2 2 1 1 1 1 4 3 3 5 5 3 6 6 6 7 16 16 15 13 10 9 8 7 7 6 5 4 4 2 Rokomet z 2. DRL (m), 8. krog Rokometaši Drave so stopnjevali svojo igro Drava Ptuj – Kočevje 33:27 (15:14) DRAVA PTUJ: Kramberger, Kuzma, Šeruga, Peklar, Maroh 11, Krabonja 6, Bedenik, Rohjt 3, Škorc, Kocijančič T. 4, Anžel, Krasnič 4, Krajnc Vasić 3, Rkman, Bezjak, Kocijančič S. 2. Trener: Sebastjan Oblak. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 5/9; Kočevje 6/8. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 10 minut; Kočevje 10 minut. Strokovni dvojec, ki ga sestavljata trener Sebastjan Oblak in pomočnik Nejc Janžekovič, je ptujske rokometaše dobro pripravila na vnovičen derbi, tokrat proti neugodni ekipi Kočevja. Igralci Drave so skozi tekmo stopnjevali tempo in so z odlično končnico prišli do zmage s šestimi zadetki razlike. Ta razlika je na koncu presenetljivo visoka, saj je kar precej gledalcev v športni dvorani Ljudski vrt v glavnem spremljalo zelo izenačeno tekmo. Rokomet je kolektivna igra, a na tekmi med Dravo in Kočevjem sta vsak na svoji strani izstopala Jan Maroh in Nace Zajc. Prvi je pokazala svojo igralsko polivalentnost, saj je zabijal s številnih igralskih položajev in je skupaj zbral kar enajst zadetkov. Drugi je kot organizator igre povezoval svoje soigralce in je bil ob tem neumoren tudi v zabijanju zadetkov ter jih je na koncu zbral osem. To sta bila najboljša posameznika tekme, ki je bila iz rokometnega vidika zares dobra. Start je bil rezultatsko izenačen, prvi vidni odcep od te linije se je zgodil v 18. minuti, saj so gostje, ki so vso tekmo igrali sila agresivno obrambo in so imeli v vratih tudi razpoloženega Blatnika, ušli za tri zadetke (7:10). Ptujčanov to ni zmedlo in so v končnici prvega dela odigrali učinkoviteje ter so z zadetki Maroha, Kocijančiča in Krabonja (njegova vrnitev v ekipo je vidna dodana vrednost, saj je tokrat s položaja desnega krila in protinapadov zabil kar šest zadetkov, op. a.) preobrnili rezultat na 15:14. S tem zaletom so nadaljevali tudi v drugem polčasu, ko so hitro prišli do prednosti plus tri (19:16), a nepopustljivi Kočevci so se hitro vrnili v igro in izenačili na 21:21. Sledilo je izjemnih zadnjih deset minut Drave, v katerih se je dokončno razbranil vratar Škorc (že v prvem polčasu je obranil dve sedemmetrovki in nekaj strelov), sijajno je delovala obrambna postavitev 6-0, v napadu pa je steklo vse kot namazano. Z uspešno končnico, v kateri so zabijali Maroh, Kocijančič, Krabonja in Krasnič, se je prednost domačinov hitro dvigovala in končni rezultat tekme je bil 33:27. Ptujski rokometaši so proti Kočevju dosegli peto zmago v sezoni, s katero so prevzeli prvo mesto na lestvici. Domen Krasnič (Drava): »Začeli smo slabše, kot smo se dogovorili, a smo se proti koncu prvega polčasa zbrali in odigrali precej bolje. V drugem delu smo strnili svoje vrste, odigrali smo zelo dobro v obrambi, vratarja sta oddelala svoje, v napadu pa smo zabili vse, kar smo morali za to zelo pomembno zmago.« David Breznik 2. SRL (m) REZULTATI 8. KROGA: Drava – Kočevje 33:27, Kronos – Pomurje 40:29, Nova Gorica – Ajdovščina 25:32. Prosta je bila ekipa Radgone. 1. DRAVA PTUJ 2. KOČEVJE 3. AJDOVŠČINA 4. KRONOS 5. ARCONT RADGONA 6. NOVA GORICA 7. POMURJE 7 7 7 7 6 7 7 5 5 5 3 2 1 0 1 0 0 2 2 1 0 1 11 2 10 2 10 2 8 2 6 5 3 7 0 1. B SRL (m) REZULTATI 9. KROGA: Sevnica – Velika Nedelja, Moškanjci-Gorišnica – Frankstahl Radovljica 30:32, Ljubljana – Herz Šmartno 30:29, Črnomelj – Dol TKI Hrastnik 33:33, Škofljica – Mokerc Kig 26:24, Grosuplje – Jadran Hrpelje Kozina 34:25, Butan plin Izola – Alples Železniki (25. 11.). 1. DOL TKI HRASTNIK 2. MOKERC - KIG 3. LJUBLJANA 4. RADOVLJICA 5. BUTAN PLIN IZOLA 6. GROSUPLJE 7. ŠKOFLJICA 8. ČRNOMELJ 9. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 10. VELIKA NEDELJA 11. HERZ ŠMARTNO 12. JADRAN HRPELJE 13. SEVNICA 14. ALPLES ŽELEZNIKI 9 9 9 9 8 8 8 9 9 8 8 9 7 8 7 7 6 6 5 5 3 3 4 3 1 1 1 0 1 0 1 1 2 0 2 2 0 1 2 1 0 1 1 2 2 2 1 3 3 4 5 4 5 7 6 7 15 14 13 13 12 10 8 8 8 7 4 3 2 1 Foto: Črtomir Goznik Jan Maroh (Drava Ptuj) je bil najboljši strelec svoje ekipe na tekmi s Kočevjem. Štajerski TEDNIK torek, 22. 11. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija torek z 22. novembra 2022 stran 15 15 Futsal z 1. SFL, 9. krog: Iz kroga v krog oslabljeni, a nizajo odlične rezultate V 9. krogu prve državne lige so bile zelo uspešne gostujoče ekipe, ki so domov odnesle tri zmage. Edino domačo zmago so vknjižili igralci Silika. Identični zmagi sta dosegla Dobovec in Meteorplast, oba 1:7. Dobovec bo naslednji teden igral v elitnem delu Lige prvakov. Derbi četrtfinala: Siliko – Meteorplast V Ljubljani je bil izveden žreb četrinala Pokala Terme Olimia, ki moštvu iz Ljutomera ni bil naklonjen; za vstop na zaključni turnir se bodo Prleki merili z zasedbo Silika. V četrtfinalu se igra na dve tekmi, prve bodo na sporedu 9. 12., povratne pa 3. 2. 2023. Finalni turnir bo gostil Podčetrtek 24. in 25. 2. 2023. Pokal Terme Olimia, pari četrtfinala: Dobrepolje – Meteorplast Šic bar 1:7 (1:2) Siliko Vrhnika – KMN Meteorplast Šic bar FK Dobovec – ŠD Mlinše KMN Bronx Škofije – Kix Ajdovščina FK Dobrepolje – KMN Oplast Kobarid STRELCI: 0:1 Goznik (13.), 1:1 Škulj (18., s 6 m), 1:2 Kneževič (20., z 10 m), 1:3 Kneževič (28.), 1:4 Kneževič (31.), 1:5 Ruis (34.), 1:6 Šnofl (39.), 1:7 Kneževič (40.). Ekipa KMN Meteorplast Šic bar je visoko slavila v Dobrepolju. Ženski futsal pokal, polfinale: ŠD Košana – ŽNK Celje ŠD Extrem – KMN Slovenske gorice Polfinale članic bo 10. oz. 11. 12., o potnicah v finale bo odločala ena tekma. Finale ženskega pokala bo 25. 2. 2023 v Podčetrtku. 1. SFL REZULTATI 9. KROG: Oplast Kobarid – Dobovec 1:7 (1:4), Sevnica – Mlinše 1:2 (0:1), Siliko Vrhnika – Bronx Škofije 5:3 (1:1), Dobrepolje – Meteorplast Šic bar 1:7 (1:2). 1. DOBOVEC 2. SILIKO VRHNIKA 3. METEORPLAST ŠIC 4. BRONX ŠKOFIJE 5. OPLAST KOBARID 6. MLINŠE 7. DOBREPOLJE 8. SEVNICA 8 9 9 9 9 9 9 8 7 6 6 4 4 1 1 0 1 2 1 1 1 3 2 1 0 1 2 4 4 5 6 7 32:8 42:17 33:23 28:23 22:23 15:24 9:39 10:34 22 20 19 13 13 6 5 1 METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; M. Goznik, Kneževič, Goričan, Aljaž Ruis, Kosec, Tkalčič, Šnofl. Trener: Robert Grdović. Domala vsako poročilo s tekme Meteorplasta začenjamo s seznamom igralcev, ki so manjkali, saj je ta zvečine tako dolg, kot je seznam zdravih igralcev – tudi tokrat se temu ni mogoče izogniti … Proti Dobrepolju (v bližini Ribnice) sta zaradi kartonov manjkala Tilen Rajter in Thomas Pihler (tudi poškodo- van), zaradi poškodb ali bolezni pa Adrijan Trstenjak, Kristian Škerget in Aljaž Goznik. Za nameček je moral že v uvodnih minutah dvoboja z igrišča vratar Klemen Anžel, ki ga je nesrečno v koleno zadel eden izmed domačih igralcev. Kljub temu je maloštevilna zasedba trenerja Roberta Grdovića strnila vrste in se veselila nove visoke zmage. Nekaj več kot 100 gledalcev je na prvi zadetek čakalo do 13. minute, ko je domiselno akcijo gostujoče ekipe Odbojka z 3. DOL - vzhod (ž), 5. krog zaključil kapetan Matic Goznik. Gostitelji so odgovorili v 18. minuti, ko je sodnik Alen Božič igranje Urbana Goričana z roko videl v kazenskem prostoru, s šestih metrov pa je bil uspešen Gal Škulj. Domačini so si do konca prvega polčasa nabrali šest akumuliranih prekrškov in s tem Kneževiču omogočili, da je v 20. minuti s kazenskega strela (10 metrov) ponovno popeljal prleško moštvo v vodstvo. Gostitelji so v prvem polčasu preko Škulja enkrat zadeli okvir vrat, gostom pa je kar trikrat veselje preprečil prečnik (Kneževič 2, Goznik). Dobrepolje je uspelo Meteorplastu v drugem polčasu parirati le do 28. minute, nato pa so Kneževič z dvema ter Rok Šnofl in Aljaž Ruis s po enim golom dodobra napolnili mrežo domačega vratarja Mateja Babnika. Kneževič je v sezoni dosegel že 12 zadetkov in je na prvem mestu liste strelcev. Ljutomerčani tako še naprej držijo stik z najboljšima slovenskima moštvoma, Dobovcem in Silikom. »V tekmo smo vstopili nekoliko slabše, morda zaradi utrujenosti od dolge vožnje. Na začetku smo dela- li osnovne napake, nismo se držali navodil trenerja. V drugem polčasu smo dokazali, da smo kakovostnejši od tekmecev in zasluženo zmagali,« je dejal 18-letni Niko Kosec, trener Robert Grdović pa je dodal: »Rezultat ne govori o tem, da bi bila tekma težka. A je bil prvi polčas enakovreden, zato sem bil z vodstvom 1:2 po prvem polčasu zadovoljen. V drugem polčasu smo, kljub temu da smo oslabljeni, prišli do visoke zmage. Ob tem moram izpostaviti Denisa Kneževiča, ki je dosegel štiri zadetke in povzročal domačim igralcem veliko težav. Zdaj nas čaka priprava na Sevnico, proti kateri pričakujem novo zmago.« JM Nogomet z Ženska liga, 10. krog Rezultat ni odraz dogajanja na parketu Do točke sta jih ločili dve minuti ... Kajuh Šoštanj – ŽOK G.S.V. Ptuj 3:0 (21, 22, 24) ŽOK G.S.V. PTUJ: Tomanič, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Hentak, Koren, Sivčevič, Vedlin Gojčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Nepopolno ptujska ekipa je po besedah trenerke Eve Vedlin Gojčič kljub porazu s Kajuhom v Šoštanju odigrala zelo dobro tekmo. V vsakem nizu so bile blizu, o razpletu so odločale nianse ter kanček športne sreče, ki se je tokrat pomaknil na stran domačih odbojkaric … Odbojkarice obeh ekip so v vseh elementih odbojkarske igre prikazale dobro predstavo za ta rang tekmovanja. Na strani Kajuha sta v močnih napadalnih akcijah izstopali Jasna Šumnik in Tajda Robida, ob tem pa so Šoštanjčanke imele tudi visok in uspešen blok. Vse članice Ženskega odbojkarskega kluba G.S.V. Ptuj so odigrale zelo korektno, tokrat je bila najboljša posameznica Lea Horvat, saj je bila odlična v polju in na sprejemu ter tudi uspešna 3. DOL vzhod (ž) 1. KAJUH ŠOŠTANJ 2. MURANIA LENDAVA 3. KEA ŠEMPETER 4. CELJE 5. SLOVENJ GRADEC 6. ŽOK G.S.V. PTUJ 7. SVOLLEY 8. ČRNA 9. SL. BISTRICA II 10. UNIFOREST PREBOLD 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 5 3 3 2 2 2 0 0 1 1 0 2 2 3 3 3 5 5 14:4 12:4 15:7 12:6 9:6 8:10 8:9 7:9 0:15 0:15 13 12 12 10 9 7 6 6 0 0 v zaključku akcij. Ob njej je držala ekipo skupaj kapetanka Alida Tomanič, zelo dobro pa sta odigrali še Vita Hentak in Amadeja Dežman. Iz odbojkarskega vidika so Ptujčanke imele skozi celotno tekmo zelo dober servis in so skupaj na začetnem udarcu naredile le devet napak. Dobro so igrale tudi v polju in glede na taktično pripravo tekme so večkrat uspešno izpeljale napadalno akcijo »križ«. Kljub dobri igri so izgubile s 3:0, saj so Šoštanjčanke v ključnih trenutkih ohranile koncentracijo in izvedle nekaj uspešnih močnih napadov, medtem ko so Ptujčanke prav v zaključkih nizov naredile kakšno napako preveč. Aktivne tudi mlade ptujske odbojkarice Po turnirju na Ptuju se je v soboto v Lendavi odvil še 3. turnir kvalifikacij za 1. ligo v mali odbojki, kjer tekmujejo deklice letnika 2010 in mlajše. Ptujska ekipa je v prvi tekmi igrala z ekipo Murania Lendava in je izgubila z 0:2. Tekma je bila v prvem nizu izenačena do 15:15, nato pa je sodniška napaka vplivala na potek tekme, saj so mlade igralke v nadaljevanju psihično padle, kar je vplivalo na njihovo igro. V drugi tekmi so Ptujčanke z 1:2 izgubile proti Ljutomeru. Prvi in tretji niz so z odlično igro v napadu dobile Ljutomerčanke, drugega pa Ptujčanke. Slednje se po dveh porazih v Lendavi niso uvrstile v 1. ligo, a bodo nadaljevale tekmovanje v ligi nižje, kjer si bodo nabirale prepotrebne izkušnje. ŽOK PTUJ: Tašner, Drach, Fladung, Košir, Majnik, Mlačnik, Murko, Muršec, Vidovič, Vogrinec, Čeh, De Medeiros Cafuta. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. REZULTATI 10. KROGA: Ptuj – Cerklje 2:3 (2:1), Krim – Nona Pomurje Beltinci 0:19 (0:15), Ljubljana – Radomlje Medex 7:1 (2:1), Primorje Gaia Naturelle – Olimpija 0:10 (0:6). 1. POMURJE BELTINCI 2. OLIMPIJA 3. LJUBLJANA 4. RADOMLJE 5. CERKLJE 6. PRIMORJE GAIA 7. PTUJ 8. KRIM 11 11 11 10 11 10 10 10 11 8 8 6 5 2 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 126:3 2 98:9 3 61:16 3 72:17 6 18:48 8 8:68 9 11:116 10 3:120 33 25 24 19 15 6 3 0 Ptuj – Cerklje 2:3 (2:1) STRELKE: 1:0 Eva Vidovič (7.), 2:0 Špela Pernek (12.), 2:1 Klavdija Trdina (23.), 2:2 Hana Feratović (64.), 2:3 Marcela Kos (89.). ŽNK PTUJ: Lana Novak, Eva Vidovič, Tina Hvalec, Tajda Tušek, Tjaša Križan, Pia Ciganović, Anja Lončarič, Taja Lončarič (od 85. Hana Jelen), Maša Potočnik, Nuša Forštnarič, Špela Pernek. Trener: Uroš Šmigoc. Dekleta ŽNK Ptuj so v nedeljo na Mestnem stadionu gostile ekipo iz Cerkelj in v najboljši letošnji predstavi za las ostala brez zaslužene nagrade. Začetek je bil za domačinke naravnost sanjski, saj so z goloma Eve Vidovič in Špele Pernek po 12. minutah igre vodile 2:0. Prednost so varovanke trenerja Uroša Šmigoca zadržale vse do polčasa, čeprav so jo gostje uspele prepoloviti. Ko so v drugem delu Gorenjke izenačile, se je začela bitka za ohranitev remija. Ko je že vse kazalo, da se bo izšlo z dragoceno točko, pa je iz prostega strela iz velike razdalje Marcela Kos dosegla izjemen zadetek in svoji ekipi zagotovila zmago. Uroš Šmigoc, trener ŽNK Ptuj: „Po odličnem začetku je sledil pričakovan padec, saj imajo gostje veliko širši igralski kader, kar se je za prednost izkazalo predvsem v drugem polčasu. Mi smo imeli še kakšno priložnost v prvem polčasu, v drugem pa so gostje prevladovale. Škoda, z nekoliko boljšo udeležbo na treningih in kakšno igralko več v kadru bi lahko takšne tekme šle tudi v našo smer.“ JM David Breznik Foto: Črtomir Goznik Ptujska dekleta so bila proti Cerkljam zelo blizu točki. Mali nogomet z Začetek Občinske nogometne lige Videm 2022/23 Foto: Črtomir Goznik Kljub dobri igri so igralke Ptuja ostale brez kakšne točke. Prvič po sezoni 2019/20 se je znova začelo tekmovanje v Občinski nogometni ligi Videm. Pri članih bo naslov branila ekipa ŠD Selan, zadnji naslov pri veteranih pa je pred tremi leti osvojila ekipa Pizzeria Andiamo (letos je tekmuje v ligi). Veterani REZULTAT 1. KROGA: ŠD Selan Girpica – ŠD Tržec Veterani 9:2. Tekmi ŠD Pobrežje veterani – ŠD Videm veterani in ŠD Zg. Pristava vetera- ni – KMN Majolka veterani sta bili prestavljeni. Člani REZULTATI 1. KROGA: Nogometna šola Klopotec – ŠD Selan 3:14, ŠD Lancova vas – ŠD Tržec R21 3:5, ŠD Zg. Pristava – ŠD As 3:5, KMN Majolka – ŠD Pobrežje 7:6. Darko Lah Štajerski TEDNIK torek, 22. 11. 2022 Šport, rekreacija 16 Katar – Ekvador 0:2 (0:2); 1:0 Valencia (16., z 11 m), 2:0 Valencia (31.). Kdo bo najboljši na svetu? Razpored tekem od torka do četrtka: - torek, 22. november: ob 11.00: Argentina – Savdska Arabija (skupina C) ob 14.00: Danska – Tunizija (skupina D) ob 17.00: Mehika – Poljska (skupina C) ob 20.00: Francija – Avstralija (skupina D) Valencia prvo ime uvodne tekme Laeb, maskota svetovnega nogometnega prvenstva v Katarju Messi, Brazilija in Neymar, Francija in Mbappe, Belgija in De Bruyne, Hrvaška in Modrić, Portugalska in Ronaldo, Nemčija in Goretzka ter Anglija in Kane nekako najbolj silijo v ospredje, čeprav nikoli ne gre odpisati Špancev in Nizozemcev. Angliji in Španiji. Le osem reprezentanc na tem planetu se torej lahko pohvali s to najprestižnejšo lovoriko. Čaka nas kar 64 tekem, upamo, da čim več zanimivih Največ naslovov do sedaj, kar in atraktivnih ter polnih pet, je osvojila Brazilija, po golov, preden bomo izvedeli, štirikrat so slavili Italijani in kdo bo 18. decembra na Nemci, po dvakrat Urugvaj, stadionu v katarskem mestu Argentina in Francija, po Lusailu stopil na najvišjo en naslov pa je pripadel še stopničko. Strelstvo z 2. krog Državne mladinske lige Do novih medalj Eva Petek in Valter Drašler Na drugem turnirju Državne lige mladih so v Črenšovcih znova uspešno tekmovali strelski naraščajniki iz Ormoža, Juršincev in Ptuja ter se veselili novih osvojenih odličij. Mladinka Eva Petek s puško tokrat do brona Zmagovalka uvodnega turnirja med mladinkami s puško in aktualna kadetska ligaška prvakinja, mlada Ormožanka Eva Petek (611.9), je tokrat osvojila bronasto odličje, boljši sta bili Mislinjčanki Anamaria Cvikl (614,2) in Kaja Mencinger (612,1). Dober nastop je pokazala tudi druga Ormožanka Ina Voljč (598,8), ki je osvojila 10. mesto. Med mladinci je z najboljšim rezultatom dneva zmagal odlični Luka Lukić (625,3), uspešna pa sta bila tudi ormoška strelca Kovinarja Jan Dogša (600,3) in Benjamin Nino Kovačec (597,6), ki sta osvojila 8. in 11. mesto, 27. Kidričan Blaž Bogdan (542,7). V ekipni tekmi je tokrat slavila Murska Sobota (1814,4) pred Ormožani Kovinarja (1808,3) in zmagovalci uvodnega turnirja, ekipo Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem (1808,1), 10. Mesto Ljutomer (1593,9). V kadetski konkurenci s puško je zmagal Maksimilijan Žarić (403,0) iz Olimpije, ormoški strelci Rok Škorjanec (372,5), Timotej Boj (358,7) in Jaka Horvat (320,0) so osvojili 18., 28. in 35. mesto. Med kadetinjami je prvo zmago v sezoni slavila Hana Strakušek (413,2) iz Trbovelj s pičlo prednostjo pred zmagovalko uvodnega turnirja, Grosupeljčanko Tjašo Kužnik (412,3). Ekipna zmaga za domačine iz Črenšovcev (1191,1), 9. Kovinar Ormož (1051,2). (549) pred Domžalčanom Matijo Kecljem (546), drugič zapored pa je tretje mesto in drugi bron v sezoni osvojil aktualni kadetski ligaški prvak, Juršinčan Valter Drašler (545) z minimalnim zaostankom za najboljšima dvema. Ptujska strelca Lan Breznik (520) in Jan Miklošič (489) osvojila 7. in 10. mesto, Ormožan Jan Dogša (393) je osvojil 16. mesto. Ptujska mladinka Nika Sitar (507) je bila četrta in je za odličjem zaostala za pet krogov. Drugič zapored je zmagala aktualna ligaška in državna prvakinja Sara Ščuri (545) iz Brežic, miklavška strelka Nika Miholič (488) je bila peta, ormoški strelki Tina Prejac (459) in Brina Voljč (377) sta osvojili 7. in 8. mesto. V ekipni tekmi so slavili Brežičani (1563), pred Ptujčani (1516) in Domžalčani (1493), 5. Kovinar Ormož (1229). Juršinčan Valter Drašler do drugega brona, ekipno srebro za Juršinski kadeti Ptujčane s pištolo blizu Med mladinci s pištolo je novo zmago slavil Izolčan Martin Memon posamičnega odličja Foto: Strelski klub Ptuj Ptujski mladinci s pištolo Lan Breznik, Nika Sitar in Jan Miklošič so v Državni ligi mladih po uvodni ekipni zmagi v Ljubljani tokrat v Črenšovcih osvojili drugo mesto. Med kadeti s pištolo so se znova visoko uvrstili juršinski strelci Jan Brmež Čeligo (347), Miha Močnik (333) in Milan Kvas (328) ter osvojili 4., 5. in 7. mesto. Zmagal je Rene Cverle (360) iz Male Breze pred Rečičanom Tilenom Zidanškom (355). Med kadetinjami je prvič v sezoni zmagala Manja Slak (361) iz Gorenje vasi. V ekipnem tekmovanju je znova slavila favorizirana ekipa Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem s 1063 krogi, Juršinci so bili drugi s 1008 krogi. Med starejšimi dečki s puško je zmagal Grosupeljčan Timotej Slak (186), Ormožani Kovinarja Anej Marin (151), Miha Dogša (149) in Taj Bombek Fermišek (138) so osvojili 31., 33. in 37. mesto ter v ekipni tekmi 12. mesto s 438 krogi. Drugič zapored so zmagali Grosupeljčani s 550 krogi. Med starejšimi deklicami s puško je z najboljšim dosežkom dneva zmagala Rušanka Tara Potrč (189). Tretji turnir prvoligaškega tekmovanja bo potekal 26. in 27. 11. v Ljubljani. Simeon Gönc Po svečanem odprtju, na kateri so se predstavile vse maskote dosedanjih svetovnih prvenstev, so na stadionu Al Bayt, ki sprejme 60 tisoč gledalcev, odigrali prvo tekmo tega svetovnega prvenstva. Že uvodne minute so pokazale, da domača reprezentanca Katarja ne bo igrala kakšne vidne vloge. Prav nasprotno pa je reprezentanca Ekvadorja pokazala, da bo trd tekmec marsikateri favorizirani ekipi. stran 16 torek z 22. novembra 2022 SP, skupina A: Nogomet z SP Katar 2022 Z uvodno tekmo med domačo reprezentanco Katarja in Ekvadorja se je tudi uradno začel boj za 22. najprestižnejšo nogometno lovoriko oz. boj za naslov svetovnega nogometnega prvaka. Samo 32 reprezentanc, ki so bile uspešne v kvalifikacijah, bo zaigralo na največjem nogometnem prazniku, ki bo v Katarju potekal od 20. novembra do 18. decembra, ko bomo dobili zmagovalca. Že zdaj je jasno, da navijači ne bodo doživeli takšnega udobja, užitkov in spektakla, kot npr. leta 2006 v Nemčiji, ki še zdaj velja za najbolje organizirano svetovno prvenstvo in spektakel v vseh pogledih. Delno zaradi zakonov, ki jih imajo v Katarju, delno zaradi podnebja in umetno ustvarjene »klime« na stadionih. Slednja zna biti še kako »nevarna« tako za igralce kot tudi za gledalce. O favoritih so bile izdelane že številne študije, toda nogomet včasih postreže s presenečenji, ki so na robu znanstvene fantastike. Za Slovence bo verjetno malce manj zanimivo, saj se naši reprezentanci ni uspelo uvrstiti na prvenstvo, toda kljub temu bodo mnogi z velikim zanimanjem spremljali najpomembnejšo postransko stvar na svetu, za kar velja nogomet. Argentina in COLOR CMYK - sreda, 23. november: ob 11.00: Maroko – Hrvaška (skupina F) ob 14.00: Nemčija - Japonska (skupina E) ob 17.00: Španija – Kostarika (skupina E) ob 20.00: Belgija – Kanada (skupina F) - četrtek, 24. november: ob 11.00: Švica – Kamerun (skupina G) ob 14.00: Urugvaj – Južna Koreja (skupina H) ob 17.00: Portugalska - Gana (skupina H) ob 20.00: Brazilija – Srbija (skupina G) V glavni vlogi je bil soigralec našega reprezentanta Zajca v turškem Fenerbahčeju, napadalec in kapetan Enner Valenica, ki je z dvema goloma postal tudi najboljši strelec ekvadorske reprezentance vseh časov. Že v prvem polčasu je zadel trikrat, toda enega zadetka mu natančni VAR zaradi prepovedanega položaja ni priznal. Dva gola razlike iz prvega polčasa je bilo dovolj, da so Ekvadorci tekmo mirno pripeljali do konca in se veselili svoje prve zmage na tej največji paradi nogometa. Franc Nani Matjašič Slovenski nogometaši s pozitivnim nizom v boj za EP 2024 Slovenska nogometna reprezentanca je v letu 2022 igrala deset tekem, zadnjo v nedeljo v Stožicah proti Črni gori. Tudi z nekaj sreče jo je premagala z 1:0 (strelec je bil Miha Zajc), kar je bila tretja zmaga leta, a hkrati tretja na zadnjih štirih tekmah, kar je poskrbelo za pozitivno vzdušje pred naslednjimi obveznostmi - kvalifikacijami za evropsko prvenstvo 2024. Te se bodo začele 23. marca z gostovanjem v Kazahstanu, v skupini H, iz katere se bosta po desetih krogih dve najboljši ekipi prebili na zaključni turnir v Nemčijo, pa so še Danska, Finska, Severna Irska in San Marino. Z mislimi na te tekmece sta se odvili tudi zadnji prijateljski oziroma - kot tovrstne obračune selektor Matjaž Kek raje poimenuje - pripravljalni tekmi z Romunijo in Črno goro. Na njih je dobil določene odgovore. »Tekmec je igral tako, kot mi v tem trenutku potrebujemo. Tako bo namreč izgledalo v Kazahstanu, v Belfastu, v Helsinkih v kvalifikacijah. To bo 'duel na duel'. In tu nam še manjka,« je pojasnil po tekmi s Črno goro in opozoril na to, da ko je premalo agresivnosti v igri, hitro zaidejo v težave. Tudi na tekmi s Črno goro so zašli vanje in imeli, ob sicer večinski prevladi, nekaj sreče, da se tekmeci niso vpisali med strelce. Po drugi strani pa so v prvem polčasu, drugi je bil tako kot v Romuniji slabši, pokazali, da lahko držijo žogo in nadzorujejo igro. Kot je poudaril Kek, so pokazali tudi precej kombinatorike, predvsem pa ga »ob obrisu igre in ideje« veseli način, kako so dosegli zadetek proti Črni gori. »Vedeli smo, da bodo Črnogorci preselili vso 'maso' na prekinitev. O tem smo se pogovarjali, se na to pripravljali in protinapad izpeljali perfektno,« je povedal selektor. Ključna pri tem protinapadu sta bila Miha Zajc, na koncu strelec zadetka, in Benjamin Šeško. Predvsem slednji je kljub mladosti postal del hrbtenice reprezentance za prihodnost, čeprav je Kek poudaril, da ni le prvih enajst tistih, ki bodo v glavnih vlogah v boju za EP 2024, ampak vseh 23, 24 igralcev. Kakorkoli, Šeško je ob podaji na včerajšnji tekmi pred tem zadel na štirih tekmah zaporedoma in se utrdil v napadu ob Andražu Šporarju. V sistemu 4-42 je tudi obramba bolj ali manj postavljena s »stalnicami« Petrom Stojanovićem, Jako Bijolom, Miho Blažičem, v osrčju zvezne vrste sta se usidrala Adam Gnezda Čerin in Jasmin Kurtić, medtem ko na mestu vratarja sploh ni dvoma z Janom Oblakom. Omenjeni so skupaj s soigralci v nizu šestih tekem brez poraza. Prelomnica je bil kolaps 5. junija v Beogradu (1:4), sledili so boljši rezultati: 0:0 na Norveškem, 2:2 doma proti Srbiji, 2:1 proti Norveški, 1:1 na Švedskem, 2:1 v Romuniji in 1:0 proti Črni gori. sta Namizni tenis z 1. SNTL (ž) Državne prvakinje premočne Cirkovce – Kajuh-Slovan 1:4 Katja Krajnc – Enya Moltara 1:3, Tia Rudolf – Lara Opeka 0:3, Ina Unger – Tjaša Novak 3:0, Krajnc/Unger – Opeka/ Moltara 0:3, Krajnc – Opeka 1:3. Ekipa NTK Cirkovce je v soboto v 5. krogu igrala svojo drugo domačo tekmo v sezoni, v njej pa gostila aktualne državne prvakinje in največje favoritinje tudi za letošnji naslov, igralke Kajuh-Slovana. Igralke iz prestolnice so svoj status upravičile, čeprav so tudi domačinke imele nekaj svetlih prebliskov. Katja Krajnc: »Glede na sam rezultat je bil poraz prepričljiv, a so bili posamični dvoboji precej napeti. Začelo se je že z mojim dvobojem proti Enyi Moltara, kjer je bila sama igra v izmenjavah dokaj izenačena. Tia je nato izgubila proti njihovi najboljši igralki Lari Opeka, zato pa je Tia v dvoboju vrstnic ugnala Tjašo Novak. Dvojice so odšle na njihovo stran, na koncu pa tudi moj dvoboj z Laro Opeka. Glede na to, da je to res najmočnejša zasedba v 1. ligi, bi naš odpor in igre ocenila z dobro oceno.« REZULTATI 5. KROGA: Cirkovce – Kajuh-Slovan 1:4, Logatec – Letrika 3:4, Arrigoni – Kema Murexin 3:4. Proste so bile igralke Inter Diskonta. 1. KAJUH-SLOVAN 2. INTER DISKONT 3. ARRIGONI 4. LETRIKA 5. KEMA MUREXIN 6. CIRKOVCE 7. LOGATEC 5 4 5 4 4 4 4 5 3 2 2 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 2 2 3 4 20:3 10 12:7 6 15:15 4 12:14 4 11:14 4 6:15 2 8:16 0 JM Foto: Črtomir Goznik Ekipi NTK Cirkovce proti aktualnim državnim prvakinjam ni uspelo osvojiti točk. Štajerski TEDNIK torek, 22. 11. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki torek z 22. novembra 2022 17 Ormož z Razstava, ki je prava paša za oči in usta sEdds sD^d/, ,KKEs// Potica je še vedno kraljica ʹZd/^>s /E Eh/DWad V prostorih nekdanje blagovnice Tima v centru mesta je v času Martinovanja navduševala BRALCI IN POSLU ŠALCI Radia-Ted nika Ptuj ƉƌĞǎŝǀŝƚĞǀŝŬĞŶĚ ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ ϭϬ͘ŝŶϭϭ͘ĚĞĐĞŵďƌĂďŽŵŽƐŬƵƉĂũĚŽǎŝǀĞůŝůƵēŬĞ ǀWZs>:/E/Zd/^>s/ ŝŶWZE/EKK