Protestno pismo
<
• ZAPIS S SEJE PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE SZDl VELNJE
16. julija 1976 — Leto XII. št. 27(336) — Cena 3 din
Dobro ^obveščeni občani-dobri samouprav Ijavci
POLLETNI PROIZVODNI DOSEŽKI VELENJSKIH RUDARJEV:
Nakopljejo 15,4 tisoč ton lignita
Rudaiji temeljnih organizacij združenega dela rudnika ligjnita Velenje so v razdobju januar - junij 1976 nakopali skupaj 2,247.000 ton lignita. Dosežena polletna proizvodnja sicer zaostaja za polletnim operativnim načrtom za okrog 2 odstotka, vendar velja dodati, da so dosegli rudaiji letos za 817 ton višjo dnevno proizvodnjo, kot so jo bili lani. Medtem ko so leta 1975 pridobili na dan v poprečju 14.680 ton lignita, so ga letos v poprečju že 15.497 ton na dan.
Polletni proizvodni dosežki zagotavljajo, da bodo velenjski rudaiji z enakim prizadevanjem, kot so ga pokazali v prvem polletju, dosegli načrtovano letno proizvodnjo lignita 4,350.000 ton.
Dobro napredujejo tudi dela za povečanje proizvodnh zmogljivosti, saj morajo do konca leta 1977 le-te tako povečati, da bodo lahko v 42-urnem delovnem s tednu pridobili 4,700.000 ton lignita. Pričakovati je mogoče, da bodo dela opravljena v dogovoljenem roku in s predvidenimi sredstvi.
Lanskoletno poslovanje so temeljne organizacije združenega dela s področja proizvodnje premoga Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje sklenile z minimalnim ostan-
kom dohodka, in sicer zaradi neurejenih cen premoga. Ker se zadeve v zvezi r urejanjem cen še niso premaknile z mrtve točke, stroški pa naraščajo iz dneva V dan, so temeljne organizacije združenega dela Rudnika lignita Velenje sklenile petmesečno poslovanje s 15 milijoni dinaijev izgube, in to kljub dejstvu, da dosegajo rudaiji visoke odkopne učinke.
Konkretna pomoč
Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Velenje — center desni breg obvešča, da je odbor po sklepu svoje zadnje seje uvedel stalno dežurstvo za svoje člane, ki ga bodo opravljali člani odbora.
Odslej bodo lahko člani krajevne organizacije zveze borcev dobili konkretno pomoč pri reševanju njihovih vsakodnevnih problemov vsako sredo od 14. do 18. ure v sejni sobi Doma upokojencev v Velenju, Cesta bratov Mravlja-kovih.
OBVESTILO BRALCEM
Spoštovane bralke in bralce obveščamo, da zaradi praznika, 22. julija, časopis „Naš čas" ne bo izšel. IShslednja številkai bo 30. julija.
UREDNIŠTVO
• DELEGATI VELENJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE SO RAZPRAVLJALI
O temeljih občinskega družbenega načrta
Prejšnji petek je bila seja vseh treh zborov skupščine občine Velenje.
Delegati velenjske občinske skupščine so obravnavali osnutek družbenega plana socialistične republike Slovenije za obdobje 1976 - 1980 in planskih dokumentov. O osnutku družbenega plana socialistične republike Slovenije so delegati v svojih sredinah že razpravljali. Dogovor o temeljih družbenega plana socialistične republike Slovenije za obdobje do leta 1980 bo po pooblastilu občinske skupščine sklenil izvršni svet. Delegati so poslušali tudi informacijo o sporazumu o združevanju sredstev za financiranje gradnje objektov elektroenergetike za obdobje 1976 do 1980 in samoupravnega sporazuma o urejanju medsebojnih odnosov na področju razvoja proizvodnje in porabe
premoga za to obdobje. 0 tem sicer ne sklepa občinska skupščina, delegate pa so seznanili s predvidenim razvojem teh dveh dejavnosti, ki imata pomembno mesto tudi v gospodarski strukturi velenjske občine.
Prav tako je velei^ska občinska skupščina na petkovi seji obravnavala predlog dogovora o temeljih družbenega načrta občine Velenje za obdobje do leta 1980. Ta dogovor predstavlja skupaj z že sprejetim občinskim srednjeročnim programom razvoja in s samoupravnimi sporazumi celovito planiranje. Predlog dogovora o temeljih družbenega načrta občine Velenje za obdobje do leta 1980 so delegati soglasno potrdili.
Delegati so dobili tudi informacijo o inovacijah, ki so pogoj gospodarskega in celovitega družbenega napredka. Na seji je to informacijo obrazložil Janko Vovk.
Davčna uprava je predložila odlok o
spremembi odloka o občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Zvezna skupščina je sprejela znižanje davka na alkoholne pijače, s pripombo, da to razliko obračunavajo občine. Tudi ta odlok je skupščina občine Velenje sočasno potrdila.
Delegati so potrdili tudi dopolnitve dogovora o spremembah odloka o splošni porabi v občinah v letošnjem letu ter predlog odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora za zahodno Štajersko, predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo magistralnega plinovoda v naši republiki, predlog odloka o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter predlog odloka o spremembi odloka o komunalnem prispevku za urejanje stavbnih zemljišč.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta potrdila tudi predlog odloka o dopolnitvi zazidave šolskega centra Velenje, predlog odloka o imenovanju strokovnega nadzornega nadzornega organa za gradnjo objektov.
Velenjska skupščina je na petkovi seji razrešila Toneta Levca dolžnosti gozdarskega inšpektoija v velenjski občini in imenovala Franca Tratnika za medobčinskega gozdarskega inšpektoija občine Velenje in Moziije. Poslušali pa so tudi poslovno poročilo Ljubljanske banke, podružnice Velenje in službe družbenega knjigovodstva.
Prav tako pa so razrešili Maijana Marinška dolžnosti podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje in ga imenovali za direktotja kulturnega centra.
Delegatf delavskega sveta de» lovne organizacije Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, zbrani na seji dne 9.7.1976, pošiljamo skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami protestno pismo v zvezi z legalizacijo pritiska na narodnostne manjšine v Avstriji.
Delavci delovne organizacije Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje izražamo vso podporo koroškim Slovencem in njihovemu boju za uresničevanje njihovih nacionalnih pravic, čustev in svoboščin, ki izhajajo iz državne pogodbe.
Odločno protestiramo proti pritisku in ostalim ukrepom, ki ga izvajajo najrazličnejše nazadnjaške strukture v sosednji Av-; striji nad narodnostnimi manjšinami.
Še zlasti obsojamo sprejetje I zakonov o popisu prebivalstva in »narodnostnih skupin, ki bosta f I uradno omogočila izvajanje še , I hujših represalij in izbiro najok-Irutnejših metod pri raznarodo-f valni politiki s ciljem, zatreti in P uničiti obstoj manjšin. Taka po-| litika avstrijskih oblasti je v - nasprotju z ustanovno listino OZN, helsinškimi sklepi in s ■ prepričanjem vseh naprednih sil . v svetu.
Zahtevamo in podpiramo pri-zadevanja naših oblasti in družbenopolitičnih organizacij, da še odločneje uveljavljajo naša stališča do manjšinskih vprašanj, ki so neločljiv del meddržavnih odnosov in so pogoj za nadaljnje sodelovanje.
Organi upravljanja DO - REK Velenje Jože ALJAŽ, s.r.
Predsednik konfierence OOS Ivo KADiLlCEK, s.r.
Družbenopolitične organizacije sekretar konference OZK REK Ivo DREV, s.r.
Predsednik konference OO ZSMS Feliks ZAMUDA, s.r.
VELENJE, 13. julij (ln) — Pod vodstvom Jožeta Vebra je predsedstvo občinske konference SZDL Velenje ocenilo zaključno poročilo p sprejemanju samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnega plana in poročilo občinskega štaba za vpisovanje javnega posojila za ceste.
V preteklih tednih so delavci razpravljali in sprejemali kar 7 republiških in 7 občinskih samoupravnih sporazumov. Zanje se je izreklo 99,5 odstotka, na zbore pa je prišlo 69 odstotkov zaposlenih. V pripombah so skoraj povsod opozorili na veljavnost občinskih samoupravnih sporazumov in predlagali, da naj sporazumi veljajo od 1. julija dalje, ker so v temeljnih organizacijah združenega dela že porazdelili dohodke in na začetku leta sprejeli planske naloge. V nekaterih delovnih organizacijah so razpravljali tudi o srednjeročnih razvojnih programih do leta 1980. Člani predsedstva so menili, da smo naredili velik korak naprej pri načrtovanju in družbenoekonomskem razvoju. Zdaj je naloga usklajevanja in zaradi tega akcija s sprejemom samoupravnih sporazumov še ne more biti končana. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela bodo morali voditi
bitko za večji dohodek, kajti napisane besede nič ne pomenijo, če ne bomo ustvarili potrebnih sredstev. Opozorili so tudi na to, da so sedaj sredstva za skupne potrebe razbita. Zaradi tega bo potrebno v bodoče denar, ki ga bomo samoupr avnc združevali v samoupravnih interesnih skupnostih, koordinirano trošiti in bi kazalo ustanoviti posebno operativno telo.
Člani predsedstva so dobro ocenili akcijo za vpis javnega posojila za ceste, ki poteka tudi v velenjski občini. Do danes, ko to poročamo, je v velenjski občini vpisanih 27,980.000 dinaijev, republiško obveznost pa smo že prekoračili za 14 odstotkov. V razpravi pa so opozorili na nejasnosti, ki so se ponekod pojavljale. V Velenju nismo spreminjali slovenskega programa gradenj cest, pač pa smo se zavzemali za usklajevanje tega programa in dodatno gradnjo v naši dolini. Zato smo načrtovali gradnjo
Šaleške magistrale, ki bo uredila slabo prometno povezanost. Velenjske obveznosti v slovenskem programu so 24 milijonov, mi pa smo planirali, da bomo vpisali 9 milijonov več posojila.
1 Vpis najbolje poteka med zaposlenimi in obrtniki, pa tudi kmetje ne stojijo ob strani. Vpisa pa se doslej še niso lotili v delovnih organizacijah in sta do začetka tega tedna vpisala posojilo le projektivni biro Velenje ter gostinsko podjetje Paka. Zato so člani predsedstva menili, da bo potrebno vpisovanje pospešiti tudi pri delovnih organizacijah, ki lahko vpišejo ne glede na zdajšnje finančne rezultate.
organizacij ter delavcev enovitih delovnih organizacij združenih v Gorenje SOZD, o. sub. o., Velenje. O podpisu podrobneje poročamo na 3. strani. - Fotografije: pred podpisom je spregovoril generalni direktor Ivan Atelšek (levo), v imenu delavcev tovarne gospodinjske opreme Gorenje je samoupravna sporazuma podpisal direktor Slavko Geratič (spodaj)
VELENJE, 12. julij - Predstavniki 11 delovnih organizacij so dopoldne podpisali samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela in samo-upravmi sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev delovne skupnosti skupnih služb sestavljene organizacije in delavcev TOZD v sestavi delovnih
Komentar tedna
»Počene lupine«
• REKU SO TE DNI:
MARIN CETINIČ:
-	Prt pripravljanju plana o razvoju države do leta 1980 smo si pridobili še eno veliko izkušnjo, kije potrdila, da lahko zgolj demokratični način dogovarjanja izrazi prave in dolgoročne interese naše skupnosti, fikrati pa tudi obveznosti vsakega subjekta, da dosledno izpolnjuje svoje naloge.
DR. EMIL LUDVIGER:
-	Novo in najvažnejše za zunanjetrgovinsko menjavo je to, da smo v središče odgovornosti za plačilnobilančno stanje postavili ne samo federacijo, republike in pokrajini, pač pa tudi gospodarstvo, s tem da smo z ustreznimi ukrepi le-to usmerili tako, da uvozne pravice uveljavlja le v tistem obsegu, ki ga narekujejo sredstva za plačevanje. To je: uvoz je možen le v toliki meri, v kolikršni se giblje jugoslovanski izvoz. Zato v resoluciji za letos ni v naprej in dokončno določena s strani skupnosti višina uvoza, saj bo ta odvisen od dosežena izvoza.
ELA ULRIH-ATENA:
-	Naš sedanji šolski sistem teče po dveh tirih: eden med njima je slepi tir. Po drugem vozita dva vlaka: potniški in brzi. Prvi si odmerja postaje na poti k cilju, iztopa in vstopa študij ob delu, medtem ko je potovanje z drugim direktno in vodi naravnost na končno postajo k višji ali visoki izobrazbi. To stanje lahko odpravimo le s korenitim posegom, saj morajo vsi mladi imeti enake pogoje za izobraževanje in vsem mora biti zagotovljena pot naprej. Razen tega ne smemo več zane-maijati družbenih potreb, od katerih se šole vse bolj oddaljujejo.
USPEH JUGOSLOVANSKE RAZSTAVE V MOSKVI - Jugoslo-vanjska razstava blaga široke potrošnje, kije bila odprta od 22. junija do 6. julija v Moskvi, seje končala s popolnim uspeiiom. Obiskalo jo je preko sto tisoč obiskovalcev, opravljeni pa so bili tudi pomembni komercialni posli. Vsi ki so videli razstavo, so zelo ugodno ocenili kvaliteto razstavljenih proizvodov in organizacijo. Naši proizvodi so bili na ogled v enem od najlepših razstavnih prostorov sovjetskega glavnega mesta, obiskali pa so jo tudi visoki predstavniki sovjetske vlade Bajbakov, Arhipov, Novikov in drugi. Ob zaključku je dnevnik „Večernja Moskva" na prvi strani objavil članek, v katerem piše, da bo ta razstava služila za nadaljnjo razširitev trgovine in utrjevanje vzajemno koristnih ekonomskih odnosov med obema državama. Na sliki: obiskovalci si ogledujejo eksponate blaga široke potrošnje na jugoslovanski razstavi v Moskvi.
VIETNAM ENOTNA DRŽAVA - V Hanoiu seje 4. julija končalo desetdnevno zasedanje prve skupne skupščine predstavnikov Severnega in južnega Vietnama. Dva dni prej so po odločitvi skupščine proglasili Socialistično republiko Vietnam. Večji del vodstva te nove države sestavljajo severnovietnamski funkcionarji, s čimer je nakazana kontinuiteta državnega razvoja, ki jo je že leta 1945 začrtal Ho Si Minh. Vlado nove enotne države predstavlja vlada DR Vietnama z majhnimi spremembami in dopolnitvami. Med člani prvega kabineta in vlade združenega Vietnama pa je tudi nekaj znanih družbenopolitičnih delavcev Južnega Vietnama. Prvo zasedanje vietnamske skupščine združenja se je končalo s sejo, na kateri so bili prisotni predstavniki diplomacije, sredstev informiranja in drugi gostje, govorili pa so predsednik SR Vietnam Ton Duk Tang, predsednik narodne skupščine Truong Cing in predsednik vlade Fam Van Dong. Vsi trije so posebej poudarili zgodovinski pomen skupščine združenja. Na sliki: Pogled na poslance prve združene skupščine Severnega in Južnega Vietnama.
ZADNJE DNI PO SVETU...
• V BRUSLJU ZASEDA VRH EGS
Razdelitev mest v evropskem parlamentu in razpis prvih neposrednih volitev za ta predstavniški dom sta osrednji temi drugega letošnjega sestanka voditeljev držav in vlad evropske skupnosti, ki se je začel v Brus-lju
Se posebej se pogajajo za „male" in „velike" članice. Skoraj gotovo je, da bo na sestanku sprejet predlog angleškega premiera Ca-laghana, ki si je v nedavnih posvetih zagotovil podporo predsednika d'Estainga in kancleija Schmidta. Po Calaghanu naj bi spomladi leta 1978 z neposrednim glasovanjem izvolili 396 po -slancev, se pravi dvakrat več kot jih je zdaj. Nacionalne delegacije bi se torej le podvojile in sicer tako, da bi ..četverici velikih" zagotovili še šest mest, ki bi jih odvzeli „malim" članicam. Tako naj bi, kot poudaija Calaghan, predstavniški sistem nado-
mestil „državni" značaj dosedanjega parlamenta.
Kot se je zvedelo iz uradnih virov so predstavniki devetih držav članic skupnega evropskega trga dosegli soglasje, da bodo neposredne volitve za >,evropski parlament" 1978. leta.
• UMIK
SIRSKIH ČET? ,
Zunanji ministri arabske lige, ki so se sestali na izrednem zasedanju v Kairu, da bi našli izhod za krizo v Libanonu, še niso dosegli soglasja o kakšni skupni resoluciji.
Sirija je obljubila, da bo v prihodnjih 24 urah u maknila svoje čete s štirih libanonskih območij, in sicer iz pristanišč Sidon in Tripoli, iz bližine palestinskega taborišča pri Balbeku in iz strateško pomembnega mesta Sofar.
Kot poročajo tuje agencije, je bilo soglasje o umiku doseženo med pogovori libijskega premiera Džaluda s predstavniki sirske vlade.
Palestinska delegacija bo na konferenci ministrskega sveta arabske lige zahtevala od udeležencev, da zasedajo še toliko časa, da bi ugotovili, če bo Sirija izpolnila obljube.
• SOAREZ BRŽKONE MANDATAR
Na Portugalskem še vedno razpravljejo o tem, kako naj bi sestavili prvo stalno vlado 27 mesecev po strmoglavlje-nju fašizma, v razmerah, ko so gospodarske okoliščine zelo kritične, politične pa še vedno premalo ustaljene.
Mandat za sestavitev vlade bo po vsem sodeč general Eanes zaupal socialističnemu voditelju Soarezu. Generala naj bi že danes slovesno uvedli v dolžnosti šefa države, saj je na volitvah pred dvema tednoma dobil 61,5 odstotka glasov. Uradni predsednik socialistične stranke je potrdil, da bo vlada enobarvna in zanikal govorice, da izvoljeni šef
države zahteva od Soareza, naj bo vlada koalicijska.
Taka uradna zahteva je sledila po tridnevnem zasedanju vodstva konservativcev, katerih predstavnik je dejal, da partija želi „vlado predsedniške večine" in da je proti „manjšinski vladi" socialistov, ki jo je imenoval „vlado krize", konservativci pa bodo za prvo silo sprejeli takšno vlado in jo „podprli selektivno, ali pa bodo sodelovali, čeprav bodo v opoziciji".
Podobno stališče so zavzeli tudi demokrati, zato zdaj na Portugalskem z velikim zanimanjem čakajo ne toliko na sestavo socialistične vlade kot na program, ki ga bo vlada predložila v parlamentu, v katerem ima od 263 poslanskih mest le 106 in si mora zagotoviti podporo 73 narodnodemo-kratskih poslancev, 42 konservativnih ali 40 komunističnih.
„Obstaja realna in nujna rešitev", je dejal na nekem zborovanju voditelj KP Portugalske Alvaro Cunhal, „in to je vlada levice ob sodelovanju komunistov, ki bi se opirala na socialistično-ko-munistično večino v skupščini republike."
NAFTA - Načrt družbenega plana za razvoj Jugoslavije do leta 1980 določa, da bo proizvo dnja domače nafte dosegla na koncu planskega obdobja 4,5 milijona ton na leto. V okviru skupne energetske bilance naj bi predelava nafte v naši državi narasla od 11,9 milijona ton letos na približno 14,5 milijona ton leta 1980.
SODELOVANJE - V delovni organizaciji „21. maj" v Beogradu so ondan podpisali samoupravni sporazum o skupni proizvodnji s slovensko železarno Store. V sodelovanju z italijansko firmo „Fiat" bosta naši delovni organizaciji proizvajali zobnike za traktorske menjalnike. Izvajanje tega sporazuma bo pomenilo začetek širšega sodelovanja med „21. majem" in železarno Štore.
PREDLOG- Odbor Gospodarske zbornice Jugoslavije za varčevanje je dobil predlog, da bi tudi v naši državi uvedli poletni in zimski delovni čas. Spremembo predlaga Gospodarska zbornica BiH, češ da bi z njo prihranili veliko električne energije. Poletni čas bi se začel 1. maja in zimski 1. oktobra. Poleti bi pomaknili ure za eno uro nazaj.
OPREMA — Zvezna uprava za civilno letalstvo je
dobila 30 milijonov dinaijev kredita za opremo služb za vodenje letal z aparati in napravami, ki povečujejo varnost letalskega prometa. Modernizacija te službe bo trajala do leta 1980.
ODPADKI - Onesnaževanje z odpadki je v Sloveniji doseglo že takšno stopnjo, da zahteva pravno urejen poseg, toliko bolj, ker je zbiranje odpadkov za ponovno uporabo v proizvodne namene pomembna gospodarska dejavnost. Skupna količina komunalnih odpadkov znaša v Sloveniji 483.000 ton letno, industrijskih odpadkov pa se nabere — ne pa tudi zbere — 4,500.000 ton letno. Dovolj zgovorne številke, ki potrjujejo, da komunalnih in industrijskih odpadkov ne bi smeli zanemaijati, saj ima zaradi neizkoriščenosti še uporabljivih odpadkov naša družba tudi gospodarsko škodo.
TURIZEM - Potem ko od nedavnega tuji turisti ne morejo več na Vis in Lasto-vo, sta postala ta dva jadranska otoka zelo privlačna za domače turiste. Penzionske cene so v glavni sezoni v hotelih med 135 in 163 din, v zasebnih sobah jive in druge kategorije pa med 128 in 136 din. V mesecih zunaj sezone so te cene nižje za okrog 20 odstotkov. Na
Ne, zatišje še ni nastopilo, čeravno je sonce visoko, morje pa vedno bolj toplo. Res pa je, da v teh dneh družbeno prizadevanje za uveljavljanje osnutka zakona o združenem delu ni tako na očeh, zato pa je toliko bolj živahno v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. V Sloveniji in Jugoslaviji.
Počitnic torej še ni. Družbena proizvodnja se tako in tako nikoli ne sprašuje o mesecih. Proizvodnja se ne more ustaviti, družba se razvija nenehoma.
In sedaj že lahko zapišemo, da smo tudi v Slo-
NOV USPEH SOVJETSKE KOZ-MONAVTIKE - 6. julija so s koz-modroma Bajkonur v Kazahstanu lansirali sovjetsko vesoljsko ladjo „SOJUZ-21", ki jo vodita polkovnik Boris Volinov in podpolkovnik Vi-talij Žolobov. V uradnem sporočilu je objavljeno, da ima posadka nalogo opraviti skupne eksperimente z orbitalno namensko postajo „SA-LJUT-5". Njun let naj bi trajal štiri do pet tednov, obstaja pa možnost, da bi v ta program vključili še eno vesoljsko la"djo. Med tem poletom bo prišlo do ponovitve nekaterih elementov lanskoletnega svojetsko-ameriškega eksperimenta „SOJUZ-APOLLO". Aleksej Leonov, ki je lani bil komandant „SOJUZA", je ob startu poudaril, da se s tem poskusom začenja nova etapa v raziskovanju vesolja. Na sliki: komandant Boris Volinov (spodaj) in inženir Vitalij Žolobov pred začetkom poleta.
...IN DOMOVINI
ospredje neposredni problemi posameznih delovnih kolektivov, na plan pa prihajajo tudi nekatere „samo-upravne" pomanjkljivosti, če lahko tako rečemo dej-
te takrat je zveza Komunistov odločno opozarjala na formalizme, opozarjala je, da se zgolj pod lupino novega ne bodo mogli prikrivati stari odnos* in stare
razmere. Toda, žal, nekateri so ostali gluhi in slepi za takšna opozorila. Marsikdo je tudi tiščal fige v žepih, ko so se posamezni občinski komiteji Zveze komunistov
resno lotili razčlembe nezdravih odnosov v posameznih delovnih sredinah, v prepričanju, da do njih burja ne bo segla.
Toda nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito. In prav v razpravi o zakonu o združenem delu so te lupine počile in v samoupravni organiziranosti so zazevale velike razpoke. Čas je, da se hib lotimo, da ne čakamo jeseni, predvsem pa ne intervencij od zunaj.
MU AN MtUtN
NA PRAGU OLIMPIJSKIH IGER - V Montrealu kakor tudi v ekipah športnikov, ki prihajajo sem, je vse pripravljeno za začetek borb. Vsi naši predstavniki so že odpotovali na prizorišče letošnjih iger, eni z več, drugi z manj upanja in ambicij. Podobna so tudi ričakovanja mnogoštevilnih ljubiteljev športa v Jugoslaviji. Priča-ujemo, da nas bodo Stekič, Sušanj, vaterpolisti, rokometaši, košarkarji razveselili in da nas ostali ne bodo preveč razočarali. Čeprav je pri nas nogomet šport številka ena, je razburljiv konec tega ligaškega tekmovanja vendarle v senci pričakovanj začetka olimpiade in tekmovanj naših športnikov. Zaželimo jim srečo in srce, da se bodo borili kolikor zmorejo in da zmagajo, če lahko. Na sliki: v tej zgradbi, ki ima obliko piramide, bo v olimpijski vasi nastanjeno 11.000 atletov, trenerjev in funkcionarjev, ki bodo sodelovali v Montrealu.
veniji prešli v temeljnih organizacijah združenega dela v obdobje, ko je nečalna razprava o osnutku zakona o združenem delu mimo, postaja torej vse bolj določna, otipljiva, vse bolj prihajajo v
stvu, da so se ponekod v času, ko smo sprejeli novo ustavo, prilagodili novi samoupravni organiziranosti le površno, približno, brez globlje analize domačih razmer, brez pretirane želje, da
bi zadostili črki ustave po vsebini in ne le formalno.
Visu je na voljo okrog 1500 postelj. Iz Splita je mogoče priti na Vis s trajektom v nekaj več kot 5 urah.
r
GLEDALIŠČE - V okviru komornega gledališča „55" v Sarajevu je bilo ustanovljeno gledališče revo-
lucije. Ta specifična scena komornega gledališča bo uprizaijala gledališka dela, ki obdelujejo snov iz naše narodnoosvobodilne in revolucionarne preteklosti. Gledališče revolucije bo imelo dva stalna odra - prvega v Sarajevu in drugega na Tjen-tištu.
9 V GORENJU PODPISALI SAMOUPRAVNI SPORAZUM
iporazuma—pomembna prelomnica
V Velenju so v ponedeljek, 12. julija, predstavniki 11 delovnih organizacij, ki imajo svoje obrate sirom Jugoslavije, v imenu 14 tisoč delavcev podpisali samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev delovne skupnosti skupnih služb sestavljene organizacije in delavcev TOZD v sestavi delovnih organizacij ter delavcev enovitih delovnih organizacij združenih v Gorenje SOZD Velenje.
Podpisnice so: Gorenje to- delovnimi organizacijami in se
varna gospodinjske opreme Ve lenje, Sever fabrika električnih mašina i agregata Subotia Gorenje — Muta tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta, Gorenje — Lesna, lesna industrija Šoštanj, Gorenje — Fecro tovarna kovinskih izdelkov Slovenj Gradec, Gorenje - Elrad tovarna elektronike, elektro-mehanike, anten in kablov Gornja Radgona, industrijsko podjetje Metalplast Ruše, industrija fin montaža Varstroj Lendava, f fabrika termičkih uredjaja Som-[bor, Gorenje — Petar Drapšin 'industrija nameštaja Kikinda in Gorenje Mural tvornica aluminijskih radiatora i odljevaka Mursko Središče.
Delavci 11 delovnih organizacij so se odločili, da z združitvijo dela in sredstev v sestavljeno organizacijo zdru-'ženega dela zagotovijo uspešen »gospodarski in samioupravni razvoj, močnejše medsebojno sodelovanje in popolnejše samoupravno usklajevanje skupnih interesov. Skrajšano ime je odslej Gorenje SOZD s sedežem v Velenju.
Oba samoupravna sporazuma sta pomembna za nadaljnji razvoj Gorenja in za izvršitev programa do leta 1980. V njih so uredili vse pomembne medsebojne odnose in razmerja med
domenili za najbolj smotrno upravljanje z družbenim denarjem.
Pred podpisom je o tem govoril generalni direktor Ivan Atelšek in med drugim dejal: „Pomembno je, da smo dohodkovne vezi delovnih organizacij v sestavljeni organizaciji združenega dela tako uredili, da bodo koristih našemu skupnemu programu do leta 1980. Zdaj smo uredili le del tistega, kar je pomembno, da bomo programe uresničevali. Pred 14 tisočimi delavci velike družine Gorenja pa so še mnoge druge naloge. Naj omenim nekatere. Razvoj je pomembna nadaljnja naloga, da bomo delo tako organizirali, da bo delavec fizično razbremenjen in dosegal enake ali pa večje učinke ob manj napornem in krajšem delovnem času. Družbeni interes Gorenja je zdaj takšen, da tudi družba v njem vidi svojo perspektivo. S tem pa smo delavci Gorenja dosegli to, kar družba od n&s zahteva."
V drugem samoupravnem sporazumu pa so uredili medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti skupnih služb sestavljene organizacije ter združenih delovnih organizacij. To urejanje medsebojnih razmerij je osnovano na samoupravnem sporazumu o
združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje. Delavci so se namreč dogovorili, da ustanovijo za svoje potrebe delovno skupnost skupnih služb sestavljene organizacije. Skupne službe pa bodo opravljale določene skupne posle za TOZD in enovite delovne organizacije. V samoupravnem sporazumu so uredili pravni položaj delovne skupnosti skupnih služb, njene na-
loge in organizacijo, samoupravni in ekonomski položaj ter finansiranje.
Oba samoupravna sporazuma, ki so ju v ponedeljek podpisali v Velenju, pa ne pomenita, da je delo že opravljeno. Zdaj bodo morali tema sporazumoma priklagoditi še druge samoupravne akte in raz-meija izpopolnjevati ter se organizirati v skladu z zahtevami zakona o združenem delu. L.N.
Pooblaščeni predstavniki Gorenja podpisujejo samoupravni sporazum
Štipendije po nove
m
Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju na nivoju republike je obravnavala informacijo o obračunu združenih sredstev za obdobje januar - maj na svoji peti seji dne 30.6.1976 in je na osnovi predlogov izvršnega odbora sprejela naslednje sklepe, ki jih morajo občinske skupne komisije dosledno izvajati. Še prej bi povedal za vzroke, ki so pripeljali do teh sklepov. Sredstva, ki so se zbirala za izplačevanje socialnih štipendij, so bila v letošnjem letu večji del časa manjša, kot pa so bile potrebe. Situacija se je sproti reševala s krediti, kar pa ne more iti v nedogled. Sklepi niso dobesedni, ampak bolj po domače povedani, da bodo lažje razumljivi: Vsem štipendistom, ki pre-
jemajo samo štipendijo iz združenih sredstev - socialno štipendijo — in je ta manjša od vključno 500 din, se ta preneha izplačevati od junija dalje: To pa ne velja za vse tiste, ki prejemajo kadrovsko štipendijo in obenem razliko iz združenih sredstev.
Ze v mesecu juniju bodo zaradi pomanjkanja denaija vsi štipendisti, ki prejemajo štipendijo iz združenih sredstev,
prejeli za 20% manjšo štipendijo (to velja za junij).
llllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllilllillllH
V SLOVENIJI PREMALO ŠČITIMO
Inovacijske dosežke
I
Teče razprava o osnutku zakona o združenem delu. V tem času sta zbor združenega dela Skupščine socialistične republike Slovenije in Skupščina raziskovalne skupnosti Slovenije razpravljala o gradivu o inovacijah. O tem gradivu pa razpravljajo tudi občinske skupščine.
Razvoj na vseh področjih združenega dela v naši samoupravni socialistični ureditvi je pogoj za nadaljnjo družbeno rast, ki omogoča enakopravno sodelovanje doma in uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela. Pri tem je inovacija, ki pomeni začetek razvijanja neke nove misli preko množičnega ustvarjanja dela in raziskav do prenosa dosežkov v proizvodnjo ter družbeno prakso, temeljni dejavnik napredka.
Danes se svet nahaja sredi znanstveno tehnične revolucije. Naloga smaoupravnega sistema je, da hitreje in uspešneje razvija proizvajalna sredstva kot drugi sistemi. Prav zato je tudi skupščina SFRJ proglasila obdobje 1975 - 1976 za obdobje inovacij.
V zadnjih letih je stopnja gospodarske rasti zelo neugodna, saj dosega le polovico predvidene. Zaloge se kopičijo in vežejo nase že tako minimalna obratna sredstva, ki nam jih zaradi tega primanjkuje za nove naložbe. Tudi produktivnost dela pada, saj smo v Sloveniji v zadnjih štirih letih dosegli le 2,4-odstotni porast. Tako je tudi v velenjski občini. V zadnjih letih beležimo zelo veliko rast zaposlovanja.
Nujno je da to problematiko obravnavajo
vse temeljne organizacije združenega dela, kar pravzaprav ne predstavlja nič novega, saj je le del naših stabilizacijskih programov, v katerih smo zapisali, da se bomo skupno borili za doseganje boljših rezultatov dela.
"Nujno je, da izboljšujemo proizvodne procese z znanjem. Mlade generacije moramo vzgajati k ustvarjalnosti, s čimer bomo izboljšali delovni proces in tako ustvarili boljše pogoje za delo in življenje delovnega človeka.
Zavedati se moramo, da bomo dosegli večjo produktivnost dela z boljšo tehnologijo in ne z večjim obremenjevanjem delavcev. Boljšo tehnologijo pa bomo dosegli z znanjem in to ne le pri strokovnih delavcih, ampak tudi z znanjem pri najširših mno-
žicah. Inovacijsko delo mora dobiti svoje mesto v vseh samoupravnih aktih, ki urejajo odnose med delavci v združenem delu, predvsem pa odnose pri ustvaijanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter v vseh samoupravnih načrtih.
Pohvalimo se lahko z nekaterimi pomembnimi dosežki na področju gospodarstva, ne dosegamo pa pravega uspeha na področju inovacij in iskanja boljših rešitev v procesu dela. V gospodarsko visoko razvitih državah dosegajo povprečno 10 do 40 izboljševalnih predlogov letno na 100 zaposlenih ter preko 250 patentnih prijav na 1 milijon prebivalcev. Zadnji podatki za Slovenijo pa povedo, da je prišlo na 250.000 zaposlenih le 549 izboljševalnih predlogov. V Jugoslaviji pa dosegamo le okoli 50 patentnih prijav na 1 milijon prebivalcev. Nujno je, da konkretno določimo sistem, ki bo spodbujal izumiteljstvo, ki bo zasnovano na dohodkovnem principu v skladu z načeli nagrajevanja v temeljnih organizacijah združenega dela.
Slovensko in tudi jugoslovansko gospodarstvo je vezano na mednarodno menjavo znanja in tehnologije, pri tem pa mnogokrat preveč dopuščamo možnost vsiljevanja tujega znanja, ki ga vse premalo kritično presojamo. Zato pogosto prihaja do negativnih posledic, kot je prevelika odvisnost od tuje tehnologije, uvoza surovin in opreme, nastajanja proizvodnih obratov, ki nimajo
pogojev za obstoj, izpodrivanje domačih proizvodnih zmogljivosti.
V	bodoče bo potrebno usposabljati kadre tudi za delo na inovacijskem področju. V okviru proizvodno inovacijskih sektorjev bo potrebno zagotoviti ustrezne razvojne kadre. TOZD morajo imeti načrt s povsem konkretnimi nalogami na področju raziskovalnega dela. TOZD naj namensko usmeija del sredstev v raziskovalne namene.
V	Sloveniji pa tudi vse premalo ščitimo svoje domače inovacijske dosežke. Nekateri naši proizvodi se prodajajo v tujini pod tujimi oznakami, kar je za nas precejšnja gospodarska škoda.
Prvi korak k takšnim prizadevanjem je vsekakor potrditev družbenega dogovora o inovacijah. Predlog odloka je že v razpravi.
Tistim učencem, ki so stanovali v času šolanja izven kraja stalnega bivališča se zmanjša štipendija oz. razlika v juliju in avgustu za 650 din. Prav tako pa se zmanjša štipendija vjuliju in avgustu vsem tistim dijakom in študentom, ki se vozijo, in sicer za 200 din.
Vsi štipendisti so dolžni predložiti dokaz o opravljenem letniku, takoj ob vpisu pa potrdilo o vpisu v višji letnik.
Vsem štipendistom, ki so končali študij, se štipendija z julijem ukine.
Štipendisti, ki so končali določeno srednjo šolo ali višjo in žele nadaljevati šolanje na višji oz. visoki šoli, morajo ponovno vložiti prošnjo za štipendijo.
Če hočejo še naprej prejemati štipendijo iz združenih sredstev, morajo prinesti potrdilo o soglasju delovne organizacije, pri kateri so imeli kadrovsko štipendijo, da lahko nadaljujejo šolanje.
Npr.: končaš srednjo medicinsko šolo, štipendiral te je zdravstveni dom, prejemal si tudi socialno štipendijo. Če želiš šolanje nadaljevati na višji medicinski šoli, ter dobivati štipendijo iz združenih sredstev, moraš prinesti soglasje od zdravstvenega doma, da lahko šolanje nadaljuješ.
Dijake in študente prosimo za razumevanje, kajti za to stanje ni kriva strokovna služba, ampak pomanjkanje denarja ... to pa zaradi prevelikega števila štipendistov na združenih sredstvih. To je tudi razlog, da strokovna služba, ki vodi štipendiranje iz združenih sredstev, ne bo individualno pošiljala obvestil o spremembah v štipendiranju.
Do vsega tega ne bi prišlo, če bi se že prej upoštevali nekateri predlogi študentov. Pogljemo, kako lahko dobiš štipendijo iz združenih sredstev, brez nevarnosti, da bi se moral kadrovsko vezati za neko podjetje. (Prazniš jim le blagajno) Izbereš si
npr. poklic psihologa. To je tak poklic, da morda do 1980. leta potrebujemo le 5 psihologov. Recimo, da se v letu 1976/77 odloči za študij psihologije 15 študentov. Ker jih podjetja, šole ne potrebujejo toliko, pri kadrovski štipendiji pa so bili odbiti, bodo dobili polno socialno štipendijo. Ja, kaj bomo pa počeli z njimi, ko bodo dokončali študij? Pri tem pa je toliko deficitarnih poklicev. Pa ne, da bi nekomu, ki ga veseli psihologija preprečevali ta študij. Ampak, če se ta profil ne potrebuje, naj se raje odloči za takšen poklic, kjer bo dobil kadrovsko štipendijo (s tem bo razbremenil združena sredstva)
ko bo pa končal, ga čaka pa še služba. Če pa ga psihologija res veseli, pa naj se ji posveti potem, ko bo imel službo. Iz tega sledi prvi predlog:
- čimbolj bi morale tudi skupne komisije preiti na usmerjeno štipendiranje.
Vsi tudi veste, kako se določa socialni del štipendije, pa vseeno ponovimo: vzame se polovica dohodka na člana družine, se k temu prišteje minimalna kadrovska štipendija (v letu 1975/76 - 700 din) k temu dodamo še otroški dodatek in kar manjka do življenjskega minimuma študenta (1975/76 - 2100 din) dobiš iz združenih sredstev.
Primer: Imamo štiričlansko družino, kjer obiskuje en otrok RŠC Velenje, drugi pa je študent. Njihov mesečni dohodek je 14400 din, po domače skoraj milijon in pol. Polovica dohodka na člana družine je 1800 din. Pri teh dohodkih nimajo otroškega dodatka. Študent je na takšni smeri, da nima kadrovske štipendije in je s tem upravičen na štipendijo 300 din mesečno iz združenih sredstev.
Pa se vprašajmo, ali mu je res pri takih dohodkih potrebnih tistih 300 din? In takšnih je precej.
Skrajni čas je že, da družbeni dogovor predvidi progresivno lestvico prispevka staršev. Predlagamo, da se vsem takim, ki prejemajo socialno štipendijo, ki je manjša od 300 din in nimajo kadrovske štipendije, ta ukine. Vsem tistim, kjer pa je polovica dohodka na člana družina manjša od 500 din, pa se ta pri izračunu ne upošteva.
Družbeni dogovor o štipendiranju je velik dosežek v naši republiki. Daje možnost za nadaljnje šolanje vsem, ki to žele, ne glede na njihov socialni položaj, ampak je tudi fleksibilen. Se pravi, da so še vedno možne dopolnitve in izboljšave. Smatramo, da če se malo poglobite v te naše predloge, boste videli, da ni v njih nič slabega. Še vedno bo lahko vsak študiral. Želimo le, da bi bilo to štipendiranje bolj usmerjeno in namenjeno res tistim, ki štipendijo potrebujejo.
p.r.
SDK spremlja gospodarska gibanja
Podružnica službe družbenega knjigovodstva Velenje je sprejela program dela za letošnje leto z namenom, da bi bilo delo podružnice čimbolj usklajeno s potrebami dejavnosti uporabnikov družbenih sredstev, z nalogami, ki jih dajejo ustava in drugi dokumenti, in da bi bilo delo čimbolj učinkovito. Z določitvijo nalog v delovnem planu bodo zagotovili, da bo podružnica čimprej prispevala k učinkovitejšemu gospodaijenju, k povečanju delovne storilnosti in h krepitvi materialnih temeljev združenega dela in akumulativne sposobnsoti gospodarstva.
Podružnica bo poskrbela za pravočasno in kvalitetno informiranje delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih o finančno materialnem poslovanju, za ustrezno obveščanje organov družbenopolitičnih skupnosti o finančno materialnih gibanjih na njihovem področju. Poskrbeli bodo za stalno in čim uspešnejšo kontrolo poslovanja uporabnikov družbenih sredstev ter preventivno preprečevanje zlorab pri uporabi družbenih sredstev in za sodelovanje pri uresničevanju ustavnih določil v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, zlasti še s poglobljenim sodelovanjem s samoupravno delavsko kontrolo ter za učinkovito in hitro opravljanje vseh poslov notranjega plačilnega prometa za vse uporabnike družbenih sredstev. Pomagali bodo pri integracijskem povezovanju in združevanju dela in sredstev v skladu s smernicami družbeno ekonomske politike.
Spremljali bodo tekoče gospodarsko gibanje in problematiko, ki se ob tem pojavlja, sledili pa bodo tudi učinkom ukrepov ekonomske politike in sicer predvsem na področju ukrepov za odpravo nelikvidnosti v gospodarstvu. Podružnica bo spremljala in analizirala finančne rezultate poslovanja združenega dela, razdelitev družbenega proizvoda po nosilcih in namenu, izvajanje sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter o združevanju in cirkulaciji družbenih sredstev.
Podružnica pa bo z neposrednimi kontrolami in inšpekcijskimi pregledi pri uporabnikih družbenih sredstev spremljala njihovo poslovanje in po potrebi ukrepala. Kršitelje za gospodarske prekrške in kazniva dejanja bo prijavila pristojnim organom. Tesno bo sodelovala s sodišči, javnim tožilstvom in drugimi organi ter organizacijami, posebej pa še s samoupravno delavsko kontrolo v organizacijah združenega dela, ki naj izvrši družbeno samozaščito in prepreči nezakonito uporabo družbenih sredstev.
• V GORNJI SAVINSKI DOLINI SO ŽE NEKAJ LET RAZŠIRJENE USMERJENE KMETIJE
lobri dosežki na usmevjenih kmetijah
■JŠfoU...
Danes Je v dolini dvesto petdeset tovrstnih kmetij, glavna preusmeritvena panoga pa je pridobivanje mleka. Prve zamisli pred enajstimi leti. Največji
proizvajalec mleka. Mleko, med, jajca in kmečki turizem
Pred Presečnikovo domačijo najdete ob vsakem času avtomobile turistov
Na Glojekovih pašnikih se vsak dan pase sedemnajst „mlekaric"
bomo posvetili tudi ovčereji, ki je nekdaj že bila precej razširjena predvsem po hribih v Savinjski dolini, nato pa opuščena. Naši kmetje imajo zagotovilo za odkup tržnih proizvodov v desetletnih pogodbah, po katerih smo obvezani, da odkupimo vse tisto, kar je naročeno in tudi v ustreznih količinah."
NAJVEČJI PROIZVAJALEC MLEKA
Da bi si ogledali kako poteka delo na teh kmetijah, so nas prijazni sogovorniki iz Mozirja napotili k nekaterim najbolj tipičnim predstavnikom usmerjenega kmetijstva. Boljšega primera kot je Ivan Glojek, si najbrž ne bi mogli izbrati, saj je največji tržni proizvajalec mleka v občini Mozirje.
Obiskali smo ga na njegovem domu v Šmartnem ob Dreti 6. Vsakemu obiskovalcu njegove domačije je že na prvi pogled jasno, da je vsa njihova dejavnost usmerjena k pridobivanju mleka. Na ogromnih pašnikih, obdanih z električnim pastirjem, se je pasla čreda krav molznic, imenovane „sivke". Ivan Glojek je bil prvi v dolini, ki je uvedel pašno košni sistem. Gospodar se je ravno vrnil s sprehoda po širnih travnikih in začel je pripovedovati:
„Res je, da sem bil prvi, ki se je oprijel tega sistema. Zanj sem se navdušil na nekem predavanju v Nazarjih. Takoj sem se pozanimal zanj in neki inženir je še isti dan šel z mano na ogled posestva. Nato nam je zadruga priskrbela načrt in smo začeli. V glavnem smo delali vse z lastnimi sredstvi. Imeli smo šest krav, ki so nam dale osemdeset litrov mleka dnevno. Vodstvo zadruge nam je priskrbelo električnega pastirja, kr je bil takrat pri nas še novost. Kjer so prej bile njive, se je pojavila trava, na njih pa krave. Imel sem srečo, da imam vseh sedem hektarov pašne zemlje na enem mestu, saj bi mi razdrobljenost predstavljala velike težave oziroma onemogočila načrt. Naše zmogljivosti so se vedno bolj večale in danes imamo sedemnajst krav, ki nam dajejo povprečno 155 litrov dnevno. Pri nas je zbiralnica tudi za druge, manjše proizvajalce, tako, da nas vsako jutro obišče kamion in odpelje to žlahtno tekočino."
Kako pomemben je delež mehanizacije potrjuje dejstvo, da vsa dela na posestvu, ki meri 10 ha, v večji men opravlja sin, saj gospodar in gospodinja zaradi teže let, ki jih imata, ne moreta poma-
gati, tako kot sta včasih. „Sicer pa tudi ni treba" ponosno pravi šestdesetletna Pepca. „Za vsa dela, ki jih opravljamo, imamo stroje. Pred hišo stojita dva traktorja, v hlevu imamo mlekovod s tremi molznimi aparati.
Brez tega nikakor ne bi šlo." Njen-oseminsedemdesetletni mož pa je dodal: ,,Nikoli si ne bi mislil, da bomo kdaj lahko le trije skrbeli za tako veliko posestvo. Ostalo, kar pridelujemo, je za lastne potrebe. To so predvsem vzporedne panoge, potrebne za živinorejo."
Ivan Glojek je še dodal, da nimajo v načrtu niti najmanjše razširitve, saj jim toliko, kolikor imajo, popolnoma zadošča, poleg tega pa tudi zmogljivost objektov ni večja. Nikoli jim ni bilo žal, da so stopili na pot preusmeritve, saj so dosegli tisto, o čemer si še pred petnajstimi leti niso upali niti sanjati Njihova kmetija je postala vzor za mnoge druge, ki so jih začeli posnemati. Nekateri pa so naleteli na težave, brž ko so
Ivan Presečnik
ugotovili, da imajo precej razdrobljena zemljišča, kar zelo otežkoča pašo živine. Posamezniki so šli celo tako daleč, da so začeli zamenjevati posestva in tudi njim so se kmalu pokazali prvi ugodni rezultati. Glojekova domačija zaradi sodobne opremljenosti in izredno dobrih rezultatov proizvodnje, kmalu postala znana po vsej Sloveniji. Pri njih je bilo na obisku že mnogo udeležencev ekskurzij ter raznih strokovnih in političnih delegacij.
Glojekovi so v preteklem letu dosegli svoj lasten rekord in rekord doline, saj so pridobili kar 56.000 litrov mleka, kar jim je prineslo tudi drugo mesto na seznamu najboljših proizvajalcev v Sloveniji, ki ga vodijo Ljubljanske mlekarne. Letošnja računica pa
kaže, da bodo lo številko še
presegli. Vsa ta dejstva govorijo v prid besedam, ki jih je izrekel Rudi Gabrovec: ..Razlikovati moramo posebnosti industrije in kmetijstva. V industrijo vložimo sredstva in čez leto ali dve že žanjemo rezultate. V kmetijstvu pa lahko s pravo žetvijo začnemo šele dolgoročno, čez vsaj deset let ali pa še več."
MLEKO, MED, JAJCA IN KMEČKI TURIZEM
Slaba dva kilometra iz Gornjega grada, ob cesti, ki pelje preko Črnivca in Kamnika v Ljubljano, leži v vznožju veličastne Menine planine posestvo Ivana Presečnika. To je bila druga postojanka, ki so
nam jo priporočili v mozirski zadrugi. Pred hišo je bilo parkiranih nekaj avtomobilov tuje registracije, ki so takoj dali vedeti, da je hiša Presečnikovih te dni polna turistov. In res so sedeli pod krošnjo starega drevesa, zrli v skrivnostne meninske gozdove in uživali spokojnost, ki jim jo nudi Presečnikova domačija. Gospodar Ivan nam je takoj potešil radovednost:
„Kot vidite, nam ni dolgčas. In tako je skozi vse leto. Največ prihajajo ob raznih praznikih ter pozimi in poleti. Goste iz tujine, največ je Nizozemcev, dobivamo preko Kmetijske zadruge v Mo-ziiju, ki ima stike z ljubljanskim Kompasom. Imamo petnajst postelj in trenutno so vse zasedene, tako da je ženski del družine kar precej zaseden s kuhanjem in pospravljanjem, saj jim pripravljamo tudi hrano. Najbolj jim prija mir, ki ga je tu res na pretek ter dobra domača jedača in pijača. Zelo radi pa hodijo na Golte, v Logarsko dolino in Velenje."
Sicer pa bi družina Ivana Presečnika tudi brez turistov imela kaj početi. Kmečki turizem namreč ni edina dejavnost, s katero se ukvarjajo, ima pa najdaljšo tradicijo, saj je prvi gost prestopil prag njihove hiše že pred dvajsetimi leti, ko je bil gospodar še Ivanov oče. Toda takrat je bila njihova kmetija kot vse druge, le da so poleg raznovrstnih pridelkov za domačo porabo imeli na razpolago tudi nekaj postelj za takrat še bolj redke turiste. Danes pa predstavljajo poseben primer usmerjenega gospodarstva, ki je povsem drugačen od primera Glojekovih. Drugačen zaradi tega, ker so se posvetili gojenju kar štirih oblik pridobivanja izdelkov za trg: mleko, med, jajca in že omenjeni kmečki turizem
„Bilo je leta 196^, ko sem se na pobudo zadružnikov odločil za preusmeritev v pridobivanje mleka. Dali so nam kredit in najprej smo začeli s petimi kravami. Izdelali so nam razvojni načrt, ki je predvideval razširitev začetnih kapacitet in pa seveda uvedbo pašno košnega sistema. To je bila torej ob kmečkem turizmu, ki ga nismo hoteli opustiti, že druga panoga.
Pozneje smo se odločili še za čebele in kokoši. Vseskozi nam je s posojili izdatno pomagala zadruga. Danes imamo 14 krav, ki nam dajo letno približno 38.000 litrov mleka, 22 panjev čebel, katerih med prodajamo v glavnem turistom, ki nas obiskujejo, in 1250 kokoši, ki nam znesejo dnevno po tisoč jajc. Tudi te nam odkupi zadruga."
Veijetno je odveč poudarjati, da tudi Presečnikovi delajo vse s stroji, saj bi jim manjša stopnja modernizacije dela na posestvu ne dajala tistih rezultatov, ki bi jim zagotavljali rentabilnost.
Naj bo torej dovolj. Opisali smo le dva primera, pa vendarle dovolj zgovorna, da se lahko ustvari vsaj delna slika o tem, kaj in kako se dela na kmetijah, ki jih strokovnjaki imenujejo usmerjene. Enim je vir preživljanja mleko, drugim meso plemenske živine, tretjim jajca, četrtim kmečki turizem, petim to, šestim ono. Vsem pa je skupna želja, da bi pridelali čimveč in čimbolje, da bi si s tem poplačali minulo delo in trud, ki so ga vložili v to, kar danes imajo. In večini to tudi uspeva. Njihovemu vzgledu sledijo vedno novi, zavedajoč se, da stopajo na pot napredka, ki jih bo pripeljala do boljših pogojev življenja. Saj ni nikoli prepozno.
J. KRAJNC
Gotovo je ena najbolj razširjenih in uspešnih panog na področju občine Moziije prav kmetijstvo, predvsem zaradi ugodnih pogojev in bogastev, ki jih tod nudi narava, kakor tudi zaradi pridnih rok, ki to zemljo obdelujejo. Ce bi razglabljali še naprej in iskali dejavnike, ki so pogojili cvetočo rast te dejavnosti, se morajo najprej ustaviti pri zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje, ki že od začetka svojega obstoja tesno sodeluje s kmetovalci, jih vzpodbuja, jim pomaga, nudi vsestransko pomoč, jih usmerja, skuša zagotoviti odkup njihovih proizvodov in še bi lahko naštevali oblike tega sodelovanja. Vsi tisti, ki so kakorkoli seznanjeni s sodobno problematiko v kmetijstvu, se bodo verjetno strinjali z ugotovitvijo, da je ta zvrst v zadnjih nekaj letih v občini Mozirje doživela zavidanja vreden vzpon zahvaljujoč vsem naštetim in še mnogim drugim faktorjem. Čeprav so se tudi tu srečevali s problemi deagrarizacije, odhajanjem mlade delovne sile, opuščanjem posestev in podobno, so s preudarno plansko politiko vendarle uspeli doseči stanje, kije danes marsikomu za vzgled.
Ko smo pred približno letom dni predstavili našim bralcem zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo iz Mozirja in njen široki horizont delovanja, smo mimogrede omenili tudi pojav tako imenovanih usmerjenih kmetij. Laična obrazložitev njihovega bistva bi se glasila nekako takole: Delo na kmetiji je usmerjeno k pridobivanju ene ali več vrst pridelkov, kot poglavitnega vira preživljanja, s tem, da se proizvaja za trg. Ker je zgodovina tovrstnih kmetij razmeroma kratka in ker iz leta v leto njihovo število skokovito raste, smo se odločili ta pojav podrobneje spoznati.
PRVE MISLI PRED ENAJSTIMI LETI
Prvi začetki preusmerjanja kmetij so tesno povezani z zadrugo v Mozirju pa tudi danes si ti kmetje ne morejo predstavljati uspešnega poslovanja brez nje. Zato je bila uprava te ustanove prvo mesto, kjer smo se ustavili in skušali dobiti nekaj potrebnih informacij. Razgovor z direktorjem ing. Alojzem Plazni-kom in vodjo komerciale, nekdanjim pospeševalcem na terenu Rudijem Gabrovcemje prinesel marsikaj zanimivega, saj oba sogovornika to tematiko zelo dobro poznata. Pripovedovala sta:
„0 tem, da bi začeli s preusmeritvijo nekaterih kmetij, so začeli razmišljati že leta 1965. Dve leti pozneje pa je o sodelovanju naše zadruge z Ci dnim gospodarstvom Na-zarj Jn živinorejsko postajo iz Celja er ob pomoči Skupščine občine Mozirje in nienili
družbenopo!

cigar, j -
ki jo je organiziral Glin iz Nazarij in so se je udeležili nekateri najbolj napredni kmetje iz naše doline. Ogledali so si nekaj kmetij v Avstriji, kjer je usmerjanje takrat že bilo precej pogosto. To poučno potovanje je odpravilo pionirsko nezaupanje in tiste, ki so bili najbolj
Ivan Glojek -vajalec mleka
največji proiz-
zacij vendarle h ,lo do prvih poskusov. Začetna težave so se kazale predvsem v pre-priče varij . metov za to novo obliko dela Tr b ie biio pripraviti teren koiv. \Uini spremembami v sii? jenju kmetov in jih usr, .ti na tržni način proizvodnje. Vsi zadržki pa so bili premagani po nadvse koristni ekskurziji,
dojemljivi za novosti, prepričalo, da so tudi sami storili ta korak in nato s pozitivnim vplivanjem potegnili za sabo še mnoge druge."
Po tem obdobju opazimo velik razmah preusmerjanja mnogih kmetij. Leta 1967 jih je v dolini že bilo petnajst, največ takih, ki so se odločili za proizvodnjo mleka. „Ni naključje, da je večina začela prav z mlekom" pravi Rudi Gabrovec, „saj so bili za njegovo pridobivanje najboljši pogoji in pa zagotovljen zaslužek, ker je že takrat bil organiziran odkup tega prepo-trebnega izdelka. Končno pa je pomembno tudi dejstvo, da ga je treba proizvajati neprestano, noč in dan in marsikje velja mlečni dinar za gospodinjskega še danes."
Alojz Plaznik pa je nadaljeval: „Za vse te kmetije so bili izdelani načrti dela in razvoja v sodelovanju z živinorejsko zadrugo v Celju in višjo ekonomsko šolo v Mariboru. Po-
trebno je bilo ugotoviti obstoječe stanje in realno oceniti možnosti za razvoj. Večina se je teh strokovnih nasvetov držala in rezultati so kmalu pokazali, da so na pravi poti. To obdobje bi lahko parafrazirano imenovali »združevanje denarja in mož-gan". Včasih je bilo potrebno veliko fizičnih naporov in trpljenja, a so rezultati kljub temu bili dokaj skromni. Z uvedbo boljše tehnologije in tržne proizvodnje se je stanje obrnilo. Seveda pa je bilo to izvedljivo le z vlaganjem materialnih sredstev in z ustrezno izobrazbo kmetov."
Posebno vprašanje pa je predstavljalo vlaganje sredstev v novo obliko kmetovanja. Glavni investicijski vir za rojstvo preusmerjenih kmetij je bila samohranilna služba, ki jo je organizirala kmetijska zadruga. Velike pomoči so bih deležni tudi s strani občinske skupščine, ki je uvedla med drugim tudi davčne olajšave in regresiranje obresti za vse tiste kmete, ki so se odločili za preusmeritev. Kot zanimivost velja omeniti, da sta ta dva ukrepa pozneje vzpodbudila sprejetje podobnih odlokov tudi na republiški ravni. Zanimivo pa je tudi to, da je investicija na samem začetku bila hitrejša od proizvodnje. Ko ti viri niso več zadoščali, so pričeli s kreditiranjem preko bank. Tudi danes so kmetom, ki se odločijo za pot napredka, na vo ljo posojila, ki jim pomagajo zlasti pri nabavi novih strojev.
DVESTO PETDESET USMERJENIH KMETIJ
Ugodni rezultati prvih poskusov so povzročili, da je število tistih, ki so se odločali za preusmeritev, neprestano rastlo.
Danes je v naši dolini že približno dvesto petdeset takih kmetij, ki so šle na pot preusmerjanja, ki so zaradi stopnje tehnologije in proizvodnih uspehov že na razmeroma visoki ravni. Nekaj nad sto pa jih je šele v začetni fazi. Na prvem mestu je še vedno mleko, nato pitana živina kot vzporedna panoga. Vse bolj se uveljavlja tudi vzreja plemenskih telic, saj mnogi neizkoriščeni planinski pašniki kar kličejo po tem. Poleg tega smo si zagotovili tudi dolgoročnega kupca, tako da lahko pričakujemo še večji razcvet te zvrsti. Veliko je tudi dopolnilnih virov dohodka. Tako mnogi gojijo ribez, kokoši, v zadnjem času pa se je močno razvil kmečki turizem, tudi kot samostojna panoga. V bližnji bodočnosti bomo to obliko turizma močno razširili. Našo pozornost
2o. JULIJA USTANOVNA SKUPŠČINA_
Kluba samoupravjjavcev
V ponedeljek so se sestali člani iniciativnega odbora za ustanovitev kluba samouprav-ljavcev. Na sejo so povabili tudi predstavnike delovnih organizacij z namenom, da jim razjas-: nijo še morebitne nejasnosti v f zvezi s klubom samouprav-Ijavcev.
Člani delovnih organizacij niso imeli bistvenih pripomb in vprašanj, saj vedo, kako je takšen klub v naši občini potreben."
Po pogovoru s predstavniki delovnih organizacij se je iniciativni odbor odločil, da bodo ustanovno skupščino sklicali 20. julija ob 8. uri.
Pospešen izvoz
V vseh temeljnih organizacijah združenega dela Gorenje Velenje so bili pred nedavnim zbori delavcev, na katerih so razpravljali o temeljih plana za leto 1977 in srednjeročnega načrta razvoja za obdobje 1976-1980, nadalje o predlogu načrta družbenega plana razvoja socialistične republike Slovenije za obdobje 1976-1980, pa o organiziranju delovne organizacije in o osnutkih več samoupravnih sporazumov.
Temeljne organizacije združenega dela tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje | bodo, kot določajo načrti, do 5 leta 1980 za zaokrožitev proiz-!■. vodnih programov, pri čemer bo osnova nadaljnjega razvoja : proizvodnja in prodaja pro-
grama DOM, združile okrog 2,3 milijarde dinaijev. Posebno pozornost bodo namenili nadaljnjemu posodabljanju tehnologije, sicer pa želijo leta 1980 prodati na tuje kar 28 odstotkov vse proizvodnje. Načrtujejo, da bo znašala letna stopnja rasti družbenega proizvoda v razvoju 1976-1980 kar 22 odstotkov. Leta 1980 naj bi tako temeljne organizacije združenega dela tovarne gospodinjske opreme Gorenje že dosegle proizvodnjo v vrednosti nekaj nad 9 milijard dinaijev (za leto 1977 jo načrtujejo v višini 4,981 milijarde dinaijev), na tuje pa naj bi tedaj prodali za 2,5 milijarde dinaijev (leta 1977 za 1,34 milijarde dinaijev).
Praznik Vinske gore
Tavčar-jevci, hvala!
Leto je naokrog in Tav-čaijevci smo preživeli četrto skupno, čisto mašo nedeljo.
Za nami je napozabni obisk Tavčarjeve Poljansske doline, Visokega. Takrat smio orali ledino; prvič smo kot ena družina odšli na izlet. Naslednje leto smo zavzeli Osankarico, tretjič smo šli Prežihu nasproti - obiskali smo Prežihovino. Letos nas je pot pripeljala na goro jurišev na Graško goro. Toda zame tokrat drugače. Tavčarjeva 13 je vpisala le tri člane; Bernarda, ki se je vsako leto tako veselil srečanja Tavčarjevcev, letos nismo vpisali na seznam. Bil pa je zaradi vas Tavčarjeva, z nami v soboto, ko ste ga obiskali na grobu in mu prinesli cvetja z gredic v naši ulici in tudi v nedeljo, ko ste se ga spomnili na Graški gori. Zelo rada sem vsako leto pomagala pri vsebini kulturnega programa, letos pa, povem vam, bilo je zelo hudo, enkratno hudo, moči sta mi dajala spomin na Bernarda, ki je tako rad delal in občutek pripadnosti vam, Tavčaijevci. Oboje pomaga živeti, daje moči in pogum. Obenem pa tudi obvezuje.
Devet let sosedskih odnosov je za nami, štiri leta zapored smo doživeli skupno nedeljo v zgodnjem poletju ... In ostanimo še naprej tako skupaj!
Tako, kot znamo le mi iz Tavčaijeve ulice.
Hvala vam!
CVETKA PUŠNIK
V	četrtek 22 julija praznujejo krajani Vinske gore krajevni praznik. Na ta dan se je namreč začela organizirana vstaja slovenskega naroda. V spomin na ta dan bo v tednu od 18. do 25. julija več prireditev. Kot nam je povedal predsednik KS Vinska gora Ivan Košan, so pripravili pester program raznih prireditev.
18. julija imajo predviden sprejem gasilskega avtomobila (vprašanje so le *Še finančna sredstva), 21. julija bo kome-morativna svečanost ob spomeniku padlih borcev v Vinski gori, zvečer bo kresovanje in piknik z godbo, 24. julija bo otvoritev nove lovske koče na Lopatniku, 25. julija pa bo ob 11. uri osrednja proslava z otvoritvijo nove ceste. Ob tej priložnosti bodo najzaslužnejšim krajanom in društvenim organizacijam podelili priznanja. Po svečanosti bo veselo ljudsko rajanje.	D.B.
• Popravek
V	prejšnji številki NČ je bilo pomotoma objavljeno, da so v delovni organizaciji Vegrad Velenje oprostili vpisa posojila za ceste delavce iz drugih republik. Pravilno se glasi: Posojila za ceste so oproščeni tisti delavci, ki so ga že vpisali v Bosni in Hercegovini.
Akcija vpisa posojila za ceste v delovni organizaciji dobro napreduje. Prepričani so, da bodo presegli planirano vsoto. V akcijo so se dobro vljučili tudi delavci, ki delajo v Nemčiji, Ljubljani in Beogradu.
etUt TOZD-TURISTIČNA AOINCUA
ste že razmišljali, kje boste preživeli svoj dopust? Če še niste, potem se oglasite v poslov. »IZLETNIKA« v Velenju, kjer boste dobili prostorne:
—	letni oddih
—	potovanje po domovini in v tujino z Izletnikom Celje
Yugotours Ljubljana Atlas Zagreb JAT zračni most
17. 7. enodnevni Izlet v Trst
24. 7. »nodnevnl izlet v Graz — Marlazell
Rezerviramo in prodajamo vse vrste dom. in medn. avio In želez, vozovnice.
IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ
Uspel Vruncev dan
Svet osnovne šole „Franjo Vrunč" iz Slovenj Gradca se je lansko leto odločil, da bo v prihodnje vsakič ob zaključku šolskega leta „Vrunčev dan", s katerim bodo počastili spomin na narodnega heroja Franja Vrunča, učitelja iz Slovenj Gradca, komandanta I. celjske čete, ki je daroval že leta 1941 svoje življenje za svobodo.
Lani, ob prvem „Vrunče-vem dnevu", so odprli tudi kotiček o revolucionaiju Franju Vrunču - Buzdi. Tako se lahko zdaj okrog 1.300 učencev slovenjgraške osnovfle šole vsak dan seznanja z življenjsko potjo in revolucionarnim delom njihovega vzornika.
30. junija pa je bil že drugi „Vrunčev dan". V Slovenj Gradec so prišle tudi delegacije osnovnih šol iz Hudinje pri Celju in Slivnice pri Celju, ki nosita ime po Franju Vrunču, ter predstavniki osnovne šole I. celjske čete iz Celja. V priložnostnem programu so slo-venjgraški šolarji predstavili del dokaj razgibane izven-šolske dejavnosti, ocenili pa so tudi delo v zadnjem šolskem letu.
Med 1.278 učenci osnovne šole „Franjo Vrunč" Slovenj Gradec jih je v šolskem letu 1975/76 končalo šolanje z odličnim uspehom kar 337, s prav dobrim uspehom je izdelalo 321 učencev, z dobrim 401 učenec in z zadostnim učnim uspehom 213 učencev. 6 učencev pa mora ponavljati razred. Sicer pa so dosegli kar 99,5 % učni uspeh, ki le za malenkost zaostaja za lanskoletnim rekordnim učnim uspehom 99,8 %.
V 22 različnih izvenšol-skih dejavnostih in krožkov je bilo vključenih skoraj 1.000 učencev. Posebej so se izkazali strelci, ki so bdi prvi v Sloveniji, prav tako dobri pa so bili tudi člani prometnega krožka in šahisti. Mladinski pevski zbor so na republiški reviji v Zagoiju ob Savi uvrstili med 17 zborov, ki bodo nastopili na festivalu „Kurirček" v Mariboru.
Uspešni so bili tudi šolarji, ki so se udeležili tekmovanja o poznavanju del Ipavcev, Lisinskega in Mo-kranjca; zmagali so v Šoštanju, tretji pa so bili na tekmovanju v Ljubljani.
Osnovna šola „Franjo Vrunč" Slovenj Gradec je prva v koroški regiji organizirala dan samoupravljanja ter obrambni dan, s čimer so želeli učence bolj konkretno vključiti v šolo samoupravljanja in v obrambne priprave.
Zgledno sodelujejo z dvema šolama v pobrateni občini Gornji Milanovac, letos pa so začeli sodelovati z osnovno šolo Ratimir Her-ceg iz Varaždina, že tradicionalno pa je sodelovanje z Državno gimnazijo za Slovence v Celovcu ter šolo iz Bystrice nad Pernsteinom v Češkoslovaški socialistični republiki.
Tudi letošnji „Vrunčev dan", ki je bil pregled dela in uspehov, je bil dan tako učencev kot delavcev šole. Bil je dogovor za še prizade-vnejše delo vseh v prihodnje.
Znova pa je bila potijena tudi odločenost za širše povezovanje in sodelovanje osnovnih šol „Franjo Vrunč" iz Hudinje pri Celju, Slivnice pri Celju in Slovenj Gradca ter I. celjske čete iz Celja To mora postati ena od oblik ohranjevanja in obujanja tradicij NOB.
Zapišemo naj še, da so 30. junija na osnovni šoli „Franjo Vrunč" v Slovenj Gradcu podelili priznanja odličnjakom, razdelili so Ve-
gova priznanja ter nagrade „Vesele šole", v kateri je sodelovalo 341 učencev, na-
Razprava je opozorila na poglavitno pomanjkljivost, ki je v tem, da so med obravnavo predloga dogovora o temeljih družbenega plana razvoja občine Slovenj Gradec za obdobje 1976 -1970 razpravljali predvsem o položaju in problemih na
Pohodi, priznanja in nove zastave
V	Mislinjski dolini so z vrsto proslav in manifestacij počastili dim borca — 4. julij, praznovanje pa so združili s slavjem ob 35-letnici začetkov oborožene vstaje narodov In narodnosti Jugoslavije.
Krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Šmartno pri Slovenj Gradcu je pripravila 4. julija pohod borcev, rezervnih vojaških starešin, mladincev in občanov Šmartnega do Golavabuke na Zahodnem Pohoiju. Ob spomeniku borcem XIV. divizije in Zidanškove brigade so izvedli priložnostni kulturni program, udeležencem pohoda pa je o zgodovini NOB v Mislinjski dolini ter o pomenu praznika spregovoril Mladen Mrmolja, sekretar komiteja Občinske konference ZK Slovenj Gradec. Pohodniki pa so se seznanili tudi z razvojem partizanske sanitete na Zahodnem Pohoiju.
V	Starem trgu pri Slovenj Gradcu pa je združenje borcev NOV razvilo zastavo, na priložnostni slovesnosti pa je govoril ravnatelj Muzeja ljudkse revolucije Slovenj Gradec Ferdo Fischer. Na slovesnosti v Starem trgu so 17 članom tamkajšnje borčevske organizacije podelili odlikovanja predsednika Tita.
Prireditve na čast dneva borca - 4. julija pa so bile tudi v drugih krajih Mislinjske doline.
grajeni pa so bili tudi najzaslužnejši športniki — člani šolskega športnega društva.
• Seja
medobčinskega sveta ZKS za Koroško
V sredo, 7. julija, je bila v Slovenj Gradcu seja medobčinskega sveta zveze komunistov za Koroško, na kateri so obravnavali dogovore občin koroške regije o skupnih vprašanjih družbenoekonomskega razvoja za obdobje 1976-1980 in o rezultatih planiranja v regiji. Ocenili pa so tudi dosedanjo javno razpravo o osnutku združenega dela v občinah koroške regije.
• 1.039 maturantov slovenjgraškega Šolskega centra
V šolskem letu 1975/1976 je zapustil Šolski center Slovenj Gradec tisoči maturant. Ta čast je pripadla Anici Meh, ki je s prav dobrim uspehom končala šolanje na ekonomski srednji šoli. Doslej je Šolski center Slovenj Gradec zapustilo že 1.039 maturantov.
• Skupna seja
Zadnji ponedeljek, 5. julija, je bila v Slovenj Gradcu skupna seja Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenj Gradec in Družbeno političnega zbora Skupščine občine Slovenj Gradec. Na seji so ocenili javno razpravo o predlogu dogovora o temeljih družbenega plana občine Slovenj Gradec za obdobje 1976 - 1980, o čemer je dan kasneje razpravljala in sklepala Skupščina občine Slovenj Gradec.
področju splošne in skupne porabe, manj pa o nalogah na področju materialne proizvodnje, čeprav je jasno, da bodo za uresničitev pri-
hodnjih petletnih razvojnih nalog potrebni veliki napori vseh slovenjgraških delovnih kolektivov tudi za to, da bi dosegli želeno raven na področju splošne in skupne porabe.
• Enkrat drugi, štirikrat tretji
Ob koncu julija je bilo v Novem mestu srečanje slovenskih tabornikov, združeno s tekmovanjem v taborniškem mnogoboju. Kot zmagovalci področnega tekmovanja so se srečanja v Novem mestu udeležili tudi taborniki odreda „Severni kurir" iz Slovenj Gradca. Taborniki iz Mislinjske doline so se v tekmovanju dobro izkazali.
Tako so taborniki osvojili 2. mesto, na tretje mesto pa so se uvrstili medvedki, starejši medvedki ter mlajše tabornice in mlajši taborniki.
Tekmovanja v taborniškem mnogoboju niso priložnost le za medsebojna i spoznanja, menjanje izkušenj ter za sklepanje novih poznanstev, pač pa so tudi ena od aktivnosti v pripravah mladih na splošno ljudsko obrambo. Zato so nastop slovenjgraških tabornikov odreda „Severni kurir" na tekmovanju v Novem mestu omogočile družbenopolitične organizacije občine Slovenj Gradec ter oddelek za narodno obrambo Skupščine občine Slovenj Gradec.
PO KOROŠKI
PROSLAVA PRAZNIKA OBČINE DRAVOGRAD
Zaključnih prireditev ob prazniku občine Dravograd — 4. juliju, se je udeležila tudi delegacija pobratene občine Lučane iz socialistične republike Srbije. Na sam praznik je bila pred spomenikom neznanih talcev žalna komemoracija, na kateri je govoril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Dravograd, Vinko Gostenčnik, pevci, godbeniki in recitatoiji pa so izvedli priložnostni kulturni program.
Predstavniki občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij so položili venec k spomeniku neznanih talcev, predstavniki delovnih organizacij pa so položili vence k spomenikom NOB v občini.
Na svečani seji Skupščine občine Dravograd pa je o razvoju občine in prihodnjih nalogah govorila predsednica družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, Jožica Heber. Podelili pa so tudi občinsko nagrado in 4 občinska priznanja. Občinsko nagrado Dravograda za leto 1976 je prejel Klub zdravljenih alkoholikov Dravograd, priznanja pa Vikica Kos, učiteljica iz Libelič, Vzgojnovarstveni zavod „Mladi rod" Dravograd, Jože Dretnik iz Črneč in Društvo invalidov Dravograd.
KAKO POSPEŠITI IN POCENITI STANOVANJSKO IZGRADNJO?
Predstavniki občinskih stanovanjskih skupnosti, gradbene operative in lesne industrije iz več slovenskih občin (Ljubljane, Krškega, Laškega, Zagorja ob Savi, Ptuja, Nove Gorice, Dravograda, Raven na Koroškem in Podvelke) so se 2. julija posvetovali v Slovenj Gradcu - na pobudo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, Občinske stanovanjske skupnosti Slovenj Gradec ter Gozdarstva in lesne industrije Slovenj Gradec - o tem, kako pospešiti in poceniti stanovanjsko izgradnjo tudi z uporabo nekaterih novih elementov.
Predstavniki slovenjgraškega Gozdarstva in lesne industrije „Lesna" so udeležence posvetovanja podrobno seznanili z njihovim proizvodnim programom za potrebe gradbeništva in z načinom njihove uporabe in montaže. V novi stanovanjski soseski Šalek—Gorica v Velenju pa so si udeleženci posvetovanja ogledali vgrajene elemente slovenjgraške „Lesne".
Udeleženci slovenjgraškega posvetovanja so med pogovori poudarili nujnost, da pride y prihodnje do tesnejšega sodelovanja med samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi, gradbeno operativo in lesno predelovalno industrijo, ki se bo odražalo tako v skrajšanju roka izgradnje stanovanj, v pocenitvi stanovanjske izgradnje ter izboljšanju kvalitete vgrajenih elementov. Koristi od tega bodo imeli vsi, posebej pa še stanovalci v družbenih najemnih stanovanjih.
" a:'--';. " ■ •
:■ ' - 1 ' ■ ■

NAŠ ROMAN
32
HARRISON E. SALISBURY
ZADNJF OBRAMBNI POLOŽAJ
Osemnajstega septembra je bil Aleksander Rožen pri Fedjuninskemu, ki je imel svoj komandni položaj v višavju Pulkova, Tega dne so Nemci neprestano napadali. Pravkar se je začelo mračiti. Sonce je tonilo za oblaki. Fedjuninski seje s štabom pomikal proti jarku, kjer so Nemci uničili vse komunacijske naprave. Nenadoma se je ustavil, se zazrl v daljavo in prisluhnil. Nemška letala so očitno skozi oblake bombardirala Leningrad. Rožen je slišal njegove besede:
»Šesta udarna divizija je zasedla obrambne položaje ob krožni železnici. To pa je naš zadnji obrambni položaj!"
Žukov je od vseh svojih armad zahteval samo napade in protiofenzive. Ko so Nemci vdrli v Finski zaliv in zasedli ozemlje od Petrovega dvorca mimo Strelne vse do Ligova, ki je, bilo že predmestje Leningrada,-je bila osma armada odrezana.
Generalmajoiju Ščerbakovu, komandantu omenjene armade, je Žukov ukazal, da svoje sile, peto mornariško brigado, devetnajsto in osemindvajseto strelsko divizijo in drugo udarniško enoto, zbere za protinapad na Nemce, ki so se usmerili proti vasi Volodarski, v smeri Krasnega sela. Nemci, ki so imeli na pulkovski fronti polne roke dela z enaindvajseto divizijo NKVD, bi tako nepričakovano napadli
od zadaj. Žukov je Ščerbakovu poslal'še deseto in enajsto strelsko divizijo ter ostanke tretje udarne enote, dvainštiri-desete armade ter še dva rezervna bataljona.
Toda Ščerbakov nalogi ni bil kos. Divizije, ki so bile že močno oslabljene, so se borile do zadnjega, toda imele so premalo topov in municije. Ščerbakov je moral Žukovu sporočiti', da ne more izpolniti njegovega ukaza, ker nima dovolj močnih enot. Držal je le del obrambne črte, pri "tem pa so mu pomagali topničaiji baltiškega ladjevja in obalne baterije iz Krasne Gorke in Kronštata.
Ni težko uganiti, kaj se je s Ščerbakovim zgodilo. S članom vojnega sveta osme armade Čuhnovim sta bila odstavljena. Armado je zatem prevzel generalmajor Ševaldin.
Sedemnajstega septembra so generalu Duhanovu, Veteranu leningrajske fronte ukazali, naj prevzame poveljstvo desete strelske divizije, ki se je borila pri Strelni. Do Oranirnbauma naj bi potoval s čblnom, naprej pa z avtomobilom.
Od divizije je praktično ostalo le še ime. V najmočnejšem »polku" je bilo le še stoosemdeset mož. In takšna enota naj bi napadla nemške tanke! Duhanov se je obdržal. Pomagal pa mu je Bičevski, ker je podminiral vse mostove pri Novem Petrovem dvorcu. Morali bi jih le razstreliti, predno bi jih dosegli nemški tanki.
Po ukazu novega komandanta, generala Ševaldina naj bi začel s protiofenzivo v smeri Strelne in Ligova. Istočasno so se pripravljali na amfibijsko izkrcanje mornarjev. Duhanov je s svojo divizijo napadel in utrpel težke izgube. Nemcev, ki so se dobro vkopali, ni mogel niti premakniti. Takrat ga je poklical Ševaldin in mu sporočil Žuk^vo zahtevo:
»Niti za korak se ne smete umakniti! Napadajte z vsemi divizijami! Samo naprej!"
Duhanov je hotel protestirati, a si je premislil.
»Razumem, tovariš general," je rekel. »Načelnik štaba bo prevzel korpus, jaz pa bom nadzoroval napad."
„Ne," ga je prekinil Ševaldin, „vi morate voditi enote in prevzeti vso odgovornost zanje! Tak je ul^z!"
Storil je, kot so mu ukazali. Komandanti in politični komisarji so vodili svoje čete v boj. Zaustavili so Nemce, to pa je bilo tudi vse. Bili so preslabotni, da bi nemške enote lahko pomaknili nazaj.
„Še danes se ne morem strinjati z ukrepi vodstva osme armade, ker niso okrepili naših enot," je leta kasneje zapisal Duhanov.
»Korpusu je grozila nevarnost, da bi izgubil celotno vodstvo, kar bi pomenilo popoln polom."
Toda tak je bil Žukov: napadati in samo napadati. Kdor pa se je temu uprl ali njegovega ukaza ni. izpolnil, je bil ustreljen.	/
Fedjuninski je rad citiral infanterista Promičeva, ki je svojim tovarišem nekoč rekel:	i
»Naše načelo je: če se jaz umaknem, me ti ubij, če pa $e umakneš ti, te bom ubil jaz. Le tako bo Leningrad zdržali" Tega načela se je držal tudi Žukov.	\
Pri tem je bil dosleden. To dokazuje tudi primer štiriinpetdesete armade, ki so jo ustanovili triindvajsetega avgusta in so jo poslali na območje Volhova. Tam naj bi zmanjšala nemški pritisk na leningrajsko fronto. Naloga je bila obsežna: preprečila naj bi Nemcem, da bi se približali mestu z vzhodne strani, obvarovati bi morala zveze z Moskvo, skrbeti bi morala, da bi pot do Ladoškega jezera ostala odprta iry končno naj bi preprečila nemški prodor do Mge in Šlisef-burga.	j	t
V	resnici pa ni storila ničesar. Armado je vodil Kulik, policijski general, ki se je na veliko prilizoval Beriji. Zukov ga je petindvajsetega septembra odstavil, vodstvo armade pa zaupal svojemu načelniku štaba, zanesljivemu generalu Hozinu. Tudi oseminštirideseto armado, ki^jo jezdil gene-ralporočnik Antonov, je doletela podobna t»oda. Ostanke armade je Žukov enostavno vključil v leningrajsko fronto.
Geslo tistih dni je bilo —■ napasti ali umreti. Vsevolod Višnjevski pa je še dodal: Smrt strahopetcem! Smrt vsem, ki povzročajo preplah in delajo zdraho med ljudmi! Pred vojaška sodišča z njimi! Potreben je pogum, trdnost in disciplina!
V	kasnejših letih so veliko razpravljali o tem, kaj je pravzaprav zaustavilo nemško prodiranje in kdaj se je to zgodilo.
Hitler je močno pritiskal na von Leeba, naj čimprej obkoli Leningrad, se poveže s Finci in uniči baltiško ladjevje. Moral je hiteti, ker je potreboval armado "Za moskovsko fronto.
F
■
r
KDAJ BO UMRLA ZEMLJA?
Prvi se je lotil podrobnega študija Zemljine zgodovine škotski geolog James Hutton. Odločil se je za znanstveno metodo. Preteklost in bodočnost Zemlje je skušal razložiti na osnovi razvojnih zakonitosti, ne da bi pri tem upošteval delovanje neke „viqe sile". V njegovem času, v 18. stoletju, je bilo to kar precej revolucionarno dejanje. Toda v knjigi, ki je izšla leta 1875, je James Hutton priznal, da na temelju proučevanja Zemlje ni mogel ugotoviti, kako je Zemlja nastala in kakšen bo njen konec.
Od takrat je geološka znanost močno napredovala. Marsikaj vemo iz Zemljine preteklosti in še vedno nas zanima, kakšna bo njena bodočnost. Predvsem pa kakšen bo njen konec. Ali danes že lahko odgovorimo na to vprašanje?
Precej zanesljivo vemo, da je Zemlja nastala pred približno 4,7 milijarde let. Takrat se je iz plinastega nebularnega oblaka izoblikoval naš planetni sistem s Soncem v središču. Od takrat naprej pa je Zemlja prepuščena sama sebi. Spreminja se, toda v bistvu ostaja nebesno telo, sestavljeno iz kamnin in kovin, pokrito s tanko plastjo vode in zraka. In kolikor vemo, bo takšna ostala za vedno.
Je to res? Mar obstojajo v naravi »večne" stvari? Ali lahko govorimo, da je osončje ali pa eden njegovih planetov »prepuščen sam sebi? "
Sonce je najbližje nebesno telo, ki s svojo energijo deluje na Zemljo in s tem seveda vpliva na njen razvoj. Dokler bo aktivnost sonca ostala na sedanji stopnji, se tudi Zemlja v bistvu ne bo spremenila.
Do leta 1930 so domnevali, da se bo Sonce počasi ohlajevalo, dokler ne bo končno ugasnilo. Obenem se bo tudi Zemlja počasi ohlajala in polarna področja bodo postajala vedno večja. Morda se bo življenje ohranilo samo v ekvatorialnem pasu, kjer bodo temperature še vedno dovolj visoke za obstoj življenja. Toda končno bo zmrznilo moije v celoti, spremenilo se bo v trden blok ledu in zrak se bo zaradi nizkih temperatur utekočinil.
Kljub temu pa bo Zemlja kot planet še vedno obstajala.
Vse te domneve so veljale do leta 1930, ko so se znanstveniki začeli ukvaijati z nuklearnimi reakcijami. Ugotovili so, da bo morda res prišlo do ohlajanja Sonca, da pa bodo pred tem nastopila tudi obdobja močnejšega izžarevanja energije. Obenem bo postajalo Sonce tudi vedno večje, toda čeprav bo v celoti izžarevalo več toplote, temperatura njegove površine ne bo naraščala. Nasprotno — Sonce bo postajalo hladnejše, spremenilo se bo v orjaško rdečo zvezdo.
Kaj pa naš planet? Razumljivo je, da pri povečanem izžarevanju Zemlja ne bo zmrznila. Namesto tega lahko pričakujemo, da jo bo toplota zažgala, upepelila in morda celo spremenila v oblak razžaljenih par. V tem primeru bo tudi prenehala obstajati kot trdno nebesno telo.
Seveda pa je odveč sleherna skrb v zveži z njeno usodo. Sonce bo sežgalo Zemljo čez kakšnih osem milijard let.
Wilem Klein je pri svojih devetih letih presenečal učitelje v Na pamet je množil trimestna števila. V enajstem letu je za sešteval, množil in delil številke tramvajskih voz, ki so vozili i njegove hiše. Danes je star 62 let in njegova tehnika računan seveda popolnejša.
poslil kot računalniškega grameija in kot žive elektroi možgane. Nedvomno bi lah marsičem pomagal znansti kom, zlasti v težavah. Klei privolil. Končno je bil že potepanja po svetu.
»Zdaj ima pred seboj delovni mizi elektronski ia nalnik," pravijo pri CE »toda Klein si lahko privo da računalnika sploh ne rablja.
Kljub redni zaposlitvi in slom računalniškega pro meija Wilem Klein ni opu svoje nekdanje strasti. Naspi no, odkar je zvedel, da onstran Atlantika, v glava mestu Mehike, nemški baa Herbert de Grote, star 831« prav tako izreden računar, njim občasno spušča v pi matematične dvoboje na ljavo.
Wilem Klein se je rodil v Amsterdamu. Njegov oče je bil zdravnik in je želel, da bi tudi mali VVilem postal velik kirurg. Toda zadeva se je obrnila drugače. Po treh letih je študij medicine obesil na klin, zapustil rodno Nizozemsko in odšel v svet. Postal je »mednarodna atrakcija". Kot fenomenalni računar je nastopal v cirkusih in zabaviščih po vsej Evropi in Egiptu.
Tako je leta 1958 nastopal v Švici, v nekem ženevskem bi-stroju, kjer se je nekega večera med gledalci znašel tudi generalni direktor organizacije CERN — Evropski svet za nuklearne raziskave. Direktor je bil seveda navdušen nad Kleino-vimi neveijetnimi matematičnimi ekshibicijami, pa se je odločil, da bi možakarja za-
Oboroževanje p
Nesmiselna oboroževalna tekma stane težke denaije, obenem kot Damokleov meč visi nad človeštvom. Mnenje, da vojal tehnika vendarle prispeva svoj delež k napredku tehnike, popolnoma nesmiselno. Če bi denar, ki ga porabi svet za voji namenili denimo za raziskovalno delo, izobraževanje, zdravsto zaščito in za splošni dvig življenske ravni, bi vsi ljudje že dand živeli v izobilju. Predvsem pa bi živeli bolj srečno in zadovo Toda smrt, žalost, trpljenje in strah pred vojno vihro so še ve sestavni deli naše tolikanj opevane civilizacije.
Samo nekaj bežnih podatkov nas prepriča, da je oboroževanje draga stvar. In če te podatke primerjamo s stroški za izobraževanje, od katerega je najtesneje odvisen razvoj in napredek človeštva, lahko brž ugotovimo, da so ljudje žal zelo nespametni gospodarji.
Za oboroževanje porabi svet približno štirideset procentov več denarja kot za izobraževanje. Položaj seveda ni povsod enak in ti podatki veljajo za svetovno povprečje. Nasploh pa velja, da razvite dežele porabijo za javno izobraževanje večji delež nacionalnega dohodka kotnarazvite.
Žal lahko tudi ugotovimo, da izdatki za oboroževanje naraščajo hitreje kot izdatki za kulturo in prosveto. Pri tem spet vodijo velesile. Za Združene države Amerike velja, da so izdatki za izobraževanje
mnogo nižji kot stroški, ki zahteva vojaški proračun: meije je skoraj 7:3, sevedi
Mars znova in znova buri duhove znanstvenikom. Obstoja namreč možnost, da na Marsu je, ali je bila voda. Na sliki, ki jo je posnela medplanetama sonda »Viking 1" je namreč jasno vidno kako je voda oblikovala južni del planote (spodaj), to pa je povsem nova teorija o tem planetu.
»Saigon, 4. januarja 191 Križarko US Little Ročk ji vodah Haifonga uničila ebj ozija atomske bombe, te velih ni."
Tako časopisno vest si pred nekaj leti izmislil v svojn znanstveno fantastičnem manu francoski pisatelj Ri Merle. Toda glej, 4. jam 1971 se je resnica že mi približala pisateljevi doi
V romanu »Žival s iH veškim umom" je Merle opi zdresirana delfina Ivana Bessie, ki sta nastavila atoi naboj pod trup ameriške ladji Ameriška mornarica pa v resni-uri tri delfine. Za te živi' vemo, da imajo izredne umss sposobnosti, s katerimi že neti časa presenečajo znanstvenih.
Pentagon seveda skriva n loge, ki so zaupane trojici delfinov. Zvedavim časnikarjem« suhoparno izjavili, da so omqt--ne na opazovanje in odkrivaj sovražne dejavnosti. Za to f» mulacijo pa se lahko skrivno« prav neverjetne stvari. Znanoje namreč, da je narava obdarit delfine s čudovitim sonarjem* ki jim omogoča, da na priim ločijo košček aluminija od kos bakra, da razlikujejo kovinske? predmete tudi po velikosti ii obliki, da po kovinski znački, vdelani v trup ameriških ladij,
ločijo ladje svojih gospodaijn od ladij tujih držav ...
Delfini se v morju tudi odlii-no orientirajo. Vojaškim potapljačem, diverzantom — žabam, služijo za pse ču vaje, vodijoji do cilja, jih po opravljeni itiji pripeljejo varno nazaj v oporišče ali na ladjo. Še več kott Merlovem romanu: lahko tudi* nekaterih primerih zamenjajo človeka. Že zdaj bi jim lahko na telo pritrdili eksplozivni naboj ter jih kot nekakšne kami-kaze poslali pod sovražnikovo ladjo.
. .. ji. .
'.>v- J^J^fS-v.!T-"':'viT'■

NAŠ ČAS
Dijaki nosijo svojega ubitega tovariša
Križanka
esejist, Aleksander, 15. prerok v Izraelu za vlade kralja Ahaba, 16. glasbena znamenja, 17. plod, 18. strešni opornik, greda, 22. Alfi Nipič, 23. Nada Zrimšek.
— Zdaj ne nastopam v zaba-čih, pravi, ampak v ženevski lači Združenih narodov, kamor prihajajo znanstveniki z vsega sveta, da bi sledili mojemu računanju.
Pred kratkim je imel tam eno izmed svojih predstav. Po krajšem „ogrevanju" in z „mno-ženjem na pamet dveh štirimestnih ali dveh petmestnih števil, izračunavanjem razlike med dvajseto in trideseto potenco nekega števila ter izračunavanjem kvadratnih in kubičnih korenov zelo zahtevnih števil, je Klein končno zrušil , svoj lastni rekord. V osem-i najstih minutah je na pamet r izračunal triindvajseti koren t .dvestomestnega števila! Serija ; (izračunov, ki nas v tem primeru » pripelje do končnega rezultata, je tolikšna, da bi z njimi podpisali deset šolskih tabel. Se-;veda je tudi tokrat premagal i nemškega barona, ki je isto-!f časno reševal isto nalogo na ^drugi strani Atlantika: Grote je ^,,za izračun porabil 31 minut.
Wilem Klein poudarja, daje skrivnost njegovih matematičnih sposobnosti predvsem v jeklenem spominu in jekleni volji. Na pamet zna celotne logaritmične tablice ter vrsto enačb in izračunov s področja višje matematike, kar vse nujno potrebuje pri svojem računanju.
— Predvsem pa, razlaga Klein, do skrajnosti poenostavim vsako matematično nalogo, nato pa računam postopoma, korak za korakom, dokler ne pridem do končnega rezultata.
Klein neprestano skrbi za kondicijo svojega spomina in vsak dan posveča vsaj nekaj ur „duševni telovadbi". Menda zna na pamet celo kopico registrskih avtomobilskih številk, kadar kupuje v samopostrežni trgovini, pa blagajničarki že vnaprej pove znesek, ki ga bo moral plačati za izbrano blago. Njen presenečeni začudeni in nejeverni obraz ga vselej odkritosrčno zabava.
rti izobraževanju
Tako so gorele barake črnskih prebivalcev v predmestju Johanesburga
• ZLOČIN JUŽNOAFRIŠKIH RASISTOV
Ubijali so otroke
Policisti so hoteli ustaviti povoiko dijakov. Eden izmed njih je potegnil revolver in streljal v dečka, da se je zrušil. Drugi so začeli bežati, toda streli so jih prehitevali in na zemlji jih je obležalo še sedem.
Tako se je začelo ubijanje v črnskem predmestju Johanesburga. Po ulicah so se zaslišali kriki ljudi, očetje in matere so stekli na pomoč svojim otrokom, na ulicah pa so jih pričakali policisti s puškami in mitraljezi. Toda ljudje niso odnehali. Razbuijena množica črncev je preplavila tudi ulice drugega predmestja. Začeli so požigati poslopja in
Beli vojak z orožjem na ulici
avtomobile. Oblast je nadaljevala z nasiljem, ki so ga ob policistih nadaljevali tudi vojaki in napadli množico.
Tri dni in tri noči je vrelo ne samo okrog Johanesburga, ki šteje danes milijon in pol prebivalcev, temveč tudi po drugih večjih mestih Južnoafriške republike. Še nikoli doslej beli oblastniki niso uporabili toliko vojaštva in policije kot tokrat, in nikoli na ulicah in predmestjih ni bilo toliko žrtev: 150 mrtvih in desetkrat več ranjenih. Seveda so med žrtvami v glavnem črnci.
Tako se je začelo. Oblast je zahtevala, da .se morajo v osnovnih in srednjih šolah črnci učiti v afriškem jeziku, kije ob angleščini službeni jezik države. Omenjeni jezik je črncem odvraten, saj od njih. zahteva predvsem ostro razlikovanje med belimi in črnimi prebivalci. Dijaki so iz protesta odšli na ulice.
Življenje črncev v Južnoafriški republiki je težko. V 86 odstotkov hiš ni elektrike, v 93 odstotkih ni tekoče vode, med nezaposlenimi pa je okrog 54 odstotkov črncev. Drugi, ki so zaposleni, dobijo sicer za svoje delo nekaj denaija, nimajo pa nobenih pravic. Na delo se vozijo v tovornih
vagonih, ponoči se morajo zadrževati samo v naselju črncev, ne smejo vstopati v lokale, kinematografe in druge inšti-tucije, ki so namenjene samo belcem.
Sedanji vodja države Johanes Worster je bil za časa minule vojne pristaš nacistične Nemčije. Pred 30. leti se je pridružil nacionalni stranki, ki vlada še danes in ki je v tem času sprejela vrsto zakonov proti enakopravnosti ras in predpisov, ki iz dneva v dan sramotijo in ponižujejo 18 milijonov črncev v tej deželi. Belci imajo v rokah vso industrijo in tudi vse druge veje gospodarstva v deželi. Pod njihovo vlado je postala Južnoafriška republika velikansko koncentracijsko taborišče. Črnci nimajo pravice kupiti hiše, njihova plača je petkrat do šestkrat manjša od plače belopoltega delavca, ki dela na istem delovnem mestu. Prepovedano jim je tudi opravljati razna kvalificirana dela in zato med njimi ni nobenih kvalificiranih delavcev. Črnci so samo cenena delovna sila, ki opravlja v državi najslabša dela.
Spremembe v svetu in številna revolucionarna gibanja trkajo tudi na meje Južnoafriške republike. V Mozambiku in v Angoli je oblast belcev samo še spomin. Znani so nemiri v Rodeziji in drugod. Vodja države zna vse to dobro preceniti in da bi odvrnil nevarnost od sebe, se raje vmešava v zadeve drugih držav. Zato ni nič čudnega, da so se njegovi plačanci pojavili med prvimi borci v Angoli, ki so želeli uničiti osvobodilno borbo angolskega ljudstva. Zaostril je tudi odnose v državi, kar dokazuje nedavni pokol v predmestjih Johanesburga. Začasno je s silo nemire utišal, toda tega ne bo uspel za dolgo. Ob vsesplošnem svetovnem gibanju za osvoboditev človeka, se bo tudi v Južnoafriški republiki nekega dne moralo zgoditi nekaj odločilnega.
ČESEN PROTI MALARIJI
Česen je prastaro sredstvo, ki ga povsod po svetu uporabljajo ljudski zdravniki. Narodi na Balkanskem polotoku ga uporabljajo kot zdravilo proti „vampiijem". Dva znanstvenika s kalifornijske univerze pa sta nedavno tega ugotovila, da raztopina česna v vodi od sile uspešno uničuje ličinke muhe ce-ce in nekaterih komaijev, ki prenašajo malarijo.
S česnovo raztopino sta v laboratorijih uničila na desetisoč ličink nevarnih žuželk. Poskuse sta nadaljevala tudi na prostem, kjer sta spuščala v vodo česnov ekstrakt. Bili so zlasti uspešni v obsežnih močvirjih s stoječo vodo, kajti ekstrakt česna se je zelo hitro mešal z vodo in je raztopina prekrila velike površine. Oba ameriška znanstvenika nameravata proizvajati česnov ekstrakt tudi industrijsko ter ga prodajati. Sodita, da je sredstvo stoodstotno uspešno, še zlasti, ker se je mrčes že precej navadil na standardne insekticide, s katerimi ga skušajo iztrebiti.
Pri vsem tem pa je nekaj nerodnega: treba bi bilo najti tudi sredstvo, s katerim bi lahko odstranili neprijeten vonj novega preparata. Eden od obeh znanstvenikov, Reeves, se mora ves čas od začetka poskusov s česnom ob vrnitvi domov preoblačiti v garaži in biti vsaj dve uri pred srečanjem z družino na vrtu pred hišo, če seveda ne vleče veter v smeri stanovanja.
I škodo šolstva ter ostalih izobraževalnih institucij.
B.
' Nekatere države pa so izjema. Japonska na primer po-u rabi štirikrat več za izobra-. ževanje kot za vojsko, Kanada ■ pa dvakrat več. Med razvitimi deželami, ki porabijo za izobraževanje več kot za oboroževanje so še Belgija, Danska, Italija, Holandija, Norveška, Švedska in Švica.
Zanimiv je še podatek, da pomoč deželam v razvoju obremenjuje posameznega prebivalca razvitih dežel povprečno z osmimi dolarji letno, medtem, ko ga izdatki za vojsko obremenjujejo s 170 dolarji, torej dobrih enaindvajsetkrat močneje. Če ne bi bilo oboroževalne tekme, bi bila torej pomoč lahko mnogo učinkovitejša, tempo razvoja po vsem svetu pa c mnogo hitrejši.
<j-t
„Vidiš, vse je v tem, kako se predstaviš."
NAVPIČNO: 1. letala, strmoglav-ci, 2. avtomobilska oznaka za Pan-čevo, 3. Oskar Danon, 4. kraj na Dolenjskem, zna n po suhi robi, 5. pripadnik angleške konservativne stranke, torijec, 6. kratica za Sovjetsko zvezo, 7. izraža močno zanikanje, zavrnitev, naka, 11. rakitovje, vrbovje, 12. ruski simbolični pesnik revolucijske pesnitve „Dvanajst" in
VODORAVNO: 1. uijenje teles-
nih sposobnosti, 6. velik športni
objekt, 8. avtomobilska oznaka za Subotico, 9. mesto južno od Torina, 10. oseba, ki skrbi in zastopa mlado-lentike, 13. star španski denar, ko-^ vanci, 14. slovenski geograf in kartograf, Blaž, 17. del električne napeljave, 19. ameriško moško ime, Arthur, 20. Ivan Tavčar, 21. gla-golska oblika od dajati, 24. obrat cenejše prehrane.
Delfin opravlja test ameriške „Navy", ki je očitno rekrutirala v svoje vrste tudi te nenavadne „intelektualce moija" . . .
Kurirček
Iz pripovedovanja borcev in ljudi, ki so preživeli voj-' no, lahko sklepamo, da so tudi otroci veliko doprinesli k borbi za svobodo.
Dostikrat so le otroci lahko prenesli važna sporočila partizanom skozi sovražne zasede.
Otroke, ki so imeli tako zaupno dolžnost, so imenovali kurirje. Ti kurirji so okusili marsikatero grenkobo tedanjega časa. Zavedali so se svoje odgovornosti in so to delo s ponosom opravljali. Pogumno so premagovali strah, kadar so nepričakovano naleteli na sovražno patruljo. Morali so biti zelo iznajdljivi, da so prelisičili sovražnika. Hodili so po samotnih in temnih gozdovih, v katere še podnevi ni posijalo sonce. Srce jim je burno tiktakalo in njihove male oči so se plašno ozirale naokoli. Strah je bil velik, toda spomnili so se na svojo dolžnost in z urnimi koraki odšli dalje. Sovražniki so jih lovili in jim delali zasede. Največkrat so jih kurirji pravočasno opazili. Včasih pa je padel kak kurir sovražniku v roke. Mučili so ga in mu grozili s smrtjo. A vse brez uspeha. Kurirjeva usta so molčala in zaradi tega je marsikateri kurir izgubil življenje.
MARTA SVETINA
Stopamo po njihovih stopinjah
Aprila leta 1941 so zabrnela sovražna letala. V našo domovino so pridrveli sovražniki. Hoteli so nas spremeniti v sužnje. Mi pa smo ljubili svojo domovino in se nismo hoteli takoj vdati.
V gozdovih so se začeli zbirati partizani. Zbirali so se po skupinah. Orožja niso imeli. Zato so sovražnika onemogočali z rezanjem telefonskih žic, miniranjem prog in podobnimi dejanji.
Partizanske skupine so se večale iz dneva v dan. Imeli pa so tudi vedno več orožja. Tako so lahko že napadali. V Savinjski dolini sta vodila odpor proti okupatorju Jože in Vlado .Letonje. Ze pred vojno sta bila komunista. Jože je 6. septembra leta 1942 junaško padel v Podplanini pri Ljubljani.
Vlado Letonje je bil borec Pohorskega bataljona. Leta 1944 pa je b2 smrtno ranjen v bojih nad Železno kaplo. Tudi on je umrl za domovino. Po-
nosni smo na njiju, zato se tudi naš pionirski odred tako imenuje.
Če bi sedaj nastopila vojna,
sem pripravljena hoditi po njunih stopinjah, ter pomagati odgnati sovražnika.
MILENA HRASTNIK
Delu čast in oblast
Za graditev četrte faze termoelektrarne v Šoštanju je potrebnih mnogo delavcev. Ti delavci so večinoma iz drugih republik, predvsem iz Bosne in Hercegovine ter Hrvatske.
Kajti tam manjka delovnih mest, zato so morali s trebuhom za kruhom iz svojega rodnega kraja.
Nekega dne sem opazoval delavca, ki je prevažal težka bremena. Po govoru sem spoznal, da ni Slovenec Prepotovati je moral mnogo kilometrov, da je dobil delo, pa vendar ima delo s katerim si služi vsakdanji kruh. Najbrž pa ima družino in s tem Se nekaj ust in nenasitnih trebuščkov. Ob misli na družino je še bolj poprijemal. Po. licih in po vratu so mu polzele znojne kaplje. Dan se je začel nagibati k zatonu in delovni dan gradbenega delavca je bil zaključen.
Klub OZN in Vinice je v nedeljo, dne 4.7. v osnovni šoli odprl razstavo o varstvu okolja Zeleni planet, hkrati pa je bila razglasitev nagrad. Na razstavi, ki je bila od 4.7. do 14.7. na osnovni šoli Vinica, sodeluje 75 šol in klubov OZN s 1000 prispevki. Žirija, ki je ocenjevala prispevke akcije Zeleni pla-
V bivališču je premišljeval o svojem delu. Veliko je pripomogel in bo k dograditvi velikega objekta. Ko bodo hladilnik dogradili, bodo s-ponosom gledali na svoje delo. Če bo kateri izmed delavcev čez nekaj let potoval s svojo družino tod okoli, bo s ponosom pokazal na zgradbo, h katere gradnji je prispeval svoj delež.
Vsakdo, ki opravlja svoje delo vestno in pošteno, zasluži vse spoštovanje, zakaj graditev naše socialistične domovine temelji na delu nas vseh. Zato le delu čast in oblast!
MATJAŽ OSOLNIK
Plaketa »Zeleni planet«
net je dodelila naši šoli plaketo kluba OZN Vinica. To priznanje so prejele šole, ki so največ storile v akciji varstva okolja. Vsem, ki so sodelovali v tej akciji iskreno čestitam!
MENTOR KLUBA OZN NA O.Š. ANTON AŠKERC VELENJE STANISLAVA BOROVŠAK
Na Žlebnikovi domačiji
Prišli smo na šolsko dvorišče. Tam nas je počakal avtobus. Namenili smo se na Žlebnikovo domačijo. Odpeljali smo se do Zavodenj. Tam smo izstopili. Odšli smo po gozdni stezici. Kmalu smo prišli do Zlebnikove domačije.
Šli smo po poti XIV. divizije. Na Žlebnikovi domačiji je padel partizanski pesnik in vodja kulturniške skupine Karel Destov-nik-Kajuh.
Ta izlet mi je bil zelo všeč in se ga bom še dolgo spominjal.
SANDI NEZMAH

DRAGI MLADI PRIJATELJI!
Šolskega leta je konec in tudi mi smo rekli, da bomo odšli z našo stranjo na počitnice. Vendar pa je ostalo še toliko neobjavljenih prispevkov, da smo se odločili, da jih objavimo. Prav gotovo pa jih boste veseli vsi tisti, ki boste počitnice preživljali doma.
Pa še nekaj smo se odločili. Vabimo vas, da tudi v poletnih dneh sodelujete z nami. Napišite nam kako preživljate počitnice. Seveda pa bomo zelo veseli tudi vaših ilustracij. Najboljše prispevke bomo ob koncu poletja nagradili!
Lepo pozdravljeni!
S
I
I
s \
*
Stari pisker — kraj žalostnega spomina
Z novicami o junaških in hrabrih partizanih sem se seznanjala že od prvega razreda. Brala sem partizanske knjige, o tem poslušala po radiu, gledala filme po televiziji in se učila v šoli. Vsako leto sem se več naučila, v četrtem razredu pa nam je tovarišica povedala, da bomo obiskali nekaj partizanskih krajev.
Odšli smo v Celje. Najprej smo si ogledali muzej revolucije. Nato smo odšli na dvorišče Starega piskra. Na zidu so pritrjene spominske plošče. Na njih so imena ustreljenih. Z dvorišča smo odšli v sobo. Med vojno je bila ta soba mučilnica. V njej so. zasliševali zapornike. Zverinsko so jih mučili in izsiljevali, naj priznajo, da sodelujejo s partizani. Ti pa niso hoteli nikogar izdati, trpeli so za svojo domovino. Izmučene so vrgli v celice, kjer so čakali na smrt. Dan pred ustrelitvijo so jim razdelili papir, da pišejo svojcem poslovilna pisma. Nedolžne ljudi so odpeljali na dvorišče in jih postavili v vrsto ob zidu. Zavezali so jim oči in jih ustrelili. Najbolj pogumni, pa niso dovolili, da jim zavežejo oči. Fašistom so gledali naravnost v oči. Vedeli so zakaj so ustreljeni in se niso bali smrti.
Vse to nam je povedal vodič. Iz sobe smo spet odšli na dvorišče. Tam smo prižgali sveče padlim borcem. Posvetili smo jim spomin z enominutnim molkom.
Tega obiska ne bom nikoli pozabila. Zvedeli smo veliko lepega, a hkrati žalostnega.	MIŠA VEBER
S POTI PO ŠMARTNEM OB PAKI • S POTI PO ŠMARTNEM
• TRAKTORSKI TEČAJ
Društvo Ljudske tehnike iz Šmartnega ob Paki je za vse tiste uporabnike traktorjev, ki doslej niso imeli ustreznih vozniških kvalifikacij, pripravilo tečaj, ki se izteka prav te dni in je trajal dva meseca. Obiskovalo gaje 58 udeležencev, med njimi večina kmetijskih proizvajalcev vseh starosti. Rezultati tečaja so nadvse razveseljivi, saj je v prvem poskusu opravilo teoretični del izpita 90 % vseh slušateljev, kar je gleda na razmeroma težko snov velik uspeh zanje in lepo zadoščenje za organizatorje. Ravno sedaj pa po cestah v Šmartnem vadijo praktični del vožnje na traktorjih, ki so jih za to priložnost pripravili nekateri lastniki traktorjev iz Šmartnega in okolice, ki praktično učenje tudi sami vodijo.
• KMALU NOV MOST
Za vse prebivalce Šmartnega je prav gotovo najbolj razveseljiva vest, da so se končno le začela dela za graditev novega mostu, ki bo povezoval Šmartno s predelom onstran reke Pake. Stari most so porušile velike poplave in ga onemogočile za ves promet, tako, da je bil prehoden samo za pešce. Po dolgotrajnih predpripravah je nov, sodobnejši most vendarle začel rasti. Izvajalec del je podjetje Nivo iz Celja, investitor pa Sklad za urejanje stavbnih zemljišč pri
Skupščini občine Velenje. Stroški gradnje bodo znašali predvidoma petdeset starih milijonov, velik delež pa so prispevali tudi uporabniki mostu, ki so darovali les.
• USPELA TRIM AKCIJA
„Vsi na kolo za zdravo telo" je bilo geslo, pod katerim je društvo Partizan iz Šmartnega ob Paki ob pomoči TTKS Velenje organiziralo vožnjo s kolesi, za vse tiste krajane, ki jim je tovrstna rekreacija pri srcu. Progo, kije imela start in cilj v Šmartnem in je vodila preko Rečice ob Paki, Le-tuša, Gorenja in Paške vasi, je prevozilo 133 kolesarjev, med njimi večina mladih. Organizatorji so bili z udeležbo nadvse zadovoljni, saj so pričakovali manjši odziv spričo dejstva, da je bila ta akcija prva te vrste v Šmartnem. Enotna želja vseh obiskovalcev TRIM akcije je bila, da bi kmalu lahko na podobni prireditvi ponovno preizkusili svoje telesne zmogljivosti.
IIIIIIIIUIII
• TABORJENJE MLADIH
NOGOMETAŠEV
Člani mladinske in pionirskih nogometnih ekip Šmartnega so se te dni vrnili z enotedenskega bivanja v Ribnem pri Bledu. Tja so odšli z namenom, da bi se pod vodstvom šestih vaditeljev kar najbolje pripravili
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
na novo sezono, ki se bo	g
pričela jeseni in da bi z	|§
raznovrstnimi dejavnostmi v	=
naravi nogometnemu pod-	§§
mladku popestrili brez-	=
skrbne počitniške dni. Nji-	s
hov načrt je poleg prak-	M
tičnih vadb za telesno pri-	M
pravljenost obsegal tudi te-	g§
oretična predavanja o nogo-	g
metnih pravilih in o drugih	§§
skrivnostih te priljubljene	g
igre. Letovanje so si omogo-	=
čili z lastnimi sredstvi ter s	g
pomočjo družbenopolitič-	= nih organizacij v kraju.
• AKCIJA
VZDRŽEVANJA CESTE
Prebivalci Malega vrha pri	g
Šmartnem ob Paki že vrsto	||
let skrbijo za cesto, ki vodi	j=
iz Šmartnega do njihovih	||
domov. Odkar pa so cesto	s
prekrili z asfaltno oblogo, jo	g
še skrbneje vzdržujejo, saj je	j=
bila narejena delno tudi z	||
njihovimi sredstvi. Te dni so	g
organizirali očiščevalno ak-	g
cijo neposredne okolice	=
ceste, saj so veje iz gozda, ki	||
ga obdaja segale že na cesti-	=
šče ter povzročale nepre-	=
glednost zlasti na ovinkih in	g
s tem spravljale voznike v	§§
nevarnost. Vsaka hiša je po-	g
slala na delovišče vsaj po	s
enega člana, tako da se je	g
sekanja in čiščenja udeležilo	s
skoraj trideset krajanov.	g
Tisti, ki niso utegnili po-	g
magati z navzočnostjo pa so	§|
svoje sosede podprli z je-	g
dačo in pijačo. Akcija jim je	§§
v celoti uspela, saj so vzdolž	g
približno dva kilometra dol-	š
ge ceste odpravili vse nevar-	g
nosti in očistili oba robova.	=
J.KRAJNC	1
' .-.v, -v ■ .'• .-' .■-.■;•"'.•
• ŠTUDENTJE IN SLO
Obrambni dan v taboru
Pretekli teden so taborili štu- Bledu. Tabor so organizirali obiskali predstavniki občin-dentje šaleškega študentskega skupaj z občinsko zvezo tabor- skega štaba in enot teritorialne kluba Velenje v Ribnem pri nikov. Na tekmovanju so jih obrambe.
Obrambni dan v taboru šaleških študentov
Streljala so tudi dekleta
Ta dan so študentje posvetili obrambnim nalogam in ga imenovali obrambni dan študentov.
Starešine enot teritorialne obrambe so pokazali in seznanili študente s pešadijskim orožjem, s katerim razpolagajo enote TO občine Velenje, nato so vsi izvedli streljanje z malo-kalibrsko puško in imeli pogovor o obrambnih pripravah v velenjski občini.
Predstavniki občinskega štaba teritorialnih enot so jih seznanili z nalogami občinskega štaba in enot TO, kot ene izmed komponent SLO.
Mladi so izrazili željo po še večjem in tesnejšem sodelovanju med enotami in občinskim štabom.
Dogovorili so se, da bodo jeseni sodelovali na eni izmed vaj enot TO in na ta način neposredno spoznali življenje teritorialcev in konkretne naloge na področju oboroženega boja in priprav na ta boj v občini Velenje. Mladi so se takoj znašli v povsem novih nalogah, ki so jim bile posredovalne ob priliki programa obrambnega dne, saj to za njih ni novost. Vsak študent pred študijem opravlja izpit iz prometa „obramba in zaščita."
Pripravljenost študentov za uresničevanje nalog tudi na tem področju, je lahko samo porok, da ima študentska organizacija posluh za vključevanje na vseh področjih družbenega življenja, samo da jo pravočasno in enakopravno obravnavamo.
VEČJA BILANČNA VSOTA
Podružnica Ljubljanske banke v Velenju pokriva območje bčine Velenje, poslovne stike pa ima tudi z organizacijami druženega dela in delovnimi skupnostmi izven tega področja.
Za poslovanje z občani ima podružnica likvidature v Velenju na udarski 3 in Šaleški 18, ekspozituro v Šoštanju na Tekavčevi 15, gencijo Gorenje ter občasna okenca enkrat mesečno v tovarni ispodinjske opreme Gorenje Velenje, zdravilišču Topolšica in ektrarni Šoštanj. Še ta mesec pa bodo odprli še poslovno enoto v »lesku - Gorici, do konca leta pa še poslovno enoto pri zgornji ami v prostorih REK. Pa tudi nova poslovna enota v Smartnem ib Paki bo predvidoma začela poslovati prihodnje leto.
t Podružnica posveča veliko trb izobraževanju ob delu in tipendiranju prav tako pa tudi prejemanju pripravnikov v de->vno skupnost.
V lanskem letu se je pove-ala bilančna vsota za 35 od-totkov. Po absolutnem znesku reditne bilance pa je ta po-ružnica na 17. mestu. Na
56 NOVIH STANOVANJ
Do konca letošnjega leta bo v Šoštanju 56 družin dobilo ključe za novo stanovanje. 1. december je namreč rok, ko morajo biti nared za vselitev trije novi bloki. Dela napredujejo dobro in kot vse kaže, bodo stanovanja gotova do roka. Investitor je stanovanjsko podjetje Velenje, stanovanja pa gradi gradbeno podjetje Vegrad.
splošni izvršilni odbor, ki ga sestavljajo člani delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti, ki šteje skupaj 11 članov in izvršilni odbor za stanovanjsko komunalno poslovanje, ki šteje 7 članov ter nadzorni odbor s petimi člani. Na zboru varčevalcev so izvolili tudi 9-članski odbor varčevalcev.
takšen porast bilančne vsote je aktivno vplivalo povečanje kratkoročnih kreditov — 30 odstotkov, stanovanjsko komunalnih kreditov — 40 odstotkov in dolgoročnih kreditov - 70 odstotkov.
Za opravljanje kreditnih in bančnih poslov sta izvoljena dva izvršilna odbora in sicer
Njihova osnovna organizacija sindikata je organizirana v sindikalne skupine. Mladinska organizacija zajema eno tretjino vseh zaposlenih v podružnici. Aktiv zveze komunistov šteje 13 članov.
Družbenopolitične organizacije se trudijo, da bi dosegli programirane delovne načrte. V zadnjem obdobju so odigrali na
tem področju zelo pomembno vlogo. Ker se je število članov delovne organizacije v zadnjih letih podvojilo, si prizadevajo družbenopolitične organizacije usmerjati izobraževanje v podružnici, predvsem med mlajšimi člani z negovanjem pravilnega odnosa do strank, ekspedi-tivnosti poslovanja in vljudnosti.
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO _ NOVO DISCO BAR v hotelu ,,Paka" Velenje
v mesecu avgustu 1976 za odrasle in mladino nad 18 let
Disco bar bo odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 21. do 2. ure.
Disco Jockey: Miki in Rado
Vsak teden bosta Disco Jockeya podarila enemu izmed gostov ploščo.
PRIDITE TUDI VI - PRIDITE TUDI VI - PRIDITE
Čerkez Tomislav: Tukaj mi je zelo všeč ...
Ekrem Žerič: Z mano je za sedaj samo žena ...
Esma Žerič: Res, če bi bili tukaj še najini otroci, bi bilo tako kot doma.
• MED DELAVCI V GRADISOVEM NASELJU
Daleč od doma
Kje in v kakšnih razmerah živijo delavci Gradisa, ki so trenutno na delu pri izgradnji tE Šoštanj IV, smo se prepričali, ko smo bili na kratkem obisku v njihovem naselju pri termoelektrarni v Šoštanju
Veliko govorimo o izgradnji 4. faze šoštanjske termoelektrarne, vse preveč pa pozabljamo na delavce, ki to delo opravljajo. Večinoma so to delavci, ki so na začasno delo prišli v Slovenijo iz bratskih republik. Na srečo pa nanje ni pozabilo gradbeno podjetje Gradiš, ki je glavni izvajalec del na TE. Uredilo jim je sodobno in moderno urejeno stanovanjsko naselje, ki jim zamenjuje dom. V tem montažnem naselju stanujejo poleg samskih fantov tudi družine z otroki, tako da s sezonskim delom družinsko življenje ni toliko oškodovano.
Pogovarjali smo se z nekaterimi in radi so nam povedali kako tukaj žive, zaupali pa so nam tudi svoje težave in probleme, kijih tarejo.
Triindvajsetletni STANKO BLAŽIČ je prišel v Slovenijo iz partizanskega mesta Jajce v Bosni. V Šoštanju je šele nekaj mesecev, vendar pravi, da mu je tukaj všeč, prav tako pa mu je všeč življenje v naselju samem". Pogreša le stike s tukajšnjo mladino, bodisi, da bi bili ti stiki na športnem ali na kulturnem področju. Vendar upa, da se bo v teku enega leta, kolikor bo še tukaj, tudi to uredilo.
ZELJJCO. ZORČIČ ima šele 19 let in je to njegova prva
zaposlitev. Z delom je popolnoma zadovoljen, kakor tudi z življenjem v naselju. Živi v sobi skupaj z dvema sodelavcema, na voljo pa ima tudi sanitarije s tušem. Za zabavo nima veliko časa, saj dela po 12 ur dnevno, največkrat pa tudi ob sobotah in nedeljah. Tukaj je šele tri mesece, namerava pa ostati do oktobra 1977, torej do konca gradnje termoelektrarne Šoštanj IV.
V naš pogovor se je vključil tudi TOMISLAV CERKEZ iz Siska. Tudi njemu je tukaj všeč, vendar si kot mnogi drugi, tudi on želi več sodelovanja z mladino iz okoliških krajev. Z njimi bi lahko organizirali razna športna tekmovanja in seveda tudi plese, saj so v Gradisovem naselju večinoma fantje v sta rosti od osemnajst do petindvajset let. Potožil je tudi, daje v Velenju občutno premalo zabave za mlade in je ob sobotah in nedeljah pravi dolgčas, zatorej se mladi delavci iz njihovega naselja raje odločajo, da bodo soboto in nedeljo pre-
živeli na delu in s tem zaslužili kakšen dinar.
DRUŽINSKO ŽIVLJENJE
Dela na TE trajajo nekaj let, in možje, ki so poročeni, bi bili ločeni od družine dlje časa. To pa bi negativno vplivalo na razvoj in življenje v družini, ki je osnovna celica vsake družbe. Tega problema so se v Gradisu lotili načrtno. Prišli so do rešitve, da je najbolje, če cela družina živi skupaj. V ta namen so zgradili. sodobne montažne hiše, ki lahko sprejmejo celo družino.
Eden takšnih, ki so prišli v Šoštanj z družino, je tudi EKREM ŽERIČ iz Kozaraca pri Prijedoru. Tukaj je že sedem mesecev, z njim je zaenkrat samo žena, kajti če bi bili tukaj
še otroci, bi bilo stanovanje pretesno. Vendar pravi, da bodo tudi otroci kmalu prišli za njima in upata, da bosta takrat dobila še kakšno sobo zraven. Drugače pa sta s tem načinom življenja zadovoljna, saj je skoraj tako kot doma.
Ekremova žena Esma pravi: „Res, če bi bili tukaj še najini otroci, bi bilo tako kot doma. Pogrešam le kakšno majhno otroško igrišče, ker je tukaj kar precej otrok."
Svoj delavnik začnejo delavci iz Gradisovega naselja ob šestih zjutraj in traja do šestih zvečer. Vmes imajo pol ure odmora za malico in petištiri-deset minut za kosilo. Hranijo se lahko v menzi ali pa si
Med proslavo na Titovem trgu so posameznim članom podelili priznanja. Za uspešno sodelovanje z društvom je Stane Čas podelil priznanja tudi komisiji za preventivo in vzgojo, izpitni komisiji pri avto-moto društvu in osnovni šoli Anton Aškerc ter postaji milice Velenje.
Šoferji so praznovali (
skuhajo kar sami. Vendar je takšnih bolj malo, ker za kuhanje ni časa, le tisti, ki imajo tukaj tudi žene, si lahko to privoščijo.
Takšno je torej življenje v Gradisovem naselju in tako so z njim zadovoljni delavci sami. Kot vidimo, posebnih težav nimajo, želijo si le več sodelovanja z okoličani. Upajo pa, da se bo do oktobra 1977, takrat je namreč rok izgradnje TE Šoštanj IV, tudi ta plat njihovega življenja izboljšala.
D.BALABAN
kulture v Velenju, na proslavi v počastitev njihovega praznika. Po govoru predsednika Staneta Časa, ki je znova opozoril na najbolj pereča vprašanja, ki tarejo združenje, priznanje poklica, benificiran staž in vzgoja odrov — so podelili priznanja za 10-letno sodelovanje v društvu. Tako je Ludvik Jeseničnik prejel plaketo tovarištva, Stane Ko-stanjšek zlato značko, Vinko Ocepek plaketo prve stopnje, Mirko Škorjanc plaketo prve stopnje, Slavko Zaje srebrno značko, Leopold Ivenčnik zlato značko, Stane Markovič srebrno značko, Miha Valenci zlato značko, Ludvik Glavnik srebrno , značko, Marjan Sešel zlato značko, Rajko Peciga zlato značko, Franc Javornik zlato značko in Stane Čas plaketo z zlatim vencem.
Kulturni program sta izvajala rudarska godba in pevski zbor šoferjev in avtome-hanikov Velenje.
Stanko Blažič: Pogrešam stike s tukajšnjo mladino ...
Željko Zorčič: Premalo je možnosti za zabavo ...
Člani združenja zveze šoferjev in avtomehanikov Velenje so nadvse slovesno proslavili 13. julij, dan šofeijev. V soboto popoldne je dolga kolona z zastavami, cvetjem ter gesli okrašenimi avtomobili krenila po velenjskih ulicah do Šoštanja in nazaj do Velenja.
S to svečano povorko avtomobilov so člani združenja na najboilj neposreden način opozarjaili udeležence
v prometu na previdno 1 in varno vožnjo. Nato so se šoferji in avtomehaniki zbrali na ploščadi pred domom
V počastitev 13. julija so šoferji s svečano okrašenimi avtomobili vozili po Velenju in Šoštanju.
O 25. JULIJA LETOS
Na Plešivec avtobus
Proslava ob 35-letnici prvega partizanskega napada na Šoštanj — lOO-letnica Cankarjevega rojstva — Revija ansanmblov
Velika, morda celo največja nekajletna želja prebivalcev krajevne skupnosti Plešivec je, da bi tudi v njihov kraj pripeljal avtobus. Iz Plešivca je zaposlenih v dolini kar 74 delavcev, ki hodijo na delo ali peš do kamnoloma v Škalah, do kamor pride avtobus, ali pa z lastnimi prevoznimi sredstvi.
cesto razširili. Seveda v tem uspeli, saj so
Upoštevati je treba, da je tudi nekaj krajanov iz sosednjih krajevnih skupnosti Završe in Šmiklavž zaposlenih v velenjski občini. Glede na to, da morajo tudi otroci po končanem četrtem razredu v šolo v Velenje, so krajani menili, da so še toliko bolj upravičeni, da cesto usposobijo tako, da bo po njej lahko vozil tudi avtobus. Ko so se lani odločali za referendum, je bila najvažnejša naloga, ki so jo zapisali v programu: ureditev ceste do Plešivca.
Pred dnevi smo obiskali Plešivec. Okrog 30 krajanov je pridno vihtelo krampe in lopate in sekalo grmičevje ob cesti, kljub temu, da je sonce neznosno pripekalo.
»Zadovoljen sem z današnjo udeležbo na udarniškem delu," je dejal predsednik gradbenega odbora TAMŠE ZDRAVKO. »Usposobitev ceste za avtobus bi nas stala najmanj 70 starih milijonov. Zato smo se odločili, da bomo večino del opravili udarniško, tako da bomo stroške znižali na 46 milijonov dinarjev."
„S popravilom ceste imamo že vseskozi težave," je na"--
vemo. Sami namreč nimamo dovolj denarja, vendar upamo tudi na širšo družbeno pomoč, saj je to območje izredno privlačno tako za domače in tudi za tuje turiste, zlasti pa mla-
bomo bomo
krajani obljubili, da se bodo vsi v kar največjem številu udeleževali udarniškega dela. Na roko pa nam je šel ludi REK, ki nam je dal na voljo stroje."
Ko smo prejšnji četrtek obiskali Plešivec so stroji v glavnem svoje delo že opravili, cesta je že sedaj dovolj široka za avtobus, treba jo je le še utrditi.
Miiko Ževart
daljeval predsednik krajevne skupnosti MIRKO ŽEVART. „Za popravilo ceste smo porabili že toliko denarja, da bi lahko z njim že zdavnaj asfaltirali cesto."
-Torej razmišljate tudi o asfaltiranju ceste?
„0 tem vsekakor razmišljamo! Toda kdaj bo tudi ta naša želja uresničena, še ne
Jože Pečečnik
dino. Zavedati se moramo, da Graška gora - gora jurišev znova in znova privlači mlade, ki želijo spoznati kraje, kjer je udarna 14. divizija bila najhujše boje."
V udarniško delo so zelo aktivno vključeni tudi mladi. Nekaj več o samem delu osnovne organizacije ZSMS Plešivec je povedal predsednik JOŽE PEČEČNIK: „Mladi smo z veseljem sprejeli pobudo krajevne skupnosti, da bi z udarniškim delom čim več prispevali in usposobili cesto za avtobusni promet. Tudi danes smo v večini. Vendar se tudi mi pri našem delu srečujemo s težavami. Največja ovira je v tem, ker smo zaposleni v različnih delovnih organizacijah in imamo različne izmene, poleg tega so tu hiše zelo raztresene in smo precej oddaljeni drug od drugega. Zelo smo aktivni tudi na kulturnem področju."
— In kdaj bo v Plešivec pripeljal prvi avtomobil, smo za tem vprašali Mirka Ževarta?
„Še preden smo začeli cesto širiti, so nas obiskali predstavniki Izletnika Celje in zavoda za urbanizem Velenje, ki so si skupaj s člani gradbenega odbora in krajevne skupnosti ogle dali cesto. Načelno so pristali — zlasti predstavnik Izletnika, za odprtje avtobusne proge, če
m
Zdravko Tamše
To bodo opravili krajani z udarniškim delom.
Otvoritev ceste oziroma avtobusne proge bo 25. julija. Na ta dan se že sedaj izredno skrbno pripravljamo. Kajti ta dogodek želimo resnično zelo slovesno proslaviti. Tega dne bomo organizirali revijo, na katero že sedaj vabimo vse ansamble domačih viž in napevov iz Šaleške in Mislinjske doline. Hkrati bomo proslavili tudi 100-letnico Cankarjevega rojstva in 35-letnico napada na Šoštanj." je povedal Mirko Ževart.
Naš povovor, napravili smo ga kar na cesti, smo morali zaključiti, ker so morali moji sogovorniki spet poprijeti za delo. Drugi, ki so medtem delali, so namreč že začeli malce godrnjati. Za konec pa so mi še naročili, da moram zapisati, da se zahvaljujejo REK - TOZD avtopark za pomoč s stroji.
V skladu z določili 18. In 23. člena samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO KOC Velenje delavski svet
KOMUNALNO OBRTNEGA CENTRA VELENJE
zaradi reelekcije
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
DELOVNE ORGANIZACIJE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih postavljajo zakonski predpisi, izpolnjevati še naslednje:
da ima visoko ali višjo izobrazbo z najmanj 5 let prakse na vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu,
da ima organizacijske sposobnosti in je moralno-politično neoporečen.
Kandidat, ki se prijavi na razpisano delovno mesto, mora predložiti razpisni komisiji dokaze o izpolnjevanju pogojev in zamisel vodenja in razvoja delovne organizacije.
Prijave sprejema komisija za izvedbo razpisa Komunalno obrtnega centra Velenje, Koroška cesta 46, v roku lO dni po objavljenem razpisu.
Vpis posojila dobro poteka
VELENJE, 15. - Zadnji podatki, ki smo jih dobili na občinskem štabu, kažejo, da velenjski občini delovni ljudje in občani dobro vpisujejo javno posojilo za ceste. Akcija se je razmahnila v vseh delovnih organizacijah, tako smo zdaj v občini Velenje republiško predpisano vsoto že prekoračili za 20 odstotkov. V Elektroenergetskem kombinatu Velenje je do torka posojilo vpisalo nad 79 odstotkov zaposlenih, za 7 odstotkov pa so presegli določeni znesek. V tej delovni organizaciji je 30 delavcev, večinoma rudaijev, vpisalo vsak nad 10.000 dinarjev, Franc Jelen pa kar 30.000 dinaijev. Akcija vpisa pa se še ni razmahnila pri uporabnikih družbenih sredstev. Doslej so posojilo za ceste vpisali le Gostinsko podjetje Paka, projektivni biro Galip in SDK.
Slavje na Lubeli
V počastitev praznika vstaje slovenskega ljudstva bo 22. julija na Lubeli slavje ob dograditvi in odprtju strelišča za glinaste golobe, opremljenega z avtomatskimi stroji. Člani lovske družine Skale so strelišče uredili in opremili tako, da bo mogoče na njem prirejati najzahtevnejša tovrstna tekmovanja.
Strelišče bodo predali svojemu namenu 22. julija, ko bo na Lubeli tudi tekmovanje lovcev in strelcev iz vse Slovenije v streljanju na glinaste golobe in z malokalibrsko puško za pokale pokrovitelja tekmovanja - krajevne skupnosti Velenje-Stara vas.
Na slovesnosti ob odprtju strelišča in ob začetku tekmovanja, na keterem pričakujejo organizatorji tudi precej borcev, delovnih ljudi in mladine iz Velenja in drugih krajev, bo govoril predsednik Lovske zveze Slovenije in član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Lojze Briški.
Lovci iz Skal so do Lubele uredili cesto tako, daje mogoč prevoz z vsemi osebnimi avtomobili, poskrbeli pa bodo tudi za dobro počutje vseh, ki bodo prišli na Lubelo 22. julija.
Dobrin TAVČAR, roj. 1954, študent iz Ljubljane in Metka RATOVNIK, roj. 1951, študentka iz Velenja Franjo KAISER, roj. 1947, strojni tehnik iz Velenja in
Štefanija MIKLAUŽlC, roj. 1950 iz Velenja,- ekonomski tehnik
Marjan GORSEK, roj. 1952,
šofer iz Bevč in Vladislava PUŠNIK, roj. 1959, trg vajenka iz Sk. Cir-kovc
Stanislav ZEP, roj. 1953, rudar iz Velenja in Olga ROŠER, roj. 1952, šivilja iz Velenja
Franc PEČEČNIK, roj. 1947, ključavničar iz Velenja in Ivanka SVAGAN, roj. 1947, predmetna učiteljica iz Pečk Mihael BERICNIK, roj.
1944,	mizar iz Velenja in Štefanija VODOVNIK, roj.
1945,	delavka iz Velenja Franc GOLlCNIK, roj. 1948, šofer iz Belih vod in
Olga OVCJAK, roj. 1953, prodajalka iz Topolšice Abdulah IBRALIČ, roj. 1953, delavec iz Šoštanja in llalida MURATOVIC, roj. 1955, gospodinja iz Vražič Ivan GOLOBI NJEK, roj.
1946,	rudar iz Gaberk in
Pavla SELlSNIK, roj. 1955, gospodinja iz Luč Bernard ROGLŠEK, roj. 1954, rudar iz Zavodenj in Zofija SLIVNIK, roj. 1958, delavka iz Zg. Razborja Drago TAJNIK, roj. 1953, delavec iz Topolšice in Justina MEDVED, roj. 1949, delavka iz Zavodenj
Štefanija TERČE, gostilni-čarka iz Belih vod št. 2, stara 34 let Marija STERNAD, druž. upokojenka iz Šoštanja,
H.	Gašperja 9, stara 88 let Jožef HUDOBREZNIK, upokojenec iz
Velenja, Cesta B. Mravljakov
I,	star 62 let
Ludvik LOCAN, kmetovalec iz Topolšice 49, star 47 let
Martin ŠMON, upokojenec iz Škal št. 42, star 71 let
Marija CANC, upokojenka iz Plešivca št. 3, stara 77 let
Marija MAJDAK, upokojenka iz Velenja, stara 71 let Mirko Imre LAH, inženir iz Velenja, star 51 let Antonija PRAPROTNIK, upokojenka iz Velenja, stara 80 let.
1...........
Tudi mladi so se zelo pridno vključili v udarniško delo
Izvršilni odbor
OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI VELENJE
RAZPISUJE V ŠOLSKEM LETU 1976/77 NASLEDNJE kadrovske štipendije:
a)	1 štipendijo za študij I. letnika harmonike na glasbeni akademiji oz. ustrezni visoki šoli;
b)	1 štipendijo za I. letnik študijske smeri zgodovina likovnih umetnosti na FF (lahko vezano z zgodovino ali drugim predmetom, ki sega v profil muzejsko-galerijskega delavca);
c)	1 štipendijo za II. stopnjo študijske smeri zgodovina-etnologija oz. etnologija-zgodovina.
PROŠNJA NAJ VSEBUJE:
-	izpolnjen obrazec 1,65 - prošnja za štipendijo
-	fotokopijo zadnjega šolskega spričevala
-	potrdilo o opravljenih izpitih (samo pod c)
-	potrdilo o premoženjskem stanju (obrazec 0,12)
-	potrdilo o vpisu v šolo z navedenim semestrom.
Interesenti naj dostavijo prošnje s potrebnimi dokazili na naslov: Občinska kulturna skupnost Velenje, Titov trg l/V, p. p. 1 in sicer v roku 14 dni po objavi razpisa.
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi našega sina, brata in strica
Ludvika Ločana
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala dr. Menihu, ki mu je v zadnjih urah lajšal bolečine. Hvala gasilcem, govornikom, pevcem in kaplanu Rudiju za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in vence in ga pospremili na zadnji.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi moje ljube žene, naše
zlate mame, tetice, botre, skrbne gospodinje in
dobre sosede
Ljudmile Zlodej
se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala tov. dr. Petru Dov-šaku in sestri Veri za lajšanje njenih bolečin in skrb za njeno zdravje, tovarišici in prijateljici Štefki Trat-nikovi za njeno nesebično pomoč v težkih dnevih, vsem sosedom in znancem za sočustvovanje in razumevanje, ter rudarski godbi za igrane žalostinke. Zahvala tudi č. duhovniku za opravljen obred. Posebna hvala pa naj velja vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ter še posebno darovalcem vencev in cvetja, katerega je v življenju posebno ljubila.
Žalujoči: mož Kari, hčerka Marija, sin Drago z ženo Metko in drugo sorodstvo
Plavalni miting
Matjaž Gaberšek (prvi z leve) je zmagal kar petkrat.
Pretekli petek so se v vodah velenjskega letnega kopališča zbrali na plavalnem mitingu člani plavalnega kluba Neptun iz Celja in Velenja. Plavalci obeh ekip so se pomerili v štirinajstih disciplinah, v katerih so Velenjčani zasedli deset prvih mest, Celjani pa štiri. Razveseljivo je dejstvo, da si je prvo tekmovanje na odprtem kopališču v Velenju ogledalo kar precejšnje število gledalcev.
Zmag ovalci v posameznih di-
KINO
REDNI KINO VELENJE
16.7. - petek ob 17.30 in 19.30 ameriška malodrama LJUBEZENSKA PESEM
17.7. - sobota ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem MOŽ, IMENOVAN GENON, režija: Jemes Goldstone. Igrajo: Fran-ciosa Tony, Michael Sarrazin
18.7. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem MOZ 'IMENOVAN GENON
19.7. - ponedeljek ob 17.30 angleška barvna drama OTROCI ŽELEZNICE. Režija: Lionel Douglas. Igrajo: Binah Sheridan, Janny Agutter
20.7. torek ob 17.30 in 19.30 italijanski pustolovski film JOE IN MARGHERIT. Režija: Giu-seppe Colizzi. Igrajo: Keith Car-radine, Sibil Danning
21. 7. - sreda o>b 17.30 in 19.30 italijanski pustolovski film Joe in Margherito
22.7. - četrtek rob 17.30 in 19.30 jugoslovanski vojni film DEKLIŠKI MOST. Režija: Mio-mir-Miki-Stamenko>vič
23.7. - petek ob 17.30 in 19.30 jugoslovanski vojni film DEKLIŠKI MOST
24.7. - sobota ob 17.30 in 19.30 italijanski filmi DVA NEPREMAGLJIVA. Reižija: Sergio Curbucci. Igrata: Giancarlo, Michael Constatin
25.7. - nedelja ob 17.30 in 19.30 italijanski film DVA NEPREMAGLJIVA
2S.7. - ponedeljek ob 17.30 francoska akcijska drama SKRIVNOST. Režija: Robert Enrico. Igrata: Jean Louis Tren-tignant, Maryli Jobert
ŠOŠTANJ
V 17.7. - sobota ob 19.30 ameriška akcijska drama GOSPODAR ŽIVLJENJA IN SMRTI. Režija: Richard Lester. »ta:. Omar Sharif, Richard
18.7. — nedelja ob 17 in 19.30 italijanski pustolovski film JOE IN MARGHERITO. Režija: Giuseppe Colizzi. Igrata: Keith Carradine, Sibil Danning
21.7. - sreda ob 19.30 jugoslovanski vojni film DEKLIŠKI MOST. Režija: Miomir-Miki-Stamenkovič. Igrajo: Dragan Ni-količ, Olga Kacijan.
22.7. - četrtek ob 19.30 angleška drama OTROCI ŽELEZNICE. Režija: Lionel Douglas. Igrata: Dinah Sheridan, Janny Agutter
24.7. - sobota ob 19.30 francoska akcijska drama SKRIVNOST. Režija: Robert Enrico. Igrata: Jean Louis Tren-tignant, Marylin Jobert.
25.7. - nedelja ob 17 in 19,30 ameriška akcijski film STRELNA LINIJA. Režija: Michel Viner. Igrata: Charles Bronson, Martin Balsam
KINO - GLEDALIŠČE
19.7. - ponedeljek ob 20. uri ameriška akcijska drama GOSPODAR ŽIVLJENJA IN SMRTI. Režija: Richard Lester. Igrajo: Omar Sharif, Richard Harris
26.7. - ponedeljek ob 20. uri ameriški akcijski film STRELNA LINIJA. Režija: Michael Viner. Igrata: Charles Bronson, Martin Balsam
sciplinah so bili: pionirji 50 metrov kravi: Kolar in Raspot-nik (oba Velenje), 50 metrov prsno: Penca (Neptun), 100 metrov prsno Raspotnik (Velenje) in 100 metrov hrbtno Raspotnik (Velenje), pionirke, mladinke: 100 m kravi Vukotič (Neptun), 100 metrov prsno Vukotič (Neptun), starejši pionirji in mladinci: 100 metrov kravi: Gaberšek (Velenje), 100 metrov hrbtno: Gaberšek (Velenje), 100 metrov prsno: Gaberšek (Velenje), 200 metrov mešano: Gaberšek (Velenje), 400 metrov kravel: Gaberšek (Velenje), členi 100 metrov kravi: Stopinšek (Neptun), štafete 4x50 metrov: Velenje I.
Najuspešnejši plavalec turnirja je bil Matjaž Gaberšek, ki je za plavalni klub Velenje dosegel pet zmag.
DOBRI UVRSTITVI NOGOMETAŠEV ŠMARTNEGA OB ROB
Krona dosedanjih uspehov
Ko smo pred približno letom dni pisali o ponovni uvrstitvi nogometašev Šmartnega v Slovensko figo, je predsednik kluba Avgust Reberšak izrazil željo vseh, da bi jim uspelo obdržati se v družbi najboljših slovenskih ekip.
Malokdo si je upal pomisliti, da bo sedanja generacija šmar-skih nogmoetašev dosega enega doslej največjih nogometnih dosežkov Šmartnega in celotnega področja naše občine. Vsem ljubiteljem športa je namreč že znano, da je ekipa Šmartnega ob koncu prvenstvenega plesa v SNL zasedla odlično drugo mesto, takoj za bivšim in ponovnim drugoligašem Mariborom, ki je v tem tekmovanju prav gotovo predstavljal razred zase. Nogometaši so od prvega kola dalje igrali zelo solidno in že ob koncu prvega dela pristali na drugem mestu. Mnogi so v nadaljevanju pričakovali drugačen razplet dogodkov in tudi nogometaši s svojim vodstvom so si zadali cilj, ostati na koncu vsaj na sredini lestvice. Toda serija dobrih iger ni bila prekinjena in rezultat tega je bila zaslužena osvojitev vicešam-pionskega naslova.
Sedaj, ko na igriščih vseh republiških ligašev že nekaj časa vlada zatišje, ko so urejeni vtisi pred tedni končanega tekmovanja, ko se že oblikujejo načrti dela za naporno sezono, ki se začenja jeseni, smo v Šmartnem ob Paki sedli k pogovoru s Francem Berdnikom, ki je tehnični vodja nogometnega kluba v Šmartnem ob Paki.
„Seveda se vsi skupaj nadvse veselimo dosežene uvrstitve, saj
se zavedamo, da smo bili to leto novinci med starimi, prekaljenimi ekipami, ki nastopajo v Slovenski ligi že vrsto let. Zato so tudi naša pričakovanja ob pričetku prvenstva bila realno skromnejša od tega, kar smo dosegli. Še posebno smo ponosni, ker smo letos tudi precej pomladili moštvo in vsi, ki so še pred nedavnim igrali v mladinskih vrstah, so se zelo dobro vključili med starejše prijatelje. To je še en dokaz več, da se pri nas kvalitetno in skrbno dela z naraščajem, kar seveda daje tudi dobre rezultate. Letošnja sezona je bila za nas ena najplodnejših tudi zaradi solidne uvrstitve mladinske ekipe, ki je v VCNL zasedla četrto mesto in pa pionirjev, ki so v celjski regiji drugi. Več prav gotovo nismo smeli pričakovati."
Na standardno vprašanje o načrtih za novo tekmovalno obdobje, ki je pred vrati pa je „ Franc Berdnik odgovoril: „No-čemo biti pretirano skromni, toda spet nam je edini cilj, da se obdržimo med najboljšimi slo venskimi klubi, saj bo letos, če se bo število članov lige zmanjšalo, še toliko težje. Se naprej pa bomo vse sile usmerili v delo z najmaljšimi nogometaši, saj je le to garancija za nadaljnje uspešno delovanje našega kluba. Računamo pa tudi z nekaterimi kadrovskimi okrepitvami v vod-
stvu kluba. Sicer pa se bodo nogometaši javili treneiju Ben-ciku 15. tega meseca in začeli s pripravami, ki bodo potekale trikrat tedensko. Vmes bomo odigrali tudi nekaj prijateljskih srečanj predvsem z močnejšimi klubi, ki še imajo proste termine. Med drugim smo se pogovarjali tudi z nekaterimi prvo-ligaši, kot na primer z Zagrebom in Rijeko, vendar še nismo sklenili nič dokončnega. Igralski kader bo ostal nespremenjen. Nihče ne bo prišel, nihče odšel. Priložnost pa bodo dobili še nekateri nadarjeni mladinci. O uvrstitvi je zelo nehvaležno in tvegano govoriti, vsekakor pa se bomo po najboljših močeh trudili, da se nam ne bo potrebno boriti za izpad. Ob koncu pa bi rad v svojem imenu in v imenu našega kluba čestital nogometašem velenjskega Rudarja ob uvrstitvi v Slovensko ligo, in upam, da bodo neposredni stiki na zelenem polju naše odnose še poglobili."
Naj ob koncu zapišemo še imena tistih, ki upravičeno nosijo naslov ene najuspešnejših generacij v zgodovini šmarškega nogometa. V letošnji sezoni so za Šmartno igrali: Filipovič, Peter, Ivan, Alojz in Franc Podgoršek, Hanžekovič, Pod-vratnik, Napotnik, Janez in Mitja Železnik, Gvido in Alojz Omladič, Hribernik, Kompan, Bentek, Prašnikar, Kodre, Vi-zovišek, Klamfer, Golob, Den-žič in Urankar.
J. KRAJNC
Uslužbenka išče sobo v Velenju. Naslov v uredništvu
Elektra na pra<	au prve
republiške	lige
Po končanem spomladanskem delu tekmo-va nja v II. republiški ligi vzhod so košarkarji Elektre iz Šoštanja premočno, brez poraza osvojili prvo mesto in si ustvarili vse možnosti, da ga do konca prvenstva tudi obdržijo.
Njihov najresnejši konkurent Radenci zaostajajo namreč že za štiri točke in v jesenskem delu prvenstva gostujejo v Šoštanju. Ker se je spomladi že odigralo eno srečanje drugega dela, ostane za jesen le še šest kol, v katerih bo Elektra trikrat gostovala in prav tolikokrat igrala doma. Po mnenju trenerja Jeriča bo zanje najbolj vroče na terenih Konusa v Slovenskih Konjicah in v Zagorju. Vse sile pa bo treba napeti tudi v srečanju z Radenci v Šoštanju. Za uspeh so zaslužni prav vsi igralci, vsekakor pa so največji delež prispevali trener in igralci Jerič, First, Po-lovšak, Holešek, Hliš ter mladi Stane Breznik, ki je gotovo eden najperspektivnejših slo-
venskih igralcev.
Na seji skupščine Košarkarske zveze Slovenije je bilo sklenjeno, da bo v Sloveniji formiranih deset košarkarskih regijskih centrov, ki bodo imeli prioritetni položaj in svoje ekipe v prvi republiški ligi. Glede na pogoje za razvoj košarke, oziroma že obstoječe objekte, kvaliteto ter stanje na lestvici, je tudi Elektra uvrščena med to deseterico, čeprav je član iste regije tudi ekipa Celja. To je vsekakor veliko priznanje košarki in njenim delavcem v Šaleški dolini, posebno pa neumornim športnim funkcionarjem Elektre z Matjažom Nat-kom na čelu. Treba pa se je zavedati, da se bo izkazano zaupanje lahko izpolnilo le z združenimi močni in dobrimi športnimi upsehi. Zato želimo košarkarski vrsti Elektre v nadaljevanju prvenstva čimboljših rezultatov, ki jim bodo zagotovili osvojitev naslova prvaka.
FRANC CERAR
Takole sta vozila Goršič in Slemenšek, ki pa sta ostala brez uvrstitve, ker jima je med dirko odpovedal motor.
AVTO MOTO
Uspeh Velenjčanov
V Prnjavoru je bila 5. motociklistična dirka za državno prvenstvo. V razredu prikoličarjev od 500-1000 ccm, so sodelovali tudi Velenjčani in dosegli lep uspeh, saj je bil par Camlek-Pogorele drugi za parom Salobir-Salobir, par Jelen-Tomic pa tretji. Ekipni uspeh bi lahko bil še večji, če ne bi paru Goršič-Slemenšek odpovedal motor.
Ostali rezultati: 500 ccm: (šport)-Bernetič (KP) 2. Bajc(Lj) 3. Pinter(KR); 50 ccm (ser. izd.):l. Knoll(KR) 2. Mitikas(NS) 3. Vladisavljevič (NS) 125 ccm: 1. Jelavič (St) 2. Gaber (Ms) 3. Baje (Lj) 175 ccm: 1. Barkovič (Pančevo) 2. Mali (N.Sad) 3. Uzurov (Zrenj.) 250 ccm. 1. Kosič (Reka) 2. Svrzič (Mladenovac) 3. Perušič (Arandjelovac) prikolice od 500-1000 ccm: l.N. Salobir-B. Salobir 2. Camlek-Pogo-relec (Vel.) 3. Jelen-Tomic (Vel.).	D.BALABAN
Nogometaši Šmartnega pred zadnjim srečanjem minule sezone (manjka Filipovič)
Planinci odprli pisarno
Planinsko društvo Velenje obstaja že 27. leto. Danes je ena najbolj množičnih športno-rekreativnih organizacij v naši občini, saj je v društvo včlanjenih preko 1700 občanov različne starosti.
Takšna množičnost seveda otežkoča povezovanje članstva in obveščanje vseh zainteresiranih o planinski dejavnosti v našem kraju. Zato si je upravni odbor PD Velenje že več časa prizadeval najti ustrezen prostor za uradovanje. Končno je rešil tudi ta pereč problem.
Planinsko društvo si je uredilo pisarno v pritličju stanovanjskega bloka na Šaleški 18/d v Velenju (pri spomeniku na Titovem trgu). Pisarno so odprli v začetku julija, v njej pa imajo uradne ure vsak torek in petek od 17. do 19. ure.
Ob uradnih urah se lahko v društveni pisarni interesenti včlanijo v društvo, člani pa poravnajo članarino. Možno je dobiti tudi program izletov društva, informacije o bližnjih izletniških točkah, kupiti dnevnike in vodnike za Šaleško planinsko pot, prav tako pa naročiti glasilo PZS Planinski vestnik.
Pred vsakim izletom PD Velenje sprejemajo v pisarni tudi prijave in vplačila za izlet. Zato naj vse občane seznanimo še z izleti, kijih bo društvo organiziralo v bližnji prihodnosti!
V nedeljo, 18. julija, bomo šli na Grofičko, vrh v Savinjskih Alpah. Od 30. julija do 1. avgusta je na sporedu izlet po odseku evropske pešpoti E6-YU. Na Triglav pa se bomo povzpeli 21. oziroma 22. avgusta.
S. SAJE
NAŠ CAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje ampapado in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (0*3) 850—087 - Uredništvo Ljuban Naraks, Min Tamie in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik ..Šateflci radar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973
— Zdaj izide vsak petek - Cena je 3 dinarje - Letna naročnina je 120 dinarjev - Za inozemstvo 250 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ar vračamo - Tisk Ljudska pravica LjuMjana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAS ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov.
AKCIJA ZA VPIS POSOJILA ZA CESTE
Doslej največ: tri stare milijone
Akcija za vpis posojila za ceste je naletela na ugoden odmev — Zelo so se izkazali delavci REK
Že v prejšnji številki smo poročali, kako je akcija za vpis posojila za ceste naletela na ugoden odmev, posebno pri
posameznikih. Tako je bilo že prejšnji teden na REK nekaj takšnih, ki so vpisali milijon ali celo dva. Ta rekord, če ga lahko
FRANC JELEN: »Prepričan SULEJMAN DORlC: „Slabe sem, da bo akcija v celoti ceste zahtevajo vse preveč uspela ..."	žrtev ..."
• IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠOŠTANJ
tako imanujemo, je bil nekaj dni zatem že presežen. Franc Jelen iz TOZD jama zahod, je namreč v petek vpisal tri stare milijone v desetih obrokih, zelo pa se je izkazal tudi Sulejman Dorič, kije vplačal 2,4 milijona starih dinaijev.
FRANC JELEN, rudar kopač v TOZD jama zahod: „Ko človek pogleda naše ceste, ga kar stisne pri srcu. Še težje pa je ko se pelješ po njih. Zatorej sem se zatrdno odločil, da po svojih močeh pomagam pri izboljšanju cestnega stanja. In ravno sedaj seje ponudila prava priložnost. Brez oklevanja sem vpisal tri stare milijone, če pa bi bilo treba, bi dal še več. Poleg tega pa, tudi to je eden od načinov varčevanja.
Prepričan sem, da bo akcija v celoti uspela, saj se vsak zaveda, kakšnega velikega pomena so dobre ceste. Če pa kdo še
okleva, naj samo pomisli, kolikšen krvni davek zahtevajo slabe ceste in da je lahko prav on tisti, ki bo jutri njihova žrtev."
SULEJMAN DORIČ, rudar kopač v TOZD jama zahod: „Videl sem že mnogo cest, zatorej vem, kaj pomeni dobra in kaj slaba cesta. In četudi sam nimam avta, sem odločno za modernizacijo in popravilo cest, kajti lahko si že jutri kupim svoje prevozno sredstvo in gotovo se bo boljše voziti po lepi asfaltirani cesti kot po make-damu. Vse preveč je tudi prometnih nesreč katerih vzrok so prav slabe ceste. Pripravljen sem dati še več, kajti denar mi ni nujno potreben, če pa ne bo šlo drugače, bom šel tudi ob ne-, deljah na delo. Čeprav akcija dobro uspeva menim, da bi se občani morali še bolje vključiti vanjo, saj gre pri tem za njihove lastne koristi."
D. BALABAN
Problemov ne manjka
Ob kratkem obisku v KS Šoštanj so potožili, kakšne težave jih tarejo in kako jih rešujejo
Krajevna skupnost Šoštanj šteje danes preko 3500 prebivalcev. Srečuje se s svojimi problemi in jih skuša rešiti na najbolj racionalen in hiter način. Kot nam je povedal njen tajnik MILAN NOVAK, so krajani zelo delavni in radi sode-
lujejo pri reševanju problemov, saj se zavedajo, da bodo pozitivne rešitve v prid njim in njihovemu kraju.
POMEMBNA PRIDOBITEV
Prav gotovo bo mesec julij zelo pomemben za krajane Šo-
Na Prešernovi cesti že dlje časa stoji znak prepovedan promet v to smer, vendar se vozniki še sedaj niso navadili nanj. O tem zagovorno priča tudi naš posnetek. Miličniki kje ste?	(Foto D.B.)
stanja in okolice. 22. julija bodo namreč dobili težko pričakovan in prepotreben zdravstveni dom, v katerem bo poleg ambulantnih prostorov tudi nova lekarna. Dela v zvezi z domom so v zaključni fazi in sedaj urejujejo le še okolico, za katero pa bo, vsaj tako kaže, zmanjkalo denaija.
Poleg tega imajo v planu izgradnjo in ureditev športnih igrišč pri osnovni šoli Biba Roeck in Karel Destovnik Kajuh in pa izgradnjo prizidka pri gasilskem domu. Denar za ta dela bo šel iz krajevnega samoprispevka.
Imajo pa še nekaj nedokončanih del iz načrta, ki so si ga napravili preteklo leto. Do zastojev je prišlo predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, saj bi jim samoupravna interesna komunalna skupnost morala nakazati 400 tisoč dinaijev. Tako so ostale neasfal-tirane ulica heroja Šerceija, Par-
promet, ki pa ga bodo še najlažje in najhitreje rešili, saj ni potrebno drugega, kot okrepiti nadzorno službo, ki bo nadzirala predvsem parkiranje v mestu.
Že dlje časa pa se krajani pr itožujejo nad onesnaženim koritom Pake. Le-tega bi bilo potrebno temeljito očistiti, ker vonj, ki se širi iz njega in pa videz, nista prav nič v skladu z videzom mesta. Zato občani zahtevajo, da pristojni organ to zadevo čimprej reši.
To, da Šoštanj čani res skrbijo za videz mesta, je razvidno tudi iz tega, da se je mestni aktiv ZSM obvezal, da bo s samostojno očiščevalno akcijo pripomogel k lepšemu kraju.
Soštanjčani se vseh težav, s katerimi se srečujejo, zavedajo in so o njih tudi razpravljali na zadnji seji sveta KS ter v zvezi s tem sprejeli več sklepov, ki bodo pripomogli k hitrejši re-
šitvi.
D. BALABAN
Nov zdravstveni dom bo gotovo zelo pomembna pridobitev za Šoštanj in okolico.	,
Zlata poroka v Šoštanju
Petdeset let zvestobe
V soboto sta na matičnem uradu v Šoštanju znova imenjala prstana zakonca Cilka, 72, in Ivan Kumer, 77, iz Raven. Tega veselega trenutka so se je udeležilo vseh njunih pet sinov z ženami, 12 vnukov in drugi sorodniki.
Potem ko je pooblaščeni delegat Rudi Baje znova sklenil njuno zakonsko zvezo, in ko sta si znova obljubila ljubezen, so se vsi odpeljali k , Janezu" v Lajšah, kjer so nato slavili do ranih jutranjih ur naslednjega dne. Ob zvokih harmonike in klarineta njunih sinov Ivana in Maksa pa sta se tudi Cilka in Ivan zavrtela.
Ko sem ju dva dni po poroki obiskal v Ravnah je bila doma le jubilantka. „Mož je vse dneve zdoma," je povedala ob prihodu. „Veijetno bi zbolel, če ne bi imel dela." Zato sem ju naslednji dan obiskal zelo zgodaj zjutraj, in žena Cilka je začela pripovedovati, kako sta se spoznala. „Doma sem iz Kokarij. V družini nas je bilo enajst otrok. Jaz sem bila najmlajša. Moj brat je delal v usnjarni podobno kot Ivan. Nekoč je Ivanu dejal, da ve za dekle (mislil je name), ki bi bilo zanj. Kmalu zatem je prispelo pismo. Tudi jaz sem odpisala. Sprva bolj za „hec" kot zares. Potem je sledil obisk in . .." „Reklaje, da bi se kar poročila. Ubogal sem jo," je za nameškom dejal Ivan in pri tem ljubeznivo pogledal Cilko, „in 28. junija leta 1926 sva že bila poročena, pa čeprav sva se poznala komaj dobre tri mesece."
Ne glede na tako kratko poznanstvo pa sta jubilanta vseskozi živela srečno in zadovoljno.
Po petdesetih letih skupnega življenja sta si Cilka in Ivan Kumer iz Raven pri Šoštanju preteklo soboto znova izmenjala prstana
„Ivan je bil vseskozi in je še zdaj dober in skrben zakonski mož. Izredno pozoren je bil zlasti do otrok. Seveda je bil malo doma." Rodilo se jima je pet sinov -najstarejšemu Ivanu je danes 49 let, Ludviku 48, Tonetu 46, Stanku 41, najmlajši pa je Maks, ki ima 39 let — za katere sta morala zelo pridno skrbeti. Zato je Ivan skoraj vsako popoldne po delu v tovarni opravljal razna tapetniška dela po domovih.
Po poklicu je namreč tapetnik. Ivan tudi danes ne bi mogel biti brez dela. Verjetno bi zbolel, če bi moral kar doma sedeti in dneve preživljati v brezdelju. Avgusta bo 22 let odkar se je upokojil, vendar kljub temu, da bo prihodnji mesec dopolnil 77 let, se tudi zdaj ne more-ločiti od dela. „Tako vsaj ni bilo časa za prepire," je v šali dejal.
In ko sem ga vprašal, kdaj mu je bilo najbolj hudo v življenju, je odvrnil, da takrat, ko je bil v bolnišnici in je moral počivati.
Zdravje mu je namreč načela že prva svetovna vojna, ko je bil v ujetništvu, kjer so zelo stradali. Kot koroški borec in borec za severno mejo je dobil spomenico 1918/19 kot priznanje za patriotsko zavest in borbenost, ki jo je pokazal kot prostovoljec v bojih za osvoboditev Maribora in severne meje. Pred kratkim pa je dobil od republiškega odbora zveze prostovoljcev - borcev za severno mejo plaketo kot priznanje za njegovo ljubezen do domovine.
Ob tem visokem jubileju zakoncema Cilki in Ivanu Kumru čestitamo tudi mi in jima želimo, da bi prav tako vedra dočakala najmanj biserno poroko.	—VOS-
ZADNJA NOVICA • ZADNJA NOVICA
ZAČETEK DEL NA CESTI PROTI PAKI
VELENJE, 15. - Delavci ljubljanskega podjetja ,.Slovenija ceste" so začeli danes s pripravljalnimi deli na gradbišču cestnega odseka sti PakL
Velenje-Salek proti 1
V torek, 13. julija, pa so se v Velenju mudili predstavniki strokovnih služb Republiške skupnosti za ceste in podjetja ..Slovenija ceste". Med pogovori s predstavnikom skupščine občine Velenje Nestlom Žgankom in sodelavci so sporočili, da je vse urejeno za začetek gradnje 2,4 kilometra dolgega cestnega odseka Velenje-Salek proti PakL Cesta, ki bo potekala po novi trasi ob regulirani strugi Pake, bo široka 7 metrov, predor pod gradom Šalek bo dolg okrog 70 metrov, dela pa bodo ..Slovenija ceste" opravile do letošnjega praznika občine Velenje.
Predstavniki republiške skupnosti za ceste so tudi povedali, da so pri podjetju ..Slovenija ceste" naročeni načrti za rekonstrukcijo nekaj nad 2 kilometra dolgega cestnega odseka Velenje-Obirc na regionalni cesti Velenje-Arja vas, ki naj bi ga predvidoma urejali prihodnje leto.
Urejanje oziroma modernizacija cestnih odsekov Velenje-Salek proti Paki in v prihodnjih letih do Hude luknje ter Velenje-Obirc in pa gradnja Šaleške magistrate na odseku od Lokovice do Rečice pri Šmartnem ob Paki, ki bo povezovala občino Velenje s Savinjsko dolino ter z bodočo hitro cesto proti Ljubljani, sodi v prizadevanja, da bi čimprej odpravili dokajšnje težave, ki nastajajo zaradi neprimerne prometne povezanosti Velenja z drugimi območji v naši republiki.
tizanska cesta, Vodnikova ulica in priključki na Koroško cesto.
VODA, PROMET, PAKA!
Trije veliki problemi še sedaj tarejo Šoštanjčane: pitna voda, pomanjkanje nadzora v prometu in umazana struga Pake. Ne samo v teh dneh ko je velika suša, tudi v deževnem obdobju v Šoštanju primanjkuje v&de.. Temu so prav gotovo kriva premajhna zajetja vode v Topolšici in Belih vodah. Vendar kot vse kaže, bo ta problem kmalu rešen, saj so se že začela dela pri vodnem zajetju v Lju-biji, iz katerega bodo potem dobivali vodo. Ob tem naj še omenimo, da Soštanjčani, odkar se je obrtno podjetje Kle-parstvo - vodovod Šoštanj priključilo KOC Velenje, nimajo nobenih vodovodnoinštalater-skih servisnih uslug.
Drug problem je neurejen
NOVO! o
Z
O >
O
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! N0V(
o >
o
Z
O >
o -z
o >
o
Z
ČT >
O Z -
iOAON
T0-M0-DI T0PLI monta2n| dimnik
Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO
uporablja se za peči in kotle od
4.000 do 100.000 Kcal/h
INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI:

MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641. Telex 31420 YU KIP
IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM