.etnifc 2.
Maribor, nedelja 1. junija 1919,
Stev. 123,
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dosiavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno. ...	četrtletno	K	16‘50.
si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5’—. — Inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
. Telefon št. 242.
Po vojni.
V Versaillesu sede modri možje, zbrani s celega sveta ter premišljujejo in premišljujejo, kakšno obliko bi dali zemeljski obli. Skoro pet let je morala teči kri v najbolj strašni vojni, kar jih pozna svetovna zgodovina. Milijoni j in milijoni najkrepkejših in najzdravej-ših mož je moralo pasti, miliarde in miliarde narodnega premoženja je moralo biti uničenega, da so se sestali ti modri možje, ki zdaj že mesce premišljujejo ter drug drugemu prikimavajo ali odkimavajo. Ves svet se je oddahnil, ko se je zaslišala beseda premirje. Veselje, ki ga je vojna pokopala, je zoDet vstalo tpr «<? polastilo ljudij. Toda to veselje ni dolgo trajalo. Vojna ni le uničila življenje, premoženje, marveč tudi človeško moralo. Večina mož, ki se je vrnila iz vojne, je izgubila vsak čut človečnosti, vsak čut ljubezni do bližnjika. Pa tudi v zaledju je padla morala na najnižji nivo. Vojaštvo, ki je prihajalo in od-
hajalo, ni bilo izbirčno. Gledalo ni dosti, kaj je tvoje in moje. Kupčija je cvetla. Kdor je imel par kron, je postal prekupec, verižnik. Država je s polnimi rokami metala med ljudstvo denar in pa razne predpise in paragrafe, ki se jih ni nihče držal. Sleparili so vsi navprek. Nadvojvodi so prodajali armadi suho sočivje ter služili milijone in milijone, odvetniki so dobavljali živino, čevljarji so ponujali vino, krojači pa usnje. In služili so. Marsikateri kavarni, kjer so se zbirali ti od stare Avstrije pitani verižniki, prekupci in vojni dobavitelji, ne bi bilo treba zvečer eletrične razsvetljave, tako so se blesketali briljanti na rokah teh ljudij, katerih večina prej še nikdar ni imela tioočalm v žepu.
Brez dela so služili. Oni v vojni, v strelskih jarkih so se pa tudi odvadili delu. Tako je nastal v človeški družbi nekak poseben razred, ki se je odvadil delati. Ta razred je danes po številu zelo močen in vidi se, da je dobil tudi vpliv na javno življenje, na preustroj držav. V tem oziru sta vzor
Rusija in pa Ogrska, ki sta danes popolnoma v rokah Židov, prvih učiteljev verižništva, dobaviteljstva in vseh podobnih dobičkanosnih podjetij.
Naša država je poljedelska. Naš narod ljubi svojo grudo, zrastel je nekako z njo skupaj. In to je dobro za obstoj in napredek naše mlade države. Daš vojak, ki se je vrnil iz vojne, je našel svoj plug, našel svojo sveto zemljo, po kateri je hrepenel leta in leta. Prijel je za svoj plug ter ga zasadil v to sveto zemljo, ki mu bo rodila toliko, da bo lahko nasitil sebe, svoj narod in imel še dovolj, da bo dal svojemu prijatelju — sosedu, če bo prišel k njemu v goste.
Toda naši sosedi nam niso prijatelji. Zavidajo nam našo zadovoljnost, ki jo ustvarja delo. Nevoščljivost se jim je porodila v srcih in začeli so kovati naklepe, kako bi nam škodovali, nas uničili in kako bi zanesli med nas kal nezadovoljnosti, ki ga povzroča ono brezdelje. Naš narod je odbijal vse te poiskuse, ostal je trden in kremenit na svoji grudi, ni se dal
Korotan.
Strašne se reči godijo V tužnem Korotanu tam: Nemci ropajo, morijo Varen ni nobeden hram.
Prave nemške res zverine To v človešk' podobi so. Naše zveste hčere, sine Po zverinski koljejo.
Kmalu konec bode klanja
Rt'šen bode Korotan _______
Prišel dan bo maščevanja. Bliža se plačila dan.
Že se čujejo topovi Semkaj od korožkih mej Vrli na§i vsi sinovi Krepko stopajo naprej. —
Nemce bodemo zdrobili — Ki, kopali so nam prob — Slovenski z njimi govorili : Šb se bode zob za zob.
Drago V.
Srečen dan.
Miha Čuk je bil dobra duša. V civilnem poklicu krojač, v vojaškem razmerju pa četo-vodja pri trenu, pri katerem je žel slavo in lavor za domovino in sosedne naselbine. Miha Čuk je bil tudi čeden fant. No, fant pač petinštiridesetih let — a vendar fant. Drobna, voglata glavca mu je zrasla iž ramen, mesto las je imel čuden klopčič rumenosivih las, ki niso na nobeden način ubogali glavniku in ščetki. In te oči! Modre, svetlomodre oči, kakor da bi bile ležale osem dnij v mleku. Ta nedostatek je popravljal nos, ki je kakor rubin v žezlu gospodaril v sredi te človeške kocke lista vedno na smeh, in bliščali so se zobje,' katerih 'ni bilo, pri vsakem izbruhu smeha ali zdeha. Med rubinom in med špranjo, ki je zakrivala pmmozno zobovje, ie štrlelo 9—H rumenih kocin, katere si ]e Miha pri vsaki priliki vihal, ter jim dal ponosno ime brke. Roke je imel dolge, noge na »O* Kedar je odložil škarje in iglo, zavil sukanec v papir, likalnik dal na peč, je vsikdar oblekel salonsko suknjo, karirane hlače, »priker« na glavo ter balanciraje drobno palčico, smehljajočega obraza šetal po ulicah.
A prišli so hudi časi. »Prepoved alkohola« se je glasila parola, vsled katere je nos-rubin kar pobledel. Prej take vesele,
modro-mlečne oči, so postale motne, in okrog ust mu je legel bridki-zaničljivo-žalosfni posmeh. Beli piquet-telovnik se je krčevito dvigal, nervozno je kolobarila palica med prsti, klobuk je nizko sedel v čelu, in zdihljaj za zdihljajem je polnil alkoholno prosti zrak.
Štiri gostilne so bile srečne, da so pozdravile tedensko stalno svojega gosta Miho. Ko se je pokazal po oni ominozni prepovedi v prvi gostilni, so pomiluje skomizgnili z rameni, ter mu na vse načine izražali sožalje, obžalovanje; postava je postava itd. V drugi restavraciji isti pomilovalni pogledi, v tretji enaka usmiljenost in izgovori, pač fraze za odgovor na mile prošnje ubogega Mihe za glažek vina. Samomorilne misle so ga navdajale, mrko je meril, ter izzivalno pogledal svakega krčmarja, kojega je srečal na ulici I Glavca mu je lezla na !irsi, krčevito je stisnil pesti v onemogli jezi, ter klel, klel, da se Bogu usmili. Nos rubinasti je jel jokati, ter zahteval pravico eksistence. A prišel je dan rešitve, dan svobode. Prišel je 27. majnik, in vesela novica je donela Čuku na uho. »Prepoved alkohola« preklicana! Moj Bog, vendar še misliš na Miho, na ubozega Miho, ki bi bil gotovo poginil same žalosti, srčne bolezni in žeje. Bog! v Tvoj neskončni modrosti, vendar nisi pozabil na rne! To je moj najsrečnejši dan v življenju. V zahvalo bom vsem svetnikom brezplačno hlače »speglal«.
Stran 2.
iftnrloorski tlelnvec.
Msuribor, dne 1. junija 181$.
zapeljati ne od domačih hujskačev in ne od tujih zapeljivcev. Ko je pa naš nemški sosed videl, da ne zmore nič s svojimi vabljivimi besedami, je zgrabil za orožje. Po naši staroslavni Koroški so se privalile nemške roparske tolpe, oblečene deloma v vojaško obleko deloma v civilno, ter uničile vse, kar je zvabila zemlji pridna roka našega slovenskega Korošca. Dalje in dalje je gnala divja strast, grda nevoščljivost nedisciplinirane nemške tolpe. Nastala je nevarnost, da vdro na Štajersko, na Kranjsko. Tedaj pa je prišel junak, naš brat Srb ter osvobodil naš Korotan, osvobodil slovenski narod. Srbski junaki, ki že sedem let niso videli svoje domače strehe, so šli pogumno in neustrašeno v boj za svoj bratski narod ter mu zajamčili lepšo, svobodno bodočnost.
Žalostno je, da se moramo še danes bojevati za svojo grudo, med tem ko tam v Versaillesu sede modri možje ter prikimavajo in odkimavajo ...
Slovenski delavci!
Narodno-socijalna zveza je oiganizacija, ki deluje edinole za pravice delavstva. V svobodni državi morajo biti tudi svobodni državljani. Delavstvo, ki je sedaj služilo tujemu kapitalu, se mora osvoboditi in dobiti vse one pravice v javnem življenju, ki so jih dosedaj uživali le posamezni sloji. Narodno-socijaltia zveza, ki je že v stari Avstriji zastopala vedno le koristi slovenskega delavstva, hoče še naprej samostojno in neodvisno zastopati zahteve jugoslovanskega delavstva. Neodvisni od milosti in izkoriščanja kapitalističnih in drugih našemu delavstvu tujih strank, hočemo uveljaviti svojo moč v korist delavskih zahtev. Vsak, kdor živi od svojega lastnega dela, mora priti v naši svobodni domovini do besede. Kako naj zastopajo koristi našega delavstva ljudje, katerim je delavec samo sredstvo za dosego njihovih protinarodniii in protidržavnih interesov ?
Število članov Narodno-socijalne zveze narašča vedno bolj. Zato so tudi dolžnosti Zveze yedno večje. Treba je veliko denarnih sredstev, da se pomnoži narodno-socijalni sklad, ki je na razpolago delavstvu v njegovih socijalnih bojih. Kolikor večji bo sklad, tem uspešnejši bo naš boj za pravice slovenskega delavstva.
Naj bo torej dolžnost slehernega poštenega Slovenca, da zbira prispevke za narodno-soci-jaini sklad. Slovensko delavstvo se mora osvoboditi brezdomovinske internacijortale, ki uničuje državno in narodno misel slovenskega proletarijata.
£3 Političen pregled.
Dr. Korošec za zopetno rekvizicijo žita in drugih živil. Beograd, 29. maja. V včerajšnji seji Narodnega predstavništva je dr. Korošec v odgovoru na interpelacijo socijalnih demokratov s posebnim povdarkom izjavil, da stoji on in njegovo ministrstvo na stališču, da je treba v jeseni zopet uvesti rekvizicijo žita in drugih živil. On je odločen to mnenje še pravočasno predložiti ministrskemu svetu in ga zastopa z vso energijo. Rekvirirana živila se bodo po njegovem načrtu oddajala ljudem na enak način, kakor so se oddajala v aproviza-cijskih organizacijah med vojno. V ta namen namerava dr. Korošec uvesti na jesen zopet za oddajo živil rajoniranje in racijomrauje. O tem, ali se namerava zopet uvesti krušne karte in
sploh o detajlih njegovih ptehranibenih načrtov se minister dr. Korošec še n; izrazil
Uradno koncesijonirana draginja moke. Beograd, 29 maja. Dr. Korošec je podal v včerajšnji seji Narodnega predstavništva zanimive podatke o delovanju ministrstvu za prehrano, v kolikor se tiče regulacije cen za moko. Narodnemu predstavništvu je sporočil vsebino pogodbe, ki jo je sklenilo ministrstvo prehrane z zvezo mlinskih industrijalcev. Po tej pogodbi naj bi imela izključno ta zveza pravico kupovati v naši državi žito vseh vrst, zato bi pa biia obvezana dajati državi vso moko, ki bi biia potrebna za preskrbo prebivalstva, na razpolago.' Minister dr. Korošec je zagovarjal pogodbo, ki jo. je v ta namen sk enii z zvezo mlinskih industrijalcev in je povdarjai, da po njegovem mnenju cena moke, katero je določil mlinarjem kot prevzemno ceno, ni previsoka. Bela moka št 0 bo veljala 5 K 50 v,
! moka za kuho 4 K moka za kruh pa 2 K. Minister dr. Korošec je tudi povdarjai, da mlevski stroški, katere je priznal mlinarjem, namreč 31 K za stot žita, niso previsoki.
Jadransko vprašanje rešeno. LDU Lyon, 29. maja. (Brezžično). »Temps« zatijuje, da je jadransko vp ašauje že rešeno ter prinaša nastopno informacijo: Predsednik VVilson, ki mora danes soglašati z jugoslovanskimi delegati, je dal svoje puvolilo v arangement, katerega je sprejel Orlando in ki ima nastopne glavne točke :
1. Mesto Reka, izvzemši predmestje Sušak, tvori z ozemljem, ki leži proti zahodu, neodvisen okoliš pod nadzorstvom zvt-ze narodov Ta država meji na italijansko ozemlje ter se razteza vzdolž železniške proge, ki začenja v Reki ter vodi v smeri proti Ljubljani. 2. Zadar in Šibenik sta mesti pod avtoriteto Italije, ki se odpoveduj« vsej drugi dalmatinski obali in zaledju. 3. Pod Italijo pridejo tudi otoki, ki so strategič-nega pomena, in sicer otoka Cres in Lošinj, južno-zahodrio Reke, otok Vis in »zunanji« otoki. 4. Na drugi strani poveri zveza narodov Italiji mandat nad Aloanijo, kjer ima Italija po londonskem dogovoru že od prej velik vpliv.
Demobilizacija Nemške Avstrije. Pariz,
25. maja. AVsinjbita poguaoa vseDUje vec poglavij, ki so istovetna s točkami pogodbe z Nemčijo. Avstrija mora prevzeti odgovoinost za izbruh vojne. Nemška Avstrija sme imeti samo 20.000 mož armade, ki zadostuje za Varnostno službo. Niti Avstrija niti Nemčija ne sine v bodoče imeti težke artilerije. Obdržati sme samo 8 polkov poljske artiljerije z lahkimi topovi.
Nove države prevzemo samo pred-vojenske dolgove Avstro-Ogrske. „Journal des Debats" javlja, tla je minister dr. Ante Trutnbič, nastopajoč v imenu Poljske, Romunije, kraljestva SHS in Češkoslovaške, vročil včeraj odškodninski komisiji skupen predlog, ki se naj sprejme v pogodbo, določeno za Avstrijo in Ogrsko. Poglavitni členi tega predloga, ki ga je smatiati za nadaljevanje določb, ki jih je že redigoval oubor četvonce, so ti-le:	1.
Suncesivna vplačiia, ki jih morata efc».tuirati nova Avstrija in nova Ogrska, da zadostita zahtevam zaveznikov, naj tvorijo skupen fond z vplačili Nemčije in njemh drugih zaveznic.
2. Države, ki so nastale na teritoriju Avstro-Ogrske, dobe v posest in last vse imetje in vsa zemljišča stare monarhije, ki se nahajajo na osvobojenem ozemlju, ne da bi jim bilo treba zato kaj plačati 3. Države, ki so se oddvojile od Avstro Ogrske, naj prevzemo v plačilo samo predvojenske dolgove stare monarhije, porazdeljene ločeno na Avstrijo in Ogrsko, ki niste imeli nikoli sKupir.h financ. Specialno avstrijski dolgovi se naj porazdele med države — dediče avstrijskega teritorija, specialno Ogrski pa med drZave, dedinje ogrskega teritorija. Bosna in Hercegovina ne prevzameta nobenih predvojenskih dolgov. Drugi evemuat-no skupni dolgovi Avstro-Ogrske se naj porazdele v razmerju 64 odsiotKov na Avstrijo in 36 odstotkov na Ogrsko. 4. Države, dedinje Avstro-Ogrske, ne plačajo nobene odškodnin
Slovenci! Slovenke! Go
uorite povsod sarno slovenski!
Mj Dnevne novice.
Zborovanje zaupnikov mariborske okrajne organizacije JDS se vrši v nedeljo dne 1. junija 1919 ob 10. uri dopoldne v Mariboru, v Narodnem domu. Opozarjamo vse naše zaupnike na to zborovanje. Mariborskim članom se posebnih vabil ni poslalo.
V Nemčiji stane jajce 3 K 20 v. Čudili so se včeraj Nemci, ki so se kot spremljevalci sanitetnega vlaka peljali skozi Maribor. V hipu so v prodajalnici na kolodvoru izpraznili poln jerbas tega čudeža v našem paradižu. Kden izmed njih je z največjo slastjo snedel pred nami 15 trdo kuhanih jajc. Dober tek! boš pač pripovedoval doma, kako si gledal svinjetino, žemlje, pecivo, kar še pri vas niti za drag denar ne dobiš. Sam nam je razkladal njihove okol-ščine ter nas — zavidal.
Ranjenci prihajajo z fronte. Pri vsakem vlaku vidim samo enega in istega gospoda, ki toliko žrtvuje za vračajoče junake ter jim nosi, kar si poželijo. Včeraj so jih pričakovale neke dame, ki so jim naredile z malimi darili veliko veselje Prisrčna hvala. In drugi?? Prinesite jim kaj, da jih vsaj odškodujete za »izborno« prevažanje — nemškega rešilnega oddelka!
Obrtne liste in koncesije je treba revidirati, tudi naseljevanje ter izseljevanje izvršiti. To pa da mnogo dela, ter je treba marsikatere previdnosti. Na kak način se bode moglo to vse uspešno izvršiti s to majhno število uradnikov in koje še sploh ljudstvo ne poznajo. Ali ne bi toraj kazalo, da občinski sosvet že enkrat začne delovati, ter da se ta še najmanj za enkrat pomnoži. Nujno bi bilo treba postaviti razne odseke, n. pr. za revizijo obrti, za stanovanja in lokale, za napise itd. Torej zadnji čas, da se enkrat začne z resnim in zares demokratičnim delom.
‘vtnv^nslri nlanincj V Mariboru se V*-
bijo na sestanek v nedeljo dne 1. junija ob
10. uri predpoldne v Narodni dom, v svrho ustanovitve podružnice SPD v Mariboru.
Slov. napisi se v Mariboru od dan do dneva množijo. A kdo dela te napise. Ne morda slov. slikarji ampak ravno nasprotno naši najhujši nasprotniki. Slovenci kje je vaša doslednost. Ali se tako proizvajo geslo »Svoji k svojim«. V tem oziru se opozarja naj^oprej slov. trgov, in obrtnike, naj med-seboj prvič narodno nastopijo, ako sploh hočejo zahtevati da se proizvaja geslo »Svoji k svojim«. Toraj več doslednosti, sicer se bode posameznikom pokazalo odločno, kam da imajo iti. Sicer pa, da ne bode nepotrebnega izgovora, -se je slov. trgovin in obrti dovolj objavilo in so tudi tozadevni seznami na razpolago.
Gospod dr. Viktor Kac, zobozdravnik v Mariboru, je podaril „Mariborskemu Sokolu" za zletni fond 100 K, za kar se mu društvo najiskrenejše zahvaljuje. — Posnemajte!
Prva seja vladnemu komisarju za mesto Maiibor prideljenega sosveta se bo vršila dne 2 junija ob 16 uri v posvetovalni dvorani mestnega magistrata. Na dnevnem redu bo: 1. priklopitev Maribora kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, 2. slovenski ulični napisi v Mariboru.
Rodbina dr. Pivko, našega vrie«a slovanskega junaka, se je zopet vrnila v Maribor R -dbina je bila dozdaj v Črnem Kostelcu na Češkem. Gospa soproga dr. Pivku je bila dolgo časa prava mučenica. Danes je v svobodni Jugoslaviji. Pozdravljamo jo kot jugoslovansko mučenico in ženo junaka!
Tako je prav. Včerajšnji razglas 0( zunanji označbi obrtovališč, ki ga je izdal vladni komisar dr Pfeifer, je dokaz, da raju m e svojo poverjeno mu nalogo. Kdor pogleda napije na n.iših trgovinah mora priti lo prepričanja, da so vsi ti trgovci in obrtniki 1> -itsch in v egg potomci pristnih slovenskih nadedov. Če se izvrši ta razglas, bo imel Maribor ono lice, ki so mu ga dali slovenski
trgovci in obrtniki, ki so pred desetletji otvorili j svoja obrtovališča v takrat popolnoma sloven-' skem Mariboru.
Tudi na znotraj sčistimo. Ni samo dovolj, da dobe naše trgovine slovenske napise. Gledati je treba tudi na to, da se bodo naši, čeprav nemški trgovci držali predpisa ministrstva, !d zahteva, da se vodijo knjige v slovenskem oziroma v srbo-hrvaškem jeziku, koliko imamo mi brezposelnih trgovskih nastavljencev, ki bodo ua ta način prišli do kruha.
Zakaj rokavice? Odkrito pripoznamo, da se vrši „ čiščenje" tu glavnem kolodvoru sistematično Pripoznamo, da to čiščenje ni lahko delo. A doslednost, gospodje, in prosimo -— ntč pardona. Na svojem stolcu pri prtljagi se vedno sedi neka nadebudna gospica, ki je leta 1914 pljuvala zvezanim in ujetim Sloven-cem-trpinoin v °braz. Ta velikodušna dama se je izrazila v onih burnih časih, da je škod-; Ustreliti >Wiudischarje«, le vislice so še dobre za to druhal. Prosimo merodajne činitelje, da vendar enkrat s to kugo temeljito obračunajo ter ji pokažejo pot v Eldorado — Nemško Avstrijo.
Pevci. Jutii, v nedeljo popoldne skupni izlet v Ruše. Odhod z vlakom ob pol 16. uri. Pesmarico in jedačo prinesite seboj. Dev.
Telefonski naročniki, ki žele kupiti novo izdajo seznama telefonskih naročnikov poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Gradcu, nai to javijo do 3. junija vodstvu tukajšnje teh-foimke centrale. Cena komadu 3 krone. Na pojznejša naročila se ne bo oziralo.
Dramatično društvo v Mariboru je uverjeno, da bo v slovenskem Mariboru treba sialnega sl 'venskega gledališča. Naravno se more to slovensko gledališče razviti le iz tačas-nega dramatičnega društva. Da pa se to čim prej omogoči, je v prvi vrsti potrebna izdatna glavnica. Začasni dohodki so preskromni, da bi v doglednem času udejstvili to željo ; zlasti število (pravih) podpornih članov je razmeroma pieneznatno. Dianatično društvo prosi zato vse svoje prijateljice ni prijatelje, ter apeleje na njih a ved n ost, da se blagovolijo saj kot redni pod-1 kr' n n'	1 Članarina znaša me«e{n»
p »Jugoslovanska mučenika Zrinski in
rrankopan" se zove brošurica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga ■ v Mariboru. Spisal jo je profesor Matija Pirc. Cena 1 K. Manj kot 10 izt/sov se ne pošilja. Brošurica je posebno pripravna za šolsko mladino. Vsebina brošurice je zanimiva: izvor Zrinskih in Frankopanov, zarota, usoda zadnjih Zrinskih in Frankopanov ter prevoz zemeljskih ostankov Zrinskega in Frankopana v domovino, Biošurico toplo priporočamo.
Pri posojilnici v Mariboru (Narodni dom) so nadalje prijavili na 4°|0 državno posojilo (bone); jožef guharič v Ormožu K 70.000,
3.	zast°P v Ormožu K 50.000, Okrajna
Ormožu'0^ Vww?ŽU K 50000> Ivau Vesel'C v
Matia? C m	Občina ormoška K 10.000,
matjaz bim v Ormožu k" tnnnn a v -a
Lasič v Ormožu K 4000 ložpf ^ k n R ?nnn 1	r7 . • Jozet berbec v Ormožu
K .UUO, Ludovik Kuharič V Ormož.. K onm
Avgust Bauer v Ormožu K lOOO Ant ciTAc* V Ormožu K 1000 Ferdo k' 1ton Skorčic K 1000 Tončka	1 Konecny v Ormožu
Jožef ,<ečJk v OrmožulSk5a0OV £ 5°°’
Pušincih K 2000 Kari u - . artm Babic v 1000, Anton Hren v M,	v	P«‘«nah	K
Valjak v Mariboru K 5000™^ 15°k’ GjUr° Roza Kautzner v Pesnici K ^	«
v	Mariboru	K	tnnn	a	Mlhael Skočir
K ^000 Mariin	Skočir v Mariboru
Anton Knof1* ,Garlattl v st- Lorenc« K 3000, Kosdai ,Jn^ek v Mariboru K 2000, Leopold v - >']nsek v Manboru g 3000, Rudolf Hu.uer bo,-.' nP"'alu R R;00, Marija Dominkuš v Ma-El ■ r D.0U0- Mirko Gorišek v Rušah K 3000, IVI irik 0r|^elc v Rušah K 2000, neimenovana v v i - (!‘U.K 2000 in K 5000, Hranilnica in pos. k	^ 3000, Anton Lesnika v Mariboru
£ -3UU0, neimenovana K 1000, Karl Černe v kr,l““ ^ 2000, Leopold Šerbinek v Framu A 1000, Maks Loh v Slivnici K 2000, Roza Lin.nger v Mariboru K 2000, major Drago Poš v	Mariboru	K	5000,	poročnik Joško Slobodnik
v	Mariboru	K	5000,	Matija Polič v Mariboru
100°. L»ka	Kekec v Mariboru K 1« 000,!
Anton Sancin v Mariboru K 500, Ivan Knop v Mariboru K 1000, Jula Pungartnik v Mariboru K 500, Klotilda Kristan v Mariboru K 2000, dr. Ludovik Novak ^ v Mariboru K 2000, Terezija Ruperšič v Št. Jerneju K 4000, Franjo Cujnik v Mariboru K 2500, neimenovan v Mariboru K 10.000, Franc Ogrizek v Mariboru K 2000, Nežica Golc v Mariboru K 2000, dr. Peter Miglič v Ribnici K 500, Hinko Pogačnik v Rušah K 5000, neimenovan v Mariboru K 10.000, Otilija Golob v Mariboru K 1000, Peter Sorko v Pekrah K 1000, Ivan Kajzer v Rudečembregu K 1000, Marija Koroša v Veržeju K 1000, Mihael Jamšek v Mariboru K 1000, Josip Mursa v Krapju K 23 00G, Friderik Prul v Mariboru K 4000, Peter Mravljak v Vuhredu K 2000, Franjo Pahernik v Vuhredu K 5000, Josip Zabukovšek v Špjlju K 2000, Julij Robič v Limbušu K 2000, Otmar Dirmayr v Ormožu K 2000, Adolf Stammen v Ormožu K 4000, Glavna hranilnica in posojilnica Slov. Gor. pri Sv. Lenartu K 3500, Franjo Mikek pri Sv. Duhu K 3500, občina Vrhovdol K 500, Antonija Spritzei pri Sv. Marjeti K 8000, Ivan Kovačič pri Sv Marjeti K 5000, dr. Vladimir Sernec v Mariboru K 2000, dr. Anton Mulej v Mariboru K 1000, J. Zadravec v Središču K 2000, dr. Ivan in Irmina |ančič v Mariboru K 2000, Edmund Konjedic v Mariboru K 3000; Posojilnica v Framu K 4000, Anton Robič v Pekrah K 3000, Stefan Vratarič	v	Mariboru	K	3000,
Janez Lakoše v Studencih	K	1000, Karl	Cigoj
v Sternišču K 5000, Ivan Verras v Studencih K 5000, Franc Dotzauer	v	Slivnici	K	1000,
Rajko Čuček, v Mariboru	K 9000, Mihael
Cilenšek v Vertičah K 3000, občina Sv. Marjeta na Dravskem polju K 1500, Anton Greif v Prepoll K 2000, Sandor in Elizabeta pl. Varandjr, Križovljan, K 30 000, Ludovik Kuharič v Ormožu K 3000, ing. Anton Sanak v Mariboru K 2500, Jožef Izlinger v Špilju K 1000, Miroslav in Mirček Pirkmaier v Slov. Bistrici K 3000, Franc Zvverlin v Mariboru K 500, Lenart Kraner v M. Puščavi K 500, Ivan in Marija Sirk v Mariboru K 9000, Cecilija Scherrer y Mariboru K 1000, Franc Blatnik v Braslovčah K 1000, Ivan Koroša v Mariboru K 1000, Sebastijan Požauko v Karčo vini K 500, Stanko Marin v Mariboru K 1000, Društvo za varstvo otrok v Mariboru K 1500, Marija Urbanc v Lehnu K 10 00C Pavla Robič v Limbušu K 8000, Sonja Robič v Limbušu K 1000, kn. šk. župnijski urad v Limbušu K 2000, Anton Godec v Limbušu K 1000, Jernej Cernko pri Sv. Marjeti K 2000, Rudolf Janežij v Marrboru K 1000, Lina Guštin v Mariboru K 6000, Josip in Marko Rosner v Mariboru K 10.000, Posojilnica za lastni račun K 200.000, skupaj K 1,250.000--.
Novi tečaji za stenografijo, stroje-pis, pravopis in trgovsko pismo, računstvo in navadno knjigovodstvo, dvojno in amerikansko knjigovodstvo, lepopis, slovenski in nemški jezik, pričnejo 2. junija 1919 in trajajo 4 mesece. Prospekti brezplačno. Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17, I.
H Zadnje vesti. H
(Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Ljudsko glasovanje v celovški kotlini.
LDU. St. Germain, 30. maja. (ČTU) Svet četvorice je sklenil, da naj o pripadnosti celovške kotline odloči ljudsko glasovanje, ki naj se izvrši 6 mesecev po sklepu miru.
Italijansko - mažarsko vtlhotapljenje denarja v Nemško Avstrijo.
LDU. Dunaj, 30. maja. (ČTU). »Neues VViener Tagblatt« piše, da se potrjuje njegova vest, da so budimpeštanski krogi poskušali iz Budimpešte na Dunaj vtihotapiti
25 milijonov denarja, in sicer za 15 milijonov bankovcev in za 10 milijonov zlata. Nemška Avstrija ni hotela dovoliti uvoza, ker ji je bilo neznano, v kake svrhe se namerava denar uporabiti. Mažari so poskušali pri Bruku ob Litvi s pomočjo italijanskih vojaških avtomobilov spraviti denar čez mejo. Mažarska vlada trdi, da je bil denar namenjen za plačilo blaga, ki ga je Italija dobavila Mažarom.
Gospodarski odnošaji med Romunijo in Jugoslavijo.
LDU. S ib in j, 30. maja. Te dni odpotuje v Beograd romunska komisija, da stopi v pregovore radi gospodarskih oanošajev med Romunijo in Jugoslavijo.
Častni dar dr. Trumbiču.
LDU. Split, 30. maja. (ČTU). Odbor za častni dar dr. Trumbiču se je razširil in prejel mnogo someščanov iz vseh slojev. Zanimanje za to akcijo oddolženja proti častnemu Splitčanu je veltko v vseh krogih.
Slavje za padle Amerikance v Dalmaciji.
LDU. Split, 30. maja. Moštvo in častniki sev.-ameriških pomorskih sil na vzhodnem sredozemskem morju, ki se nahaja v Splitu pod poveljstvom admirala Andrews-a, je priredilo danes svečan memorial-daY, da se spomni svojih mrtvih, ki so padli v tej vojni za osvoboditev. Zjutraj so korakali z godbo po vsej obali pred Sustjepan, kjer je ob grobu padlih ameriških mornarjev imel opravilo njihov duhovnik. Opoldne so iz ladije »Olvmpia« oddali častne strele. Popoldan je bila veselica na poljani kralja Petra.
LDU. Split, 30. maja. Te dni je posetil admiral Andrevvs atelije slikarja Virgil Meneghelle-Drnčič-a.
Preganjani dalmatinski književnik v svoji domovini.
LDU. Split, 30. maja. Sinoči je dospel v Split preko Dubrovnika književnik Avguštin Ujevič, ki je 6 let živel v inozemstvu, največ v Parizu.
Velika železniška nesreča.
LDU. S i b i n j, 3a maja. (ČTU). Pri postaji Bender se je pripetila velika železniška nesreča. Do sedaj je ugotovljeno, da znaša število žrtev 11 mrtvih in 40 ranjenih, večinoma francoskih in grških častnikov.
Tešinsko vprašanje.
*Mo!i?vl?k.a Ostrava, 30. maja. (CTU). Varšavski listi poročajo: Drugi sestanek čehoslovaške in poljske komisije radi tešinskega vprašanja se bo vršil v Parizu
Otvoritev gostilne!
Naznanjam cenj. jugoslovanskemu občinstvu, da sem otvorila danes na Grajskem trgu št. 1
gostilno.
Priporočam se za obilen obisk.
S spoštovanjem
___________Valerija Švajger.
Naznanilo.
Hišni posestniki mesta Maribor se ponovno opominjajo, da je zadnji termin za oddajo hišnih poi z spričevalom o cepleniu v torek dne 10. t. m. Po tem času se bode proti hišnikom, kakor ne bodo ta ukaz vpoštevali, kazensko postopalo.
Ponovno se razglaša, da se dne 2. junija t. 1. vrši v deški šoli IV. na vežbališču zadale brezplačno cepljenje ter da se delijo spričevala istotnm vsnn cepljenim od 5. ure pop. naprej. V nedeljo dne l. se spričevala ne delijo. Dne 8. junija se pa bodo razdelila zadnja spričevala.
IM Mm, m 30. ni
Vladni komisar:
Dr. Pfeifer, s. r.
Stran 4
Mariborski delavec:.
Maribor, dne 1. junija iUlit.
k. Ai V S,
r.MkfiUrvfefl -Ti« AJtvuKM
MALA OZNANILA.
T'i
Mizarske4 pomočnike mojster Novak na
Tegetthoffovem trgu 3.
3—3
Učenka se sprejme v pletarni Valburge O m a n,
hiši.
Maribor, Šolska ulica štev. 4. Hrana v
5-3
Dobro motorno kola
se proda. Ogleda se lahko v domobranski vojašnici, obj. II, 1. nadstr., soba 42.. Pisma na ekspozituro Mar. p. p. Maribor, Melje.	2—2
se sprejmejo pri Antonu Gaberšek, 3—1
se sprejmejo na boljšo domačo hrano. Lutherjeva ulica štev. 5,
Čevljarski pomočniki
Grajska ulica št. 24.
Tri gospodi
pritličje levo.
hm policijski pes ukraden. Naznani naj
se proti nagradi Reiserstrasse 33, parter.
Večja množina svinjskega kajenega
mesa je oddati. S prijaznosti daje pojasnila zaloga piva Miihlgasse 23.	2—1
Vladimir Sernec
odvetnik v Mariboru
naznanja, da se preseli 1. junija s svojo pisarno Glavni trg št. 18 v
Sodnijsko uiice št. 14, pritlično.
Restavracija in hotel
ppi ..Zamorcu"
jj (hotel „Mohr“), Maribor jj
Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. je — Najboljša jedila. — Klubova soba. — r« Prostoren vrt.
Za obilen obisk se priporočata
Franc in Pavia Jancer.
M. Berdajs, Maribor
v Sofijni trg
priporoča po najnižji ceni brez vsake konkurence:	3—1
la moko št. 00 Rženo moko Koruzni zdrob Živinsko sol
Pecivno moko Koruzno moko Pšenični zdrob pšenične otrobe
Gostilniška obrt!
•
Naznanjava slavnemu občinstvu, da bodeva s 1. junijem v lastni hiši se nahajajočo
gostilno „Pri zvezdi"
Koroška cesta 48
prevzela, ter isto odslej sama vodila.
Potrudila se bova cenjen, gostom nuditi samo pristna dornača vina, ter drugo pijačo, kakor tudi okusna mrzla in topla jedila.
Za obilen obisk se najtopleje priporočava z velespoštovanjem
josip in Alojzija Dergas.
Pletenje, pod-pletenje in popravila nogavic
prevzame
Strojna pietama Valburge Oman
Maribor, Šolska ulica 4.
L Mariborski bioskop Stol S	tC.am!
Ttigetthoilova cests.	dne-	1.	junija	1019!!!
Najvežje in najimenitnejše kino-padjatje v Jugoslaviji.
Od sobote 31. maja do 3. junija 1919:
lindra prid©!	in	petje delavskega pevskega društva „F R 0 H S1N N*-
f	i-	*	i	Vstt>P P1'081-	Začetek	ob	'|,15. Pi28.) uri.
zivtjenja	D0I>	dobro kuhinjo in pijačo je najbolje poskrbljeno.
Igrokaz v 5 dejanjih.	j	Spoštovanjem
V glavni ulogi Parm ffiev,s4?a.	Vincenc	Pianine*
Skušnja k zakonski sreči
Šaloigra z LIO LEV
Wilsono¥a domovina
Po naravi
Predstave se vrše vsaki dan ob 18. in 29. uri, v nedeljah in praznikih ob ’/.,15,, 16., 18. in 29. uri zvečer.
]['C=3ŠCE=3 |
e
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stickier.
□ > C
-rTr
t=®=n □ I
S~ Svoji k svojimi
FRANC SKET
sedlar in lakirnik za vozove
Maribor, Cvetlična ul« 9
se priporoča za vsa taka dela.
Serf Ferdo
importna in eksportna trgovina
Maribor, Koroška cesia št. 21
prodaja po nizki ceni:
00 moko krušno moko kuruzno moko kuruznl zdrob pšenične otrobe fino Soatetno milo pralno mil® ocet (ilesiStJ kremo sa čevlje slivovko
Ure za birmo
priporoča
Mariborska specijalna delavnica za popravila ur
F. Kneser i drug
O rajska ulica It. S.
vmmmm
It otvoritvi vrta v Pantigamsko krčmo, Koroška cesta št. 27,
5-3
pcara^cxxx3maLxxxriunnDLiuLOXJLixjLXJf
Obiskujte
tem lata'
na Tegetthoffovi cesti št. 36
----o—nefin »iloiivora).
OC=
Lastnik: Franjo Hendler.
rii3g^iaaaaamcriXE!aaQanix]acxEijcax£
Trgovina kolonijainega blaga na debelo in drobno
Vladimir Pavlšeh
Maribor, Grajska ul. 16
se priporoča!
Kupim vsako množino
rezanega, otesanega in okroglega smrekovega in jelkinega lesa. Ponudbe na tvrdko	14-11
Drago Kobi
Maribor, Franca Jožefa cesta 15.
m	SfSKSgSEsasssB
fxdaja: ‘ j»koyn* zadruga.
Zdravilišče	Roga
\	(poprej	Rohitsch-Sauerbrunn)
Začetek zdraviliške sezije 15. maja 1919. Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago. ŽMla so preskrbljena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja Ravnateljstvo državnega zdravilišča „Rogaška Slatina-
tBBBM—Bb	imi
Tiskarn3 Karl Rabltsch v Mariboru
Odgovorni oredaik: Fr. Voglar.