Pesem pastirjev pri ognju
Ze tone solnce na zapadu,                        Še prej, kot se od ognja loči,
Poljublja zadnjikrat gore;                          Vsak križ lesen naj naredi;
In sapica v večernem hladu                      In mesto angelju izroči,
Mehko okroža nam glave.                          Na kterem i sedaj sedi:
Si stolpa lin sem čez planjave                  Da angelji pri njem se greli
Glasi se zvon Marija-ave.                          In sladkc pesmi bodo peli.
Dovolj smo danes se igrali:                      Tovariši! Brezskrbno dnevi
Kovaški delali smn meh,                           In leta v jednnmer teku;
Z gorečim ngljem smo streljali;                 Zvene iz grl naj torej spevi,
Razlegal vmes «e naš je smeh.                  Ki prosto iz srca nam vr6:
Zdaj pa že ognja žar pojemlje                   Saj nikdar več tako veseli,
In krije mrak površje zemlje.                    Kot zdaj, ne bomo pesmij peli.
Angelar Zdenčan
__    i