KATOIalSK, lalSTi „Danicau izbaja vsak petek na celi poli. in velja po poMi /.a celo leto 4 gl. 20 kr, za pol leta 2 gl. 2o kr.. za eetert leta 1 gl. 2" kr V tiskarnici sprejemana za eelo leto 3 gl. 00 kr.,za pol leta 1 gl. 80 kr., za "4 leta 90 kr., ako zadene na ta »lan praznik. izide ..Dani« a dan poprej. Tečaj XLIII. V Ljubljani, 20. kimovca 1890. List 39. Modroversko kermiio zdrave omike. (Dalje.) 28. V deržavi naj bo kolikor mogoče le ena vera. „Nikomur, piše Platon, ne sme se dopustiti, da bi imel osebujne bogove po izvoli, ali da bi pravega Boga častil kakor mu drago, ali da bi si (»mislil posebno vero."*) Edinost vere je v deržavi središče, ktero vse deržavljane k zlož-nosti zove; različnost verska rodi v sebi kvas nesloge, ktera prej ali slej prekipi. 29. Edino prava vera ima pravico se povsod širiti nad razvalinami prazne vere, ker ima le ona v sebi svoje nezavdavljive dokaze. Noben vladar se ji ne more upirati brez velikega greha. Resnica je občno blago, do kterega gre vsem ljudem neiznebljivo pravo; nobena oblast na svetu ga ne smč jim kratiti. 30. Vero zavračati na samo notranje bogočastje kakor bogovci in umovci, *) ali jo staviti samo v zunanje češčenje, kakor svetolilinci, gre čez ojnice na obe strani. Resnica hodi po sredi z obojim. Prava vera je sveta zaveza obojega bogočastja, eno je za dului, drugo za telo, oboje za človeka. 31. Človeški neuraerljivi duh pa je na tem svetu v svojem časnem in prostornem življenji s *) Nemini licere debet, nt privatos, quos velit, deos habeat, aut ut verum Denm pro animi sui arbitrio colat, aut religionem ipse sibi constituat. ^Plato lib. de legibus.; **) t. j. Deisti in rationalisti, ki razodenja ne sprejmejo. telesom zvezan. Le v njem in po njem se more drugim razodevati in drugi njemu. Terganje te zaveze je sila zoper naravo. 32. Bog je stvaril celega človeka in to za se. sebi v čast: zato je človek dolžen ga častiti z vsemi deli svojega bitja. Njegov duh ga ima častiti; bi li njegovo telo prosto bilo te dolžnosti? Nikakor ne, marveč, da s prerokom govorimo,*) ga morajo vse naše kosti častiti, rekoč: kdo jc podoben Tebi! Ko bi mi bili čisti duhovi, naša vera bi bila vsa notranja, kakor angeljev: Ker pa smo duhovje v telovji, je dolžen vsak naš del Boga častiti po svoji zmožnosti. »»•» Jeii pa morejo telesna dela Bogu prijetno čast zverševati? Se ve da, ako se v duhu spočnejo, ker tak izvir njihovo naravo kakor oblaži v duševno. 34. Notranje bogočastje, pravijo bogovci, je dolžnost za vse ljudi. Iz tega izhaja, da je tudi zunanje bogočastje neobhodna dolžnost, ker pervo ne more obstati brez druzega. Kajti če vernih občutkov ne oživljajo včasih kaki obredi in raz-vitki, umira berž vsa pobožnost v duhu in sercu in ljudje se vračajo zopet v tisto surovost, iz katere so jih verski obredi izkopali, ('lovek se brihta po čutilih: samo znotranja vera bi se tedaj ne vjemala z njegovo naravo. *) Omnia niea os*a diceut: Domine. quis similis tibi? Psahn 34. o.) Mnogi. ki hočejo biti premodri, terdijo, da se Bog za zunanje nič ne meni: da se mu le po notranje služi. Toda: vsi narodi so božestvo od nekdaj tudi po zunanje častili in zložnost vs *ga sveta je prevažno svedoštvo.*) **) Dokaz, ki se opira na zložnost vseh narodov, je bil najmnnejšiin možakom starega sveta vselej ne-razdirljiv. ker so sodili, da se ne motijo nikoli vsi.***) Zunanje bogočastje je toraj potrebno že po prepričanji poganskih modrijanov. Ker mora bogočastje tudi zunanje biti, mu je treba občutljivih obredov in običajev, kteri vero nazočujejo in zaznamljavajo. Tako sodi sv. Avguštin: ..Ljudje.* pravi, „bi se ne mogli strinjati v družbo prave ali krive vere. ako bi ne imeli prave ali krive vere, ako bi ne imeli občnih vidljivih znamenj ali zakramentov, po kterih se spoznavajo kot jednoverni in se od druzih ločijo.u ..In nullum nomen religionis, seu verum, seu taistim. coagulari homines possunt, nisi alhpio signaculorum vel sacramentorum visibilium con-sortio colligantur." S. Augustinus. Očitno je tedaj, kako se v svojo lastno škodo motijo tisti odveč domišljavi posvetnjaki. kteri se v cerkvi nespoštljivo obnašajo, ali celo ne hodijo k božji službi, češ. da se Bog ne meni za zunanjost. Clfctlje diinU Marijino svetišče na Tersatu. (Dalje.) •"». 1' o m i s 1 i k i z ;t stran s. hiše — z a v e r n j e n i. Kako razširjeno je bilo na za padu prepričanje, da je bila Marijina hiša v 1:;. stoletju še v Nazaretu, kaže ta okolnost. da v 1 1. st. govori o nji s. Vin-cem-ij Fererski. kakor bi bila še vedno v Palestini. Seveda, motil se je. a te zmote so bila kriva 1) občila, ki niso bila kakor dandanašnji: parobrodi, železnice, berzoja vi; 2> duh časa, ki je dajal verskim stvarem postransko važnost; 3» deržavnopravne razmere. v kterih so se stranke borile za moč in prevlast. Najočitniši dokaz vsemu temu pa je — sama preselitev s. hiše Marijine, o kteri bi bilo nerazumno l>esede gubiti. ko ne bi bila s. hiša dotlej v Nazaretu. * Kar to v>i ljudje vmIi ravov. kakor od prirodnega na--ona •_'iiani. /.I le«, imeli. t:» jc resnica." pravi Aristoteles (Kiietor. 1. I i. *' 1».- ijuo natura omnium con se ni it. id verum e»se necesse est. govori Ciceron Ile nat I)f<»r. I. 17.i *** Multum dare >oleiuu> prae-umptioni omnium bominura: apud n«i- veritatis argument um e^t ali-juid omuihus videri. pravi ino2(i predstojnik samostanski v Nazaretu, jo je iznovič zidal, z ukladom. Ko so odvažali izkopano perst. zadeli so na pervotne uklade, ti temelji so bili one iste dolžine in širine, kakor jih ima s. hiša — zdaj v Loreti. (>. Zakaj se je prestavila s. hiša iz Naza- re t a. 13. stoletje > se nam kaže v mračni svetlobi. Kamor pogledaš, neprijetni prizori: neznačajnost, sebičnost, strankarstvo, sovraštvo, razpori, poboji, vojske, vse v orožju, ker nihče nikomur ne zaupa. Angleška se je tergala s Francosko, bojevala s Škotsko, in v Angleški^ sami so se prebivalci ker-vavo potolkli (1204). španjska se je borila z Mavri: Ferdinand lil je hotel deželo očistiti moslimske nesnage. Tudi sin njegov Alfonz X jim ni dal mini, ter jih premagal pri Alkali. ali spet je prišlo mo-slimov iz Maroka v Afriki, ki so kristjane premagali. Španjci in Francozi so se b.Ti na morju pri Malti. Karol Anžuvski pride z vojsko s Francoske v Rim; grozno gospodari po Italiji, zlasti po Siciliji. Nemškega vladarja, 20letnega mladeniča Konradina, v vojski premaga, vjame, po krivem obglavi. Francozi se pristudijo; 1. 1282 so jih Sicilijanci klali kakor živino, kjerkoli so jih dobili. Nemški cesar Manfred je imel na Talijanskem celo Saracene iz Afrike v službi proti papežu in cerkvi; zato mu je dejal enkrat Karol: „Povejte sultanu v Nočeri, da se hočem ž njim bojevati — danes pošljem ali njega v pekel ali sebe v raj." Po Talijanskem se je vzdi-galo mesto proti mestu, proti papežu, proti cesarju; to je bilo tisto ruvanje med Gibelini in Gelfi: pervi so vlekli z nemškim cesarjem, drugi so pomagali papežu. Taki je bil Ezelin, ki je divjal po gornji Italiji. Pomoril je auooo ljudi. Papež je napovedal vojsko proti njemu, ter ga imenuje: „sina. pogube, kervoloka. gnjusobo ljudi, ki je raztergal vse vezi človeške družbe in uničil postave evangeljske prostosti"; in ta trinog, ko je bil premagan, je dejal: „nimam se kesati nobenega greha." Na Nemškem je vladaril Friderik II. sebičnik, hinavec. Podiral je mir, kjer je mogel. 1'rejeiual pravice, a dolžnosti ne spolnjeval. Kazal se močnega — nad slabimi. Naj-zadnji grof bi bil več storil za s. deželo, ko ta lice-merec. Vsa Italija je vriskala, izvedevši, da je umeri samopašnik (12."»oi. ki je nosil nesrečo seboj. V »Avstriji" ni bilo pravega vladarja. Najbogatiši, naj-mogočniši, naj plemeni tiši knez tistega časa je bil kralj Otokar. To so rnu zavidali. Najpred se pograbi z Ogersko. Bela IV pripelje 140.000 bojevnikov •), Otokar 100.000: ls.000 mertvecev je ostalo na bojišču, a 14.000 jih je vtonilo; zmagal je Čeh (1260), pa je imel še dvakrat opraviti z Ogersko (1271 in 1273); ali ko s»- pomeri na Moravskem polju z Rudolfom, pade junak (1278). Več ko polovica Evrope *j To pripoveduje Fran. Alkarot. kanonik Novarski d. 2), ki je bil potoval v s. deželo. \Vei>s: \Velt^e>cli. III 1. Poljakov. Ser bo v. Rusov, llervatov. Hulgarov. Slovencev. Orekov. Romunov. Turkov. Mongolov. je bilo zapleteno v to vojsko, in lahko se je reklo: vojska vseh zoper vse. Zdaj pritisnete še lakota in bolezen, ter pomorite 1 12*0 okolu 600,000 ljudi. Tam, daleč na vzhodu, v Aziji, je hrumelo surovo ljudstvo pod Džingiskanom. pripravljaje se na pot v Evropo. Batu jih pripelje 300.000, ki se udero v Rusko. Poljsko, Moravsko, Ogersko, in dolgo se je poznalo, koder so hodili Mongolci. V takih zmešnjavah, kdo je mislil na s. deželo, da bi ji pomagal? Poskušal je res Ljudovik IX, imenovan Sveti; dvakrat je šel s križarsko vojsko na nevernike, ali opravil ni nič. Tudi Edvard z Angleške je sklenil raji mir na 10 let z Mameluki. Pokvarjena Evropa za to ni bila sposobna, Mislil pa je na s. zemljo nekdo drugi, sovražnik kerščanstva. V Egiptu je vladal mogočni sultan, Bibars ben Dokdar. Mameluk, premeten vojskovodja ali tudi velik grozovitnež. L. 1201 naskoči več mest Sirije, 1. 1205 podere kerščanska, svetišča v Betlehemu, Nazaretu. na Taboru, 1. 12(iG premaga Cezarejo, Jafo, Antijohijo, v Safedu obglavi 000 prebivalcev, in 2 frančiškana da živa razkožiti. V Armeniji pobije 200.000 ljudi, in zasužni jih 100.000. L. 1277 si je zavdal s strupom, ki ga je bil drugemu pripravil. Naslednik mu je bil Kelavun, ki je bil pridobil Tripolje. Dne 18. maja 1291 pridem 200.000 divjega sovražnika na Ptolemajido. Kerščan-skih oborožencev je bilo le 12.000. Zadnjikrat se blišči orožje za svete kraje; toda — kristjani zgube zadnji kos svete zemlje. Ne prašajmo po vzrokih; očitni so dosti. Kristjani niso bili več vredni svojega imena; v marsičem so bili celo zaničljiviši od nevernikov. Ptolemajdci so bili tako malopridni, da je rekel papežev poslanec: rBog jih mora tako kazniti. da bo mesto oprano s kervjo prebivalcev, in da pride stanovat drugo ljudstvo/ V Nazaretu je bil škof"), ki se je dal Muhamedanom podkupili, da je tijaro zamenil s turbanom, in jim kristjane mercvariti pomagal, kar je bilo toliko huje, ker jih je poznal; in lepo cerkev je poderl. Večni stvarnik pa ni dopustil, da bi bila s. hiša, v kteri se je rodila nebu in zemlji predrago-cena stvar, „prijetna kakor zarija, lepa kakor mesec, svetla kakor solnce", da bi bilo to poslopjice ostalo v lasti zanikarnih kristjanov, ali da bi jo oskrunjeval gerdi neverec. Dokler je bilo v Palestini katoliške vere, dokler so kristjani s. hišo spoštovali — dotlej je stala. Ko so jo pa zanemarjali domači in tuji, pokazal je Bog očitno svojo voljo: z vero je zginila tudi hiša Marijina. (Dalj© nasl.) Ivan bogoslovec, vojak. I D ilje.) Ivan. vedno vljuden in previden mladeneč, ni se nikdar derznil vprašati bolnega častnika, kaj da je pravi vzrok njegove žalosti. Toda ta je sam čutil potrebo, odpreti svoje serce človeku, ki bi imel nekoliko sočutja ž njim, ki bi razumel kako nesrečnega se čuti, odkar je postal žertva lahkovernosti. *) Kalbenhaubt: Peregrinus, '280: . . . Episcopus . . . fidem deseruit, far tu s Mahonntanus. tiaram in dulihantuni mutavit ne-(juissimus pa<" ros! — et ("atliolicos rrudeliter martvrizavit ipso in tcmplo. augnstissimuinque templum destruxit. — Preobilna mera pregreh je s. hišo Marijino pregnala iz s. he/.ele. Nek dan našel je Ivan ubozega častnika še bolj žalostnega nego sicer. Celo prejšnjo noč ni mogel zatisniti očesa in s premišljevanjem svoje zapuščenosti vzburil si je še bolj živce in postal mnogo bolj otožen, kakor navadno. Ko je Ivan spoznal njegovo duševno stanje, vprašal ga je. če mu je slabo. „ Sla bo. zelo slabo se počutim, dragi moj.4 je odvernil. „Ali vam morem kaj zlajšati vaše gorje v* ..Seveda mi moreš, če me hočeš poslušan in pomilovati mojo osodo, kajti največje gorje čutim tukaj le/ Pri tem je pokazal s persom na serce. Ivan je pričel pazljivo poslušati in častnik mu je s solzami v očeh pripovedoval vse svoje življenje. Verli naš mladeneč ga je tolažil in ga s svojo sodelež-nostjo tako ganil, da se mu je bolnik oklenil <»koli vratu in ga jokajoč prosil, naj ga nikar ne zapusti .... Po kratkem občevanji z bolnim častnikom opazil je Ivan berzo, da je le-ta. če že ne popolnoma neveren, pa vsaj slaboveren. Kajti ako jslišal imenovati Boga, bil je tako brezčuten, kakor da bi ne bil še nikoli slišal njegovega imena. Starši njegovi se niso za njegovo dušo nič brigali ; skerbeli so samo za telo. Domači učitelji so si radi prihranili poučevanje v veroznanstvu. Tako je prišel brez vsake ideje o Bogu na akademijo. Ker je bil tu vedno obdan od tovarišev in predstojnikov, ki niso imeli niti sence o zveličavni veri, zvedel je pač nekoliko o Bogu in o kerščanski veri, pa videl je v nji samo nekako društvo in ničesar druzega ne. Zato jo sklenil Ivan poučevati ga o najvažnejših resnicah sv. vere. Pervikrat se je častniku zdelo zelo dolgočasno, drugič že manj. in ker je bil bistrega duha. si je lahko zapomnil, kar mu je Ivan razlagal. Med tem pa se je bolezen vedno bolj in bolj hujšala in zato se je Ivanu potrebno zdelo ga napotiti, da bi se spovedal. (Dalje nasl.) Marija — pomočnica na zadnjo uro. Škotski škof prepotoval je peš gore svoje škofije. Xekoč je zašel v gozdu, ko se je že pričel« temniti. Blodil je dolgo časa okrog, dokler ni konečno prišel do lesene koče. kjer je bivala uboga družina Dasiravno ga niso poznali. ked«'> da je, ker je bil terdno v plašč zavit, vendar so ga gostoljubno sprejeli, škof ni vedel, ali so protestantje ali katoličani, vendar se mu je zdelo, da so katoliki. Mati, ki je bila menda vdova, poklicala je svoje otroke in vsi so se skušali, kako bi bolj postregli gostu. Napravili so priprosto. vendar okusno večerjo in se vsi skupaj vsedli k mizi. Med jedjo pogovarjali s.» se sicer prijazno; vendar bolj hladno, kakor je to navada pri ljudeh, ki se pervič vidijo v življenji. Skof je opazil, da vse tare nekaka skrivna žalost. „Vi ste v resnici dobri ljudje/ d jal je šk<»f po kratkem razmišljevanji, ..vendar se mi zdi, da ste zelo žalostni." _0 res je tako/ odgovorila je mati takoj. rXa> oče leži na smertni postelj i, vendar se noče na smert pripraviti, ker vedno terdi, da še ne bode umeri." ..Ali ga smem obiskati?" vprašal je globoko ganjeni in začudeni škof. „0 le!" odvernila je ženiea z onim zaupanjem, kakoršno imajo navadno žalostni ljudje. In precej pelje gosta v sobo k bolniku. Starec, katerega je tu škof našel, bil je očitno že blizu smerti in vendar ni hotel nič slišati o tem. Ko je namreč škof nekaj o tem omenil, vernila se je bolniku vsa zavest in terdo je rekel: „Ne, ne bodem še umeri!" .Toda dragi prijatelj pomislite, da moramo vsi umreti, in pri toliki starosti..........M r Rečem vam. da ne bom umeri." In na vse škofove besede je odgovarjal: rNe bom umeri." „Toda iz kacega vzroka nočete umreti, ko vidite sami da ste že pri koncu?" rAli ste katoliški, gospod?" rDa to sem," odvernil je škof rTedaj vam bom povedal, zakaj še ne bodem umeri." odvernil je bolnik s krepkim, če tudi umirajočim glasom. In pri tem se je vsedel na posteljo. rTudi jaz sem katoličan." nadaljeval je čez malo časa. .In od svojega pervega obhajila nisem noben dan opustil prositi presvete Marije Device, naj mo n<* pusti umreti brez duhovna. In si li morete misliti, da me moja Mati ne bode uslišala? — Ne, ne. to ni mogoče! Ne bodem še umeri!" ..Otrok moj," zakliče škof globoko ganjen, „tvoja prošnja je uslišana. Ta. ki s teboj govori, je več kot duhoven, on je tvoj škof. katerega ti je poslala presv. Devica na zadnjo uro." Dri tem je razgernil plašč in pokazal bolniku zlati škofovski križ. ki mu je visel na persih. Bolnik nato vesel zakliče: r0 Marija, moja dobra mati, zahvalim te!" Zdaj je prosil škofa, naj ga spovč, ker sedaj je prepričan, da bode zdajci umeri. Škof ga je spovedal in malo trenutkov kasneje umeri je bolnik kakor svetnik. Ta mož je veroval v besede sv. Bernarda, ki pravi, da j«' saka prošnja do Marije Device uslišana. Sv. Duh. katerega cerkev imenuje „perst Božji", zapisal mu j«* v sercč enako besedo, kakor sv. Alfonzu: rNi mogoče, da bi bil resničen služabnik Marije pogubljen." Ta misel ga je rešila. (Eeho d. Annalen von Lourdes. > Olikovanje Bulgarov v Drinopolju (Adrija- nopolu). (Dalje.) (škušnj*- pri vzgoji bulgarske mladine.) Ob kom u 1. ls*l> umeri je nepozabljivi preč. o. Senienenko. Glavni zboi 1 ongregacijski je zaradi tega izvolil našega superiora prečast. P. Tom. Brseska za njegovega naslednika in s tem odtegnil misijonu v Bulgariji tak<> verlega vodnika. Tolažili smo se vendar s tem. da bo imel na tej višji stopnji v Rimu več pripomočkov naš misijon še bolj povzdigniti. Od tega časa trudil se je naš misijon še bolj povzdigniti. Od t«'ga časa trudil se je naš misijon, raztegnjeno delovanje naših prednikov, kolikor mogoče, dobro nadaljevati, vterditi in če mogoče še bolj zver-ševati. V Malko-Tirnovem smo med tem pričeli dekliško šolo za zunanje učenke. Glavni namen naše vzgojevalnice je, odgojevati mlade ljudi, ki imajo voljo stopiti v duhovski stan. Skušnja pa nas je učila, da mladenči niso nikakor pripravljeni, ako postanejo stareji in nezvesti svojemu poklicu, za-se in za človeštvo koristno mesto zasesti, in ker tudi v telesnih delih niso izurjeni, bi bili pri nadaljnem življenji izpostavljeni mnogim težavam. Da se ta nezgoda odverne, se pri splošnem nagonu do znanosti daje priložnost, tudi tem, ki hočejo duhovni postati, da lahko s pomočjo gimnazije humanistiške študije doveršijo in če se potem premislijo in se med svet podajo, je še vedno ta dobrota, da morejo postati dobri soudje človeštva, ker z dobrim obnašanjem stopijo v svet. kar bi ne moglo dolgo terpeti brez kerščanske izgoje. Tudi to, da smo morali pričeti z malimi otroci, kateri so se nam popolnoma izročili in kteri niso hotli pozneje vsi v duhovski stan stopiti, nas je prisililo, vzgojiti jih na vsak mogočni način za prav dobre in koristne druž-nike cerkve in občestva. Nasledek temu je bil, da smo razdelili našo vzgojevalnico v 3 šolske oddelke, v pripravljavno šolo in v rokodelsko šolo. Da bi pa glavnega namena, namreč, pripravljanja mladine za duhovski stan, vnemar ne pustili, vstanovila se je med učenci te gimnazije bratovščina z imenom „Presvete Device za poklic". Namen te bratovščine je, skerbeti za od Boga darovan poklic, da se ohrani, in novih poklicev izprosi. Bratovščina ima zraven gimnazijskih študij tudi posebne, starosti in duhovnemu razvoju pristoječe duhovne vaje, da se mladina vodi v pobožnosti. Imajo pa posebno sobo za učenje. Iz te bratovščine pristopilo je v teku tega leta 7 učencev v semenišče. V teku 25letnega obstoja naše vzgojevalnice nas je skušnja učila, da obiskavanje šole zunanjih učencev prinaša velike težave seboj, posebno pri ohranitvi šolskega reda. Ker je bilo razun tega zelo težavno njih značaje zboljševati in ker je med tem nastalo že več šol v Adrijanopolu. v kterih je mogla mladina doseči potrebno oliko, nismo sprejemali nobenih zunanjih učencev, tako se moramo pečati čisto le z vzgojo notranjih učencev. Po teh zgodovinskih načertih naše vstanove naj začnem popisovati sedanji stan našega misijona. Naše odgojišče, katero se je vstanuvilo 1. 1803, ima naslednje razdelke: 1.) Pripravljavno šolo. katera ima namen pripravljati bolj zmožne učence za gimnazijo, manj zmožne pa za rokodelsko šolo. 2.) Gimnazijo, katera ima namen, bolj zmožne učence, ki kažejo veselje za duhovski stan, pripravljati za inodroslovske in bogoslovne študije v semenišču. in druge za študije na višjih šolah, da bi mogli doseči kakovo svetno službo, ki bi bila dostojna njihovi odgoji. 3.) Bratovščino z imenom Presv. Device za poklic, katera, jednako malemu semenišču v gimnaziji. ima namen skerbeti za od Boga darovani poklic in drugim sprositi ta poklic, kakor tudi dušno se pripraviti na prihodnji stan. 4.) Bogoslovsko semenišče s pripravljavnim oddelkom za one, ki gimnazije niso zveršili, zraven tudi z modroslovskim in bogoslovskim oddelkom. 5.) Rokodelska šola, katera obsega knjigoveztvo, tiskarstvo, kovaštvo. mizarstvo, krojaštvo in čevljarstvo. Razun tega ima naša naprava misijon v Malko-Ternovem, kjer je šola za dečke in deklice. 1'čni jezik v šoli je bolgarski, v semenišču, v modroslovskem in bogoslovskem oddelku latinski, v pripravljavnem oddelku bolgarski. V teku tega leta vdeleževalo se je bogoslovskih naukov (i učencev, katerih štirje so posvečenje že prejeli, pa njih 7 pripravljavnega oddelka. V pripravlja vni šoli naše naprave bilo je v tekočem letu 21 in v gimnaziji T * > učencev, ter je skupno število znašalo 91 učencev, izmed teh jih je 7 šlo v semenišče. K javnim skušnjam puščeno je bilo ob koncu leta iz pripravljavne šole 18, iz gimnazije 5s učencev. V pripravljavni šoli višej premeščenih bilo je 17 učencev in v gimnaziji 51, tedaj prestopilo je skupaj (is učencev v višji razrede. Izmed teh dobilo jih je premije zaradi dobrega obnašanja in pridnosti 5 v pripravljavni šoli in 12 v gimnaziji, tako tudi spričevalo z odliko štirje v pripravljavni šoli. in 8 na gimnaziji. V rokodelski šoli bilo je 14 učencev. Vseh naših učencev plačuje le: 7 učencev polno plačo. 9 učencev polovico; 24eri se pa sami oblačijo in tudi skerbe sami za šolske potrebe. Za druge moral je misijon sam plačevati. (Konec nasl.i Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Cemšenika, 8. sept. Včeraj so materi zemlji izročili preblago pobožno mater dveh duhovnov: pre-rano umeršega izverstnega gosp. Janeza Kramarja, župnika Brezniškega, in pa g. Pavleta, kaplana Žir-skega. Preblaga žena je bila sicer bolj slabega života, vendar je dočakala 77. leto svoje dobe. Letošnje leto pa je vedno bolehala in veliko terpela, pa vse je prenašala z veliko poterpežljivostjo, popolnoma vdana v voljo Božjo. Naj mirno v Bogu počiva poleg svojega zares pobožnega soproga Martina, rajsko veselje naj vživa njena duša s svojim ljubljencem, sinom Janezom! Bog nas usliši! Žalujoči sorodniki. „Sveti major" je umeri 3. sept. t. 1. v krapin-skih toplicah na Hervaškem, previden z vsemi ss. zakramenti za umirajoče, v letu svoje dobe. Bolan je bil štiri mesce, šel je bil v laške toplice, ali bilo je še slabejše; potem se je podal v krapinske toplice, kjer so ga v začetku nosili v vodo. ali bilo mu je vedno huje. Z nenavadno gorečnostjo se je dal pre-viditi 1. sept. Ciosp. kaplan se ni mogel dosti na-čuditi tej nenavadno veliki gorečnosti, poterpežljivosti v naj hujših bolečinah, ko ni. kakor v vsi bolezni, tudi zdaj popolnoma nič potožil, temuč le vedno zdihoval, da bi le srečno umeri. Popolno v Božjo voljo vdanemu, čisto mirnemu, do zadnjega zdihljeja zavednemu je ar.gelj Božji za-tisnil oko o. sept. ITmerlega so koj odnesli v mert-vašnico — čisto na tihem, da bi se drugi gostje bolehači preveč ne prestrašili. Petega pa je bilo veliko mertvaško opravilo po umerlem. Pokojni major, Frančišk Friehsz, po rodu Pemec, kakor mi je njegova služkinja pravila, je živel v pokoju več let v Celji; živel pa je tako izgledno pobožno, da je moral zarad tega veliko grenkih požreti, ker kakor c. kr. vikši štabni častnik, kamor spadajo majorji, ni nikakor prikrival svoje pobožnosti in katoliškega značaja, temveč je očitno hodil k ss. zakramentom iu k vsem pobožnim duhovnim vajam, zlasti k gorečim misijonarjem pri sv. Jožefu, kterim je tudi zapustil 200 f., in 200 f. pa za ss. mar kakor tudi istim misijonarjem v Gradcu 200 f. Utroci tega sveta so ga zasramovali in zaničevali zarad njegove očitne pobožnosti. Včasih so se zločesti pobalini po vojaško v versto postavili, ter ga zaničevaje pozdravljali iz besedami, ki jih iz spoštovanja nočemo ponavljati in s pritikljejemi „Sveti major"4 Slaba čast. da se je to terpelo' Ako bi bil major kak star pijanček, ali kak liberaluh sedanjega časa. nobena živa duša bi mu življenja ne bila grenila, vinski bratje, bi ga bili tako rekoč na rokah nosili. Pač istimi, kar je prerokoval Odrešenik apostolom in vsem. ki s-» njegovi učenei, njegovi duhovni otroci: ,Svet vas 1k> sovražil, ker niste od tega sveta." Ta saj se je tudi že Odrešenik začudil veri, ki jo je im-1 višji vojaški stotnik, poveljnik, rekoč: „Nisem našel še take v»re~ — in pa taki stotnikovi ponižnosti, r^kši: .Gospod, nisem vreden, da greš pod in«»jo streho »v mojo hiš m. reci le besedo, in ozdravljen bo moj hlapec."4 Ni li bil pač tudi pervi kristjan izmed poganov vojak -Bil je stotnik Kornelij. Toraj tudi v vojaškem stanu, in še celo kot častnik. oti< ir. zamore katoliško, pobožno živeti, ako le hoče. Bog da vsacemu dovelj milosti. Le neustrašeno, kakor v bitki pred sovražnikom, naj se tudi vojaki vdeležujejo duhovne službe Božje, zlasti ob nedeljah in praznikih, naj brez po svetnega strahu prejemajo ss. zakramente; potem se tudi krogle sovražnikove ne bodo bali. in bodo tu li jedenkrat, kakor ta »sveti major." mirno, z lahko vestjo slovo vzeli od tega razuzdanega sveti. Omenim naj še. da ta major, kterega so po-svetnjaki zaničevaje imenovali .sveti major." je zapustil tudi KM) gld. cerkvi v Grižah. in pa svojo lepo knjižnico bogoslovcem v Mariboru. Popisal sem nekoliko življenje tega majorja, kakor sem slišal iz zanesljivega vira. s tem namenom, da bi naša predraga -Danica*1 vsemu svetu oznanila, oklicala. da pobožnost. bogoljubno življenje ni samo za ženske, za teroijalke. kakor uči liberalni svet. ampak za vse ljudi, za vse stanove, in da se tudi v višjem vojaškem stanu more sveto živeti in sveto umreti. Bog daj, da bi ti pobožni major, kterega so zanikarneži zaničevali, bil že sedaj v nebesih -sveti major", da bi vsem omahljivcem za sveto reč. brez-značajnikom. rtudi katolikom-4, izprosil prepričavno pobožnost, gorečnost, skaloviti katoliški značaj, da bi obudil novih Kornelijev in stotnikov po izgledu stotnika iz sv. pisma! Bog daj! V Krapinskih toplicah. !>. sept. 18!to. M. L. Livno 8. sept. piše učenec Bošnjak Iv. Krajnovič. — II. J. M. S. 0. N. F.! — Prečast. gospodine. velikodušni dobrotvoru! Z naj večim spoštovanjem Vam naznanjam, da sem. premilemu Bogu hvala in materi Mariji, zveršil z dobrim vspehom lilozofične nauke in zdaj prestopim v bogoslovje v Livnu; ne vem pa, doklej ostanem tukaj. Mislil som, da pojdem na Ogersko; pa to se rni ni pogodilo zbog razdeljenih kustodij, kajti se štejem jaz pod Fojničko; iz fojniške kustodije je bilo že lani narnerjano in to leto ni od tod nobeden primiciral, in tako se je čakalo, če se odpre kak prostor na italijanski... (l)alje verli mladeneč med drugim hvali I loga, da je dospel v redovniški stan in pravin Velika in nepopisljiva dobrota je to, za me preveč velika, ah vekomaj bom Boga hvalil, da sem tako srečen, kajti, kaj je boljega, blažjega in višjega, kakor postati mašnik. pa še redovnik!.. To loto so bomo učili dogmatike, eksegese, he-brejščino in cerkvene zgodovine. Nahajam se. hvala milemu B«»gu, v vedno l>oljem zdravju: bil sem mesec dni na počitnicah v svojem rojstnem mestu — Rami. V kotlini Rainski jo letos žito rodilo, da že 50 let ne tako. pa tudi sadje (voce) še precej (prilično). Prečastiti 1'. gvardijan se nikoli ne more dosti zahvaliti, da ste nam poslali tako prelepi križev pot. Bog plačaj! To je pravo ozališanje (uresi naše, če tudi no še dogotovljene prostorne cerkve. Ljudje prav radi molijo križev pot. — v celi Bosni ni bolj pobožnega in gorečega irevnijegai ljudstvo, kot je ramsko. moško in žensko. Postijo, zatajajo se pred prazniki, tudi delajo obljube, po dvakrat, po tiikrat v lotu se postiti ob petkih, sobotah, ob torkih, na čast sv. Antonu devetdnevni post je navaden. Vsak dan prihajajo k spovedi, kakor tudi ko kdo svojo obljubo zverši ali jo začne. Milo in ginljivo je videti, ko kdo pride v cerkev, pa se glasno na persi bije. obžalujoč svoje grehe, in to tako zelo in očitno, da tudi pri druzih tordovratnih zbuja sočutje in pobožnost ... Br. Angelj Krajnovič. Še neka j Maiianhilskega. Moških ima Marian-hilski samostan vsih Trapistov 220 in ti so iz sledečih dežel: i/ Bavarsko. Pruske, Šleške. renske Prusije, Badonske. Virtemborške. zgornje-Avstrijske. Moravske, Štajersko, vzhodnje Pruske, spodnje Avstrije. Preda-rolske, zahodnje Pruske, Češke, Irske, Škotske, iz Dunaja. Londona, Anglije, z < )gerskega. Tirolskega, iz Švi'-e. iz Kranjsko, Koroške, iz Afrike, Indije in Amerike. Od teh je .">;» redovnikov, belih in rujavih bratov lajikov. li»f> s prerazličnimi opravili; 2 sta od teh v rodovniškem življenji stareja ko preč. g. opat; najstareji v tem rodu je brat Zaharija. Po materinem jeziku so Poljaki, Čehi, Slovenci, Uro vati. Ogri. Furlani. zahodnji Indijani. Angleži, Kafri in Lahi. (lovori se nemški, pa tudi razni jeziki • kolikor in kadar so smo spregovoriti), kakor fran-e.-ski. turški. v«.lapiik itd Angleški in kaferski jezik uči kakih :»o očetov, bratov, in i v ženskem oddelku) mnogo sester, n da bi bilo le mogoče, da bi mogel vsakemu pokazati, kako vlada to tako veliko, mnogobrojno in v jeziku tako različno družino vendar samo ena misel in v kako lepem redu cela ta družina med seboj živi. Taka zložnost iskati sme se le v katoliški Cerkvi v d<.l.r<> vravnani redovni hiši in v ojstrem samostanu. Nekatere imena in poimenovanja marianhilskih zemljišč. V skranjem jugovzhodu posestva stoji hrib Libanon, kateri loči deželo proti Durbanu od tujih posestev. Proti sever«»zahodnji strani dospe se na hribe Karmel. Horeb in Tabor. Ti štirje hribi so zastopniki starega zavjeta. Od teh hribov pride se na hrib Marianaberg. kateri se vzdiguje v središči cele pokrajine. Pred seboj ima Marianaberg samo polja, katera imajo svoja poimenovanja od svetnikov nove zaveze. Maria je središče med obema zavezama Te imena nove zaveze so od glavnih zavetnikov našega reda, namreč: Bernardovo polje, Alberihovo polje. Štefanovo polje; sredi teh je polje sv. Roberta, tako imenovano, ker je bil sv. Robert vstanovitelj Cisterc-a. Na desni in levi strani marianahilskega hriba vzdi-gujeta se hriba sv. Jožefa in sv. Ane. Še bolj proti severozahodu se steza dolina Jozafat, s katero se bo vse končalo, ko se bo čez nas zadnja sodba izrekla in ko se bo končala zgodovina vsega sveta. (Jaz upam, da bodo vsi naši dobrotniki na desni strani: pisatelj P. Franc?) Med različnimi polji in hribi so različne doline in sicer od vzhoda ali od Libana pričeto: Medvedovo dolino, volčjo-, kljunačevo-, lisičjo dolino. Marianina-. Jožefova-, Bemardova-, Franceva-. Štefanova- in Jordanska dolina. In še več tacega. Prikazovanja žalostne Mater« Božje v Kastelpetrozu v južni Italiji. (Dalje.) VIII. Sv. Oče b o j a n s k e m u škofu. Bilo je pričetkom septembra 18.S8, ko je bil preč. bojanski škof v Rimu in je obiskal tudi Nj. eminenco kardinala Rampolla. Kardinal je takoj vprašal škofa o podrobnostih prikazovanja in je takoj poročal sv. Očetu o tej stvari. Čez tri dni jc bil škof poklican k avdijenci h papežu. Bil je jako ljubeznjivo sprejet in papež je zvesto in veselo poslušal natančnosti, katere je škof pripovedoval o prikazovanjih M. D. Neprevidoma mu preterga govor, rekoč: rAli monsignore, zakaj mi niste o tem že prej poročali?" „Sv. Oče," odveme škof. „čakal sem čudeža, ki bi dogodke poterdil." Sv. Oče na to odgovore: „Ali se Vam ne zdi, da je že to samo čudež? Pojdite na čudovito mesto, zbirajte poročila in izpovedi verodostojnih ljudi in potem pridite zopet k meni." Po tem pogovoru pričel je škof takoj preiskavo, ki kakor je že omenjeno, še vedno terpi zaradi velikanske množice prič. Prej pa se je še podal 2('». istega mesca v Kastelpetrozo, kjer je imel srečo, trikrat videti Marijo. To je zlasti zato važno po besedah nadškofa Hallerja. ker je šel bojanski škof tjekaj kot apostoljski delegat. IX. Iz časopisa rServo di Maria" od 13. julija lf>S9 povzamemo tudi sledeče: Pobožni škof V e n a f ro -1 ser n i j s k i podal se je, prepričan od čudovitega dogodka 26. junija na čudovito mesto v Kastelpetrozo, dasiravno je bil nekoliko slaboten. Opoldne v najhujši vročini šel je na hrib moleč rožni venec. Ko je dospel do odme-njenega mesta, pokleknil je na kamen in v duhu zbran dolgo časa molil. Vendar mu ni bilo dano videti presv. Devico. Pač pa je previdel, da ni mogoča nikaka sleparija, tudi nikake domišljije gledč odžar-jenja svetlobe, ali pa od svetlih karnenov. Ničesar ni videl, toda zaradi njegove varnosti ga moramo šteti k onim, o katerih je Jezus rekel: „Blagor jim, ki verujejo, ne da bi bili videli." — Tudi je lahko pot t lil, da je kaj posebnega, ker od toliko tisoč ljudi, ki so semkaj prišli, se ni nikdar kaj zalega zgodilo. — Ko se je vračal, pokazal je svojo vernost v velikem veselji, in šaleč se rekel je svojim spremljevalcem : „ Verjemite mi, mi se moramo veseliti, da Matere Božje nismo videli. Kajti to bi bila tolika milost, da bi se je ne mogli nikoli hvaležne skazati. Tako pa nam bode morala te male neprijetnosti obilo poplačati." X. Našteli bomo nekaj Čudežev: 1.) Novembra 1888 bil je Avgust Accuaderni, sin vrednika časopisa „Servo di Maria", blizu smerti, v zadnjih dihih. Zdravniki so bili že obupali. Ko pa so se zatekli k Materi Božji v Kastelpetrozu, prišel je precej zopet k zavesti in bil zdajci iz vse nevarnosti. 2.) Uboga vdova je zbolela za neko staro boleznijo (bronchitis). Ko pa je jela rabiti vodo iz novega vrelca v Kastelpetrozu, ozdravela je takoj in čez dva dneva ukazal ji je zdravnik zapustiti posteljo. 3.) Prčdnica nekega reda ni mogla več dni ne brati in ne pisati, ker jo je jedno oko bolelo. S po-mučjo čudodelne vode pa je bila takoj zdrava. 4.) Neki framason, celo jeden tako zvanih častitljivih, imel je raka in bil je že blizu tega. da bi umeri nespokoren. Ko pa so mu dali piti kastel-petroške vode, zaželel je berzo nato župnika. Prejel je ss. zakramente in storil je popolno zadostenje. kakor ga zahteva sv. Cerkev v tacih slučajih. 5.) Majhna deklica, po imenu Ana Concetta Ostinelli, je zbolela za hudo vročinsko boleznijo; ko pa so ji dali piti kastelpetroške vode, ozdravela je takoj. (i.) Kastelpetroški, nadduhovnik Achilles Ferrara, poroča sledečo čudovito dogodbico: Pilotno dekletce Ivanka Cifelli. hči Feliksa Cifelli-ja, zbolela je 1888 v oktobru na smert nevarno. za vročico. Ko je bledla. dejala je, da vidi pri oknu černo oblečeno gospo. Med tem je nekdo prinesel čudodelne vode in bila ie mahoma zdrava, kakor da bi ji ne bilo nikoli nič. 7.) Nikolaj Gianeola. sin Antona G., je imel od rojstva glavo naprej naklonjeno, tako. da je ni mogel dvigniti. Bil je že več nego 14 mescev star in zdelo se je, da ima brado na persi priraščeno. Dali so mu piti čudodelne vode in bil je neutegoma zdrav. XI. V Fara-S. Martino, lepi župniji chietske nadškofije, živela sta Alojzij Verna in njegova žena Ivana Suvani, uboga pa zelo delavna človeka. Ko jima je bil rojen sin, dala sta mu iz velikega veselja ime Angelo (angelj). Toda kako sta se žalost ila, ko sta videla, da je — nčm imute<-i! Že je bil nad šest lčt star in še ni spregovoril nobene besede. Oče je hodil okrog, kjer je bilo kaj dela dobiti in mesca oktobra je bil v Isermiji. srenji, ki meji na Kastelpetrozo. Tu je slišal o čudežih, ki se tamkaj gode. V spremstvu svojega svaka, ki stanuje v Bojanu, podal se je nemudoma tjekaj. hoteč videti presv. Devico. Toda ni mu bilo dano. A ne zmeni se za to, pošlje ženi domu steklenico čudodelne vode, z naročilom, naj jo rabi pri sinu. In. o čudo. komaj mu je dala žljico te vode. spregovoril je otrok koj: „Mama! mama!" In še več druzega je govoril. Sedaj prav lepo in razločno govori. Mladeneeii) vojakom. Dne 1. oktobra vsakega leta poslavljajo se od svojih starišev mladenči, ki so bili spomladi k vojakom poterjeni. ter stopijo potem v vojašnico. Vojaški stan je težaven, pa tudi v njem zamore se človek posvetiti in zveličati, ako kerščanske dolžnosti vestno spolnuje. Dosti je skušnjav, večkrat vidi vojak slabih zgledov, sliši zopernih, pregrešnih besedi in lahko se pripeti, da vojak odstopi od pota čednosti na pot pregrehe. Materni nauki, živa vera, strah božji zamore mladenča najbolj obvarovati hudega — greha. Težav se nikjer ne manjka, tudi v vojaškem stanu ne. Silne, hude so vojaške vaje v sedanjih časih; natančna pokorščina se zahteva, in povsod vlada strogi red. Ako je bil mladeneč doma navajen lepega reda, ako je rad vbogal svoje stariše. in se sploh lepo obnašal; potem se mu nič hudega ni bati pri vojakih. Če je pa mladeneč doma nerodno živel, če je po noči okoli hodil, če staršem ni bil pokoren; potem, se ve da, mu bo vojaški stan v veliko pokoro; k.ijti tam se bo še le učil pokorščine, reda in pridnosti; in tam bo prisiljen k temu, kar doma ni hotel storiti. Kakor je znano, imajo pri vojakih raje niladenče iz dežele, kakor i/, mest. menda zato ker raje vbogajo in se lepše vedejo. V vojaškem stanu je bilo veliko svetnikov, kak<»r sv. Florijan, sv. Jurij in drugi, in lahko zamore reči kerščanski vojak s sv. Avguštinom: Ako so ti in uni zamogli (doseči svetosti, zakaj bi je jaz ne mogel! Lepo navado so imeli mladenči od nekdaj, to namreč, da predenj so šli v vojake, so doma opravili sv. spoved in tako z Bogom spravljeni se poslovili od svojih starišev in šli k vojakom, kjer niso pozabili ne Boga in ne svojih starišev, so ondi z božjo pomočjo zvesto dolžnosti svoje spolnovali; ter se potem kot dosluženi vojaki v veliko veselje starišev pošteni, nesprideni vračali na očetov dom. II Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. 2 strani. Bog daj da bi obširno delo obrodilo prav veliko sadu jugoslovenske brate! Dobiva se v frančiškanskem samostanu na Tersatu po 1 gld. Na ljubljanskih gimnazijah je i>20 učencev. — Za „dii aško mizo" jih imamo več kot polovico preveč, — pa še ni miru. V Kastelpetrozu, kjer se je poslednje leta Mati Božja večkrat prikazovala in se je tudi veliko čudežev zgodilo, so se ob koncu avgusta pričele priprave za zidanje cerkve; 28. t. m. se bo slovesno vložil temeljni kamen. Posvečuj praznik! Pritožbe se slišijo izmed ljudstva, da se je v Ljubljani pri kanalih in pri železnici iz Ljubljane v Kamnik poslednji čas ob nedeljah delalo. Naša dežela je katoliška in vsak vč, da o dnevih Gospodovih je hlapčevsko delo terdo prepovedano, razun kake velike sile, v tacih slučajih pa se mora pri duhovnih višjih za privoljenje prositi, kar se tudi ni zgodilo, kolikor je znano. Videant. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: M. in F. 40 kr. — Preč. g. župnik M. Preželj 5 gld. — A. Zajie 2 gld. — Stari prijatelj 12 gld. — Verla tovaršija v Komendi 23 gld. 50 kr. — Iz Preserja 2 gld. — Po M. Š. 5 gld — Č. g. kaplan V. Eržen 5 gld. - Č. g. župnik Fr. Rome 2 gld. - Od sv. Vida g. Tavzel 5 gld. Za sv. Detinstvo: Čast. gosp. J. Lesar, kaplan v Ternovem, 24 gld. Za afrikanski misijon: M. Gerjol 1 gld. Za sv. Očeta: Pri darovanji sveč v god Imena Marije D. po č. g. župniku Mih. Gogalu iz Stare Oselice 28 gld. Za najpotrebniši misijone: Po čast. gosp. M. Kolarju neim. 2 gld. Za Marijan išče: lz Preserja 2 gld. Za j e z u i t o v s k o cerkev v W e i m a r u: lz Preserja 1 gld. Popravek. Prosimo, naj se v prejšnji „Dauiei- bere: List 3 8 (namesto 39). Odgovorni vrednik : Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljau.