Dopisi. Iz Celjske okolice. (Občinaka volitev.) Dne 12. jaauvarija volil je aa sledaje 1. razred. V tera imajo Celjaai večiao, tako da bi vaaka borba od aaae atraai bila brez uapeba. Račaaali amo, da bodo aemškutarji v tem razredu postavili za kaadidata Stibeaegga; kajti samo v tem razredu so bili gotovi, da bo voljea. V celej občiai bil je aamreč pred volitvo sarao edeB klic: Stibeaegga ue! Jaaao zaameaje, kako se je mož s svojim postopanjem ia delovaBjem vsem kmetom priljubil. Za aemšku tarje pa je ou potrebeB. kakor ribi voda. Saj je oa tisti, ki je v občifli zvoBec aosil; kedar je ob odprl usta svoje modroati, bilo je prav rečeBO. ostali odboraiki BJegove straake so samo prikimali. tako da so imeaovali ljudje občiaski odbor ,.Stibeaeggov odbor", ia odboraike, ki so pristaši aemškutarske atraake pa ,,Stibeaeggovce". Začudili smo se toraj. ko amo čitali v Celjaki ,,vahti", daStibeaegg ai med tistimi, katere hočejo Bemškutarji voliti dati v I. razredu. Mialili smo si pa koj, da bo to saaio zvijača; da bodo Bemškutarji gotovo, če zraagajo v II. razredu, aa tihem Stibeaegga v I. razredu aopet pobrali iu volili. Tako se je tudi z^odilo ia Stibeaegg je po I. razredu zlezel sopet v odbor. Vrolitev toraj ai povsem takega izida imela, kakega bi želeti bilo. Veadar pa smemo s to volitvijo biti prav zadovoljai. V II. razredu bode, kakor amo prepričaai volitev ovržeaa, bo ia potem bo, — upamo — drugače šlo. V III. razredu pa so ae Baši aloveaaki kmetje tako vrlo postavili ua aoge, da je bilo veselje, ia smo se prepričali, da je III. razred brez vsakega truda naš, da v tem razredu za nemškutarje ia Celjaae, ai aobeaega upaaja več. da bodo še kedaj zmagovali. — Celjaai pa ao tudi kar strmeli, Bad možatim obaašaujem aaših kmetov. Med tem, ko ao pred tremi leti Baše kmete pred volitvijo begali, jim žugali ia se sladkali, jim trgali sloveBske volilae liatke, ter poaujali aemške, Bi bilo sedaj kaj takega več videti. Vaak volilec je vedel, za kaj da gre; vsak je že v aaprej vedel. kako ima voliti, da bo prav, iu ajemu ia vsem Sloveacem na čast. Kakor dobro izurjeai vojaki stopali so na volišče; če je tudi moral kateri dolgo takati. predao je prišla vrata aa ajega, čakal je mirao, ai ae umekail! Pred tremi leti vlovili so aaaprotaiki pri maogih sloveBakib žeBakah po zvijači ia goljufiji pooblaatila, tako da sta aa daa volitve imela aemškutar ia pa Sloveaec pooblastilo. Sedaj se kaj takega ai več dogodilo. Nemakutarji so sicer tudi letoa po dva ia dva lazili za pooblaatili; ali aaše žeaske so pozaale te ptiče, ter ae je maogokrat dogodilo, da ao preveč aadležaim uemškutarjem pokazale tje, kjer je zidar lukBJo pustil za vrata. — Le dve žeaski, aa Pečovniku, so še zgoljufali s pooblaatili; pa ata obe prišli potem, ko se jima je jelo dozdevati, da ne bo vse prav, iz lastaega Bagiba k aarodnemu volilnemu odboru, ae pritoževat ib vprašat za svet, kaj storiti, rekoc: Midve sve Sloveuki, ia hočeve ostati Slovenki; aikdar ue bi dali aemikutarjem pooblastiU, ko bi nama biUpovedali. za kaj da gre; pa pravili 80, da ae bo župaa volil, iu pri tem žeaske aimajo aič zravea; ,,naj torej to podpiševe". — Eaa teb je pravila, da že par aoči ai mogla spati od samih skrbi, da ae bi SloveuceBi kje škode napravila, ker je aemškutarjem aekaj podpiaala. — Taka narodaa zaveduost, ki so jo tukaj pokazale priproste žeBkice, mora vaakega iodoljuba ailBO razveseliti; take žeaake osramotijo tiste može, — ki pa ae zaslužijo tega imeBa — kateri akoravao jim je mati ob zibeli pela aloveaake pesmice. akoravno še niti Bemški Be ved6, pozabijo svoj rod, oaečastijo svoje sloveBsko inie, ia potegnejo ter glasujejo z aemškutarji! — No hva Bogu, takih zaalepljeBih kmetov je od dae do dae maBJe, ia upamo, da Be bo več tako dolgo, da se bo zaprl grob pred zadnjim kmetom aemškutarjem v aašem kraji! — Od teli sloveaskih kmetov bi se celo mi lehko učiii, — kar ae aamreč moškega ia aeomaliljivega vedeaja pri volitvi tiče — pravili so aam po volitvi aekateri Celjaai. Na.ši kmetje so ua tako priznaaje labko poaosai. Prvokrat so ti Celjaai, ki Slovence kaj radi prezirajo ia zauičujejo, dobili apoštovaaje pred sloveaskim kmetom; pa tudi nekaka skrb se jih je polotila. Vsi Celjaai skoraj žive jediao le od slovenskega kmeta, s katerim tržujejo. Če se sloveaski kraetje s Celjaai tako hudo spoprimejo pri volitvab ia če vidijo slovenaki kmetje povsod ia vedao le Celjske meačane ia tržaae pred avojimi aajzagrizenejšimi sovraŽBiki, ali bi lehko mogoče, da bodo ti sloveaski krnetje, obraili brbet nemškim trgovcem, pekom, krčmarjem, obrtaikom, odvetaikom itd? Marsikateremu Celjaau začel bo potem krub redek poatajati. Zatoraj pa tudi aiso letoa tako zmagovito kričali nad ,,nemško zmago". acgo prav ponižai ia aekako otoŽBi so pravili v svoji ,,vahti", kako lepo bi pač bilo, ko bi ae dalo aapraviti, da bi oni brez vse težave aadalje gospodarili ia vladali po okolici. — Verjamemo. Zadaja volitev in Barodaa zavest aašijb. vrlih kmetov. ki so jo Celjaai opazili, pri tej volitvi, se jim Booe aič kaj dopasti. Mi pa rečemo še eukrat: Čast vrlim sloveaakim kmetom! Iz Vipave. (Zima.) Tukaj Bismo pozuali ae zime. ne mraza, pisal je pred dobrim mesecem edea dopisaikov v ,,Sloveacu". Pač želel si je maraikak ,,rovtar", ki je imel aajhujšo zimo ib mraz: 0, da bil bi v Vipavi! Toda, ko bi ae mu aaeakrat izpolaile želje, izaeaadea bi bil! Tudi tukaj ima zima ia imela je svojo moc, iu to poaebao od sv. Toaiaža sem, ko je dan aa daa razsajala huda burja s saegom; ie aa sveti daa je aekoliko pojeajala, meada postrašena po avetoati daeva, zato je pa pozneje toliko huje pritiskala ia popolaoma ustavila promet. Kar je došlo s pošto ,,v rajsko doliao", pribajalo je le po dalujem Qviuku 8bo«i Gorico, kajti Kras iu njegova železaica imela sta tudi svoje božičae počitBice. Burja ia mraz sta tirjala tudi avojo žrtev. Dae 22. meseca decembra 1. leta šel je proti večeru Beki ,,krtačar" iz Šempetra pri Gorici po ceati od Trga proti Sv. Vidu. Če tudi v najboljšib letih, veadar ni bil kos elemeataraim ailam. Nekako sredi pota pri aekem vozu, iz kojega je vozaik koaje izpregel. ter jih rešil aazaj v Trg — kajti zaradi burje ia zametov ai mogel aiti koraka aaprej — obatal je, moči ao ga zapuščale ia kolikor je še mogel. klical je na pomoe. Slišali so ga res uekoji Podražaai, ki so prihiteli ga rešit, toda voda je bila prevelika, da bi ga vsega otrpneaega bili mogli apraviti do kake hiae. Ker so ga morali aeati tedaj po oviaku čez veliki moat v Podrago, umrl jim je že med potjo ter bil je oudi pokopan — Imeli smo te dai eae lepe spomladaaske dueve, zima in burja sta aekoliko izjeajali, ali pretečeao soboto začelo je zopet z burjo me8ti, ter saeži z burjo že tri dui, kedaj bode zopet izjeajalo, ne vem iave le samo Bog. Iz Celovške okolice. (E i a s p i e 1 e r. •(•) Daa 16. prosiaca je bil, ae le za koroške Sloveace, marveč za celo Sloveaijo žalostea daa. Umrli so prvoboritelj, oče, prvak Sloveacev, prečast g. msgr. Andrej Eiaapieler. Zastokala je cela Sloveuija. K pogrebu due 18. prosiuca hiteli amo tudi iz aašega kraja, da vzamemo slovo od predragih oataakov preblagega aam dobrotaika. Mrtvaaki oder ia truga v črao preprežeaej sobi sta bila priprosta. Tem dragoceaeji pa so bili maogoštevilai veaci z Bapisi aa trakovib. Velikaaskega, že popisanega pogrebaega sprevoda, vdeležilo se je več deputanij iz razaih mest sloveaakih, ia maožica aaroda sloveaskega, razaa društva ia korporacije, udje koroškega deželaega zbora, maogo viaokih dostojaastveuikov, ia poleg tega ae aekaj nemškega Ijudatva, hvaležno spomiujajoč se iatotako Nemcem skazauih dobrot ia spozaavajoč zasluge raajcega. Na Celovškem pokopališči v Šeat-Rupertu položili smo v grob truplo le prezgodaj nam umrlega dobrotnika. Naj počivajo v miru! — Ali smo pa položili z ajimi vred v grob tudi Bjihove ideje, dela ia aameae ia mišljeBJe ajihovo, kakor ao morda pričakovali aekateri? Nikakor ae! Pri grobu umrlega očeta apozaavali ao ae bratje Sloveuci. Dali so si obljubo skrbao hraaiti v zvestem srcu besede ia spomiae rajaega, ia zvesto poSBemati izglede BJegove. Storili so prisego, ae za las odjeajati od stopiaj rajaega ia z združeaimi močmi delati za namen, ki ga je imel oa vedao pred očmi, po geslu ajegovem: vse za vero, dom m cesarja Ib zravea sebe videli so. stati avoje miroljubae sosede, pošteae Nemce, kateri odobravajo delovaaje poko]_ega. Torej Aadrejeva setev se je dobro vkoreaiaila. Smrt  aašega Aadreja Baredila je zares grozuo pliao med aarodom, pa obupati ae smemo. Podajmo  si roke, bodimo složai ia pomagaao nam bode.  Nasprotaikom rajaega pa kličemo: položite svoje budobao orožje, s katerim ste aapadali Bjega ia Bas, ia ae le ob odprtej trugi ajegovej, b čeniur vaa je prisililo spozaaaje, ampak položite ga za vselej, ia miroljubai duh Aadreja bo prebival med Nemci iu Sloveaci, proseč od Boga. srečo ia blagoslov, vaem Barodom cele Avstrije. za koje blagor je nevmorao deloval vse evoje življeBje Pogreba se je vdeležilo iz Baše občiae precejaaje število posestnikov, med  ajimi dva občinaka odboraika ia prvi občinski  svetovalec. Iu maogo jih je obžalovalo, da aiso mogli ob pravem čaau izvedeti za čas pogreba. Sv. Martin priVurbergu. (Pogreb.) Na praz- aik sv. Neže smo pri aaa imeli prežalostai dea.  Pokopali amo avojega pastirja, recimo — svo- jega očeta, preljubega aašega župuika, veleč. g. Matijo Pauša. Po kratki bolezai ao umrli za pljučaim vaetjem. Radi ao pravili: če se meai eakrat pljuea vaamejo, potem je po meai djaao, — ia rea je bilo tako. Daairavao je Drava arež ia led vozila, se je veadar petflajat čč. gg. duhovaikov vdeležilo pogreba. Kakor smo vai župljaai prifiakovali, so stopili preč. g. kaaoaik dr. J. Križaaič, aekdajai kaplaa raajcega, na pridižaico ia ao prisrčao jemali alovo od rajaega gospoda. Rekli so, da ao rajai imeli vero sv. Petra ia ljubezea av. Pavla, ia mi ovčice smo jim rade pritrdile. ,,V sredo 18. jaauvarija smo v Mariboru obhajali veaeli jubilej našega prevzviaeaega kaeza ia škofa", tako ao g. korar govorili. ,,Čakali smo ia gledali, od katere straai da pridejo g. župuik Pauša. Toda od aikod jib ni bilo. Jim se je mudilo na. drugo goatijo, povabil jib je prav tisto uro, aajvišji pastir Jezus na — aebeško gostijo". Veleč. g. kaaonik ao služili tudi črao av. mešo ia vodili aprevod. — Kedar bodo pri av. MartiBU zopet kaki Pauaa umrli, bode zopet tako velikaaak sprevod, prej pa aikdar. Počivajte v miru, preblagi paatir!