List 13.
Gospodarske stvari.
Slaba letina nam žuga.
Česar smo se že jeseni bali,  pripetilo se je res.
Komaj so bila zimska žita vsejana, prišla je že o sv. Lukežu zima s snegom. Ozimina se večidel ni mogla pred zimo dobro zarasti in pod snegom je veliko tega, kar se je zarastlo, zavoljo moče in drugih uim pa konec vzelo. Namesti da bi se tedaj spomladi pokazalo zeleno polje, videlo se vse rujavo, v viših krajih pa še bela odeja polje pokriva, — kjer pa je zginila, padel je po sv. Jožefu spet nov sneg.
Tako ni bilo niti ugodne jeseni niti ugodne spomladi, sneg iz začetka prerane zime pa je polomil veliko, vzlasti starejega sadnega drevja po vrtih in lesa po gozdih sila veliko. *)
Tako stojč kmetovalci žalostnega srca pred nemilo prihodnostjo.
Kaj pa davkarji? Ali bodo šli gledat polja, da sami vidijo, da — „kjer nič ni, je tudi cesar pravico zgubil." če oni ne store tega, treba, da gospodarji sami gred6 k okrajni gosposki in jej naznanijo žalostni stan poljski, pa dolžnost je tudi županov, da za celo svojo okolico to storijo ob pravem času, da se ne ceni za vredno, kar ni nič vredno, in škoda konstatira.
Kakor se nam od mnozih strani piše, je pa rž najbolj trpela, manj pa vendar tudi pšenica. Da rž najbolj, lahko je verjeti, kar znan je starodavni kmečki pregovor o rži: „deni me v suho, da boš pri kruhu", od lanske jeseni pa je zmirom v mokrem, — in vsak kmetovalec tudi vč, da se rž veliko manj jeseni zaraste, toraj po zimskih uimah tudi lože škodo trpi kakor pšenica.
Kaj pa ni pomoči za to, kar je zima vzela?
Ko bi bila spomlad ugodna, bila bi saj ta pomoč, da namesti ozimine bi se sejalo j aro žito: jara rž, in kjer treba, tudi jara pšenica.
Al jara rž in pšenica se navadno sejete prve tedne meseca sušca in vsaj Šmarnega praznika je navadno zadnji čas, zdaj pa smo že na koncu sušca in še je snega po polji, da je vse belo, in moče obilo.
Se v6, da tudi še zdaj, ako se bo dalo, bode skušal marsikak gospodar sejati jaro žito, želeč, da bi mu obrodilo. Da Bog d& spomladanske mesece prav ugodne gorke, prihiteti se utegne vsaj nekaj, kar se je nehote zakasnilo. To še je edina tolažba. Slišimo pa, da je jara rž se v ceni zelo podražila in da je še dobiti ni lahko.
Tako ni veselega nikjer, kamor pogledamo. Tudi iz nogradov nimamo veselih glasov.
*) Glejte dopise iz več strani v današnjem listu.           Vred.
Potrebno se nam je zdelo, kazati na žalostni stan letošnjega polja, da se pozneje, ko bodo p6di prazni, lahko sklicujemo na to, da so upravičene pritožbe o slabi letini že glede na dogodke pozimi.