ZVONČEK List s podobami za mladino Leto 35 /Ipril 1934 Štev. 8 ¦ " ' ¦¦*¦•¦ m t ¦' '¦ '' Slavko Razpotnik Žabica - nevestica (Carobna pravlfica) Nekoč je živel kralj, ki je imel tri sala svoje krasne zlate kodre, irt sinove. Nedaleč od njegovega kraz vsak jo je hotel imeti za ženo. Ee> Ijestva pa je stanovala v neki ob* seda je dala besedo, pričel se je med mejni vasici stara žena, ki je imela njimi prepir, kdo jo bo prvi ogovo* edino hčerko Češnjico. ril. To njihovo prerekanje je slišala Kralj pa je bil ze star; zato je tudi grofica, ki se je peljala baš tam poslal svoje sinove po svetu, da bi mimo. Ko je spoznala, da je njiho- spoznali običaje tujih dežel in da vemu besedičenju vzrok njena lepa bi si tam pridobili spretnosti in spo; mlada soseda, jo je zgrabila jeza in sobnosti za vladanje kraljestva, ki v svo.fi nejevolji je zaželela, da bi se bo po njegovi smrti njihova last. Češnjica spremenila v grdo žabo in Stara žena je živela v svoji kočici da bi čepela v vodi pod mostom net mirno in iiho s hčerko Češnjico, ki kje na koncu sveta. Komaj je to iz* je dobila to ime odtod, ker je bolj rekla, se je že zgodilo. Češnjica se je Ijubila češnje kakor vsako drugo spremenila v žabico in izginila iz- hrano. Stara mamica pa ni imela niti Pred njenih in prinčevih oči. Sedaj vrta niti denarja, da bi vsak dan princi niso imeli več vzroka za pre= kupovala češnje, zato ji ni preosta; Pi™, podali so si roke v spravo in jalo drugega, kakor da je šla v bližt se vrnili v očetovo hišo. njo grofovsko palačo, kjer je dobro Kmalu poiem je stari kralj spo- poznala služinčad, in poprosila tam znal, da je postal slaboien in nadle= za najlepše češnje. Hčerkice pa ni žen in da ni več sposoben za kralje- vzela s seboj; Česnjica je bila nam; vanje. Sklenil je, da izroči kralje= reč zelo lepa deklica in mamica se stvo enemu izmed sinov; ni se pa je bala, da bi se ji ne pripetila ne- mogel odločiti, komu bi ga predal. sreča. Slučaj pa je nanesel, da je Sklical je torej svoje sinove in jim tudi stara grofica zelo rada zobala rekel: »Vse tri vas imam enako vad češnje. Ker je tudi ona poznala in vsakemu izmed vas bi vad dal Češnjico, je kaj hitro uganila, kam kraljestvo; ker pa želim svojim dr- izginjajo najlepši sadeži iz njenega žavljanom najboljšega kralja, se vrta. bom odločil za najboljšega nasled* Medtem so princi potovali in pru nika.Preizkusiti vas moram. Dal vam šli nekega dne v vas, kjer sta živeli bom tri naloge in kdor izmed vas stara mamica in Češnjica. Zagledali mi bo vse tri prav rešil, ta bo postal so lepo deklico pri oknu, ko je če- kralj moje dežele. Prva naloga je, 169 da mi morate poiskati sto komolcev upanje. »Boljše nekaj kakor nič,« tako fine tkanine, da jo bom po si je mislil, spravil je krpo v žep in dolgem lahko potegnil skozi svoj se zahvalil žabici, ki se je zopet po- zlati prstan.« Sinovi so obljubili, da topila v vodo, trudna od napora. bodo vse storili, kar bo le mogoče, Čim dalje je šel, tem težji se mu je j in so se odpravili na pot... zdel žep, v katerem je nosil platno. \ ^tsitSr^m ^tt^domu'2" prepričana sta bila, da bosta našla V domačo palačo je prispel prav zaželeno tkanino. Najmlajši je šel tisti čas kakor njegovi bratje s ko- pa fear sam brez spretnstva. Prišli čijami in vozovi. Stari kralj je bil so do nekega razpotja, dve poti sta zelo vesel, ko je spet videl svoje peljali po lepih zelenih livadah, kjer otroke; potegnil je prstan s prsta, so se vile bele stezice, zasenčene od da bi poskusil, kdo izmed njih je rožnatih grmov; tretja pot pa je prinesel platno, ki bo šlo skozi pr* bila pusta in zanemarjena, posuta stan. Med vsem blagom, ki sta ga z debelim kamenjem in je peljala privlekla starejša sinova, ni bilo not ¦ preko gole pustinje. Oba siarejša bene tkanine, ki bi bila tako mehka bvata sta si izbcala obe lepši in prU in voljna, da bi se dala potegniti jetnejši poti, mlajši pa se je poslovil skozi ozki obroček. Osramočena sta od njiju in jo mahnil, veselo žviž; stala pred očetom in mlajšim bva-- gajoč, v pusiinjo. Kočije in vozovi tom, kateremu sta se že prej sme; starejših dveh so bili kmalu polni jala, ker je prišel navidez praznih različnih tkanin, kajti pokupila sta rok. Kako velika pa je bila šele vse, kar je bilo le malo podobno fu njuna jeza, ko je najmlajši segel nejši tkanini. Najmlajši pa je dolgo v žep in privlekel iz njega košček časa hodil po neobljudenih krajih, tkanine, ki je bila po mehkobi, be- kjer ni bilo mogoče kupiti nobene Uni in lepoti tisočkrat lepša kakor lepe tkanine; zaio je postajal vedno le kdaj katera. Bila je tako drobno bolj otožen in obupan, dokler ni tkana, da je z lahkoto šla skozi pr- končno prišel do nekega mosta, ka- stan, da celo dva taka kosa bi je mor je sedel, da bi si malo odpočil in nemara potegnili skozenj. Oče je bridko potožil nad svojo nesrečo. vzradoščen objel najmlajšega sina Kar je pomoiila iz vode glavo grda »'" zapovedal služabnikom, naj po- žaba in ga vprašala z glasom, ki je mečejo vse debelo platno v morje. prav prijetno zvenel, kaj da mu je. Nato pa je rekel svojim sinovom: ¦ »Sitna žabice, saj mi ne moreš po- »Sedaj se pa brž lotite druge naloge! magati!« ji je presenečen odgovoril Prinesite mi tako majhnega psička, princ. »Kdo ii je to rekel,« ga vpra- da bo lahko ležal v orehovi lupi- ša žaba, »povej mi, kaj te teži!« ln nici!« res ji je princ čez nekaj časa razlo- Sinovi se niso malo prestrašili te- žil svojo povest in ji povedal, zakaj ga novega ukaza, ker so pa vsi hret ga je oče poslal po svetu. »Pomagaii peneli po kraljevski kroni, so se ti hočem,« mu reče žaba. Potopila vendar odločili, da še enkvat posku? se je nazaj v vodo in se kmalu zo* sijo svojo srečo. Čez nekaj dni so pet prikazalet, držeč v ustih kakor se odpravili na pot. Na križišču so človeška pest velik košček platna, se zopet ločili in najmlajši je izbral umazan in blaten, kakor je le mogo- svojo pusto pot z upanjem v srečo. če. Zaukazala je princu, naj vzame Komaj je sedel na oni most, že je platno in grč z njim. Princu ni po* pokukala iz vode njegova prijate? sebno ugajala ta grda cunjica, vetv Ijica zaba, sedla poleg njega, od' dar je v govorjenju žabice bilo ne* prla široka usta in prijazno zakva? kaj, kar mu je godilo in mu dajalo kala: »Kaj je zopet?« Sedaj princ ni 1TO več dvomil v čudežno moč prijazne povedala žabica in izginila v vodi. žabice in ji je takoj povedal, kaj Princ pa je še vedno vzdihoval, ker želi. »Naj bo tudi to storjeno zate,« tokrat ni dosti dal na njene besede. je rekla in skočila v potok, prinesla Potem je krenil proti domu. droben oreh in mu svetovala, naj Toda ni bil še daleč, ko je zasli* pojde z njim domov k očetu; nalah* §al za seboj nek šum. Ozrl se je in no ga naj zdrobi in videl bo, kaj se zagledal šest velikih vodnih podgan, bo zgodilo.Princ je zadovoljen odšel ki so bile vprežene v izdolbljeno bit; po svoji poti, žaba pa je trudna sko* čila nazaj v vodo. r— , ^ / y^ ~ '¦. T ' Brata sta prišla domov in prinesla ^ -\ • [ ~\Cf^\č \ vsak več majčkenih, srčkanih psi& T \< /*/\^ ja^* \ kov. Stari kralj je bil pravičen, ho- f \ /ir^ Mn' 11 tel je pomagati vsem, zato je poslal \~( V LM\ (n ^J/\ po veliko orehovo lupino in je pre* * A v^ f^^Sk. r ^y) izkusil, če se skrijejo živalce vanjo. ^~ l^ ^-— flj/^tli&v_)^^ Toda temu psičku je gledala iz lw rr^ f^r^l ^Jglh.. pine noga, onemu glava, skratka, ^ /I^^vk^fli^ I nobenega ni bilo mogoče popolno* ^/ tj ^^w\. "'^^TililmV I ma skriti v orehovo lupinico. Ko so %LjC^^l-), fv wS*hfA bili že vse preizkusili, se je najmlap fi^^^SS^ J^^mL^ (3Si/f/ ši sin priklonil svojemu očetu, mu §w'i%SŠuUm /^^^^S. ^^Sfjf dal orehin ga prosil, naj ga nalahno Ml,iFirfuK.Lšisli&z^\ w pM/ stre. Komaj je bilo to narejeno, že iiM^mm^^^^MU ' UJ! je stekel lep, drobčkan psiček po --^-—-^^^^^p^^^^^^^B SHtf^ kraljevi dlani in mahal z repkom. ^fr^f^^^^^^^^ Jf/ mai Vsi so se začudili, kralj pa je objel m~ ' ^^^Z—Jtjt^gafg mti sina in naročil slugam, naj pome* J^^^4S^^^^^^p^. čejo vse ostale pse v morje. ¦ <<^f-^^s^_j^ ~-^"^>^ Nato je pa rekel: »Najtežji nalogi l----------—-----------C^^-^r"^. \ sta rešeni! Poslušajte zdaj še mojo zadnjo željo! Kdor bo pripeljal do* čo in so jo vlekle kakor kočijo v mov najlepšo deklico, bo postal ta* polnem diru. Na kozlu je sedela koj moj naslednik.« '/'. j&- -¦. stara debela krastača koi kočijaž, Vsi sinovi so bili prepričani, da za njo pa sta stali dve drobčkani bodo to željo kaj lahko izpolnili, in žabici za služabnika, dve miški s so odšli po svetu, iskat najlepšo de-- košatimi brčicami sta pa tekli przd klico. Najmlajši pa ni bil tako dobre vprego kot znanilki. V kočiji pa je volje kakor pri prvih dveh nalogah. sedela njegova prijateljica žabica, Mislil je: »Žabica je dosedaj storila zelo majhna in neznatna, vendar dosti zame, toda kje naj dobi tako sila resna in dostojanstvena. Po- lepo deklico, ki bi se lahko pokazala klonila se je princu, ko je čudna kot najlepša na dvoru mojega oče; kočija švignila mimo njega. Princ ta.« Šel je dalje in vzdihujoč in s je bil mnogo preveč zatopljen v svo* težkim srcem sedel na svoj proston je misli, kako bi prišel do lepe prin-- ček na mostu. »Ah, žabica moja, ceske, zato se ni kdovekaj zmenil sedaj mi pa ne mores pomagati!« za ta sprevod, da bi se zasmejal, »No, pa mi povej, kaj rabiš!« In mu pa še v glavo ni padlo. Kočija princ ji je razložil svoje in očetove je zdrdrala mimo njega in je kmalu želje. »Pojdi proti domu, lepa de- izginila za ovinkom. Toda kako je klica že pride sama za teboj. Samo bil presenečen, ko je zavil okoli pazi, da se spotoma ne zasmeješ, o$a in zagledal krasno kočijo, ki je pa naj pride kar hoče!« To mu je bilo vanjo vpreženih šest črnih konj V7\ s kočijažem v pestri livreji, v kočiji grad, kamor sta že prišla tudi njego- pa je sedela najlepša deklica, kar va brata s celo vrsto lepih deklet. jih je kdaj videl. Spoznal je Češ: Toda ko so videli Češnjico, so jo vsi njico, po kateri je že dolgo časa spoznali za najlepšo deklico kralje- hrepenel... stva. Ginjeni oče je objel najmlap Ko je dospel do kočije, so mu šega sina in ga imenoval za nasled: služabniki odnrli srebrna vratca, da nika. Princ pa se je oženil s ČešnjU je misedel k lepi dami. co, s katero je živel dolgo in srečno Kmalu so se pripeljali v očetov in morda še živi, če že ni umrl... !