OCENE   IN   POROCILA
Prispevek k preucevanju slovanskega glagola
Kiril Koneski: 3a ìàêåäîíñêèîòãëàãîë/Makedonski glagol/,
Skopje 1999
(?eprav je dr. Kiril Koneski, redni profesor na Katedri za makedonski in juznoslovanske jezike na Filoloski fakulteti Blaze Koneski v Skopju, ze nekaj let v pokoju, se njegov znanstveni interes za makedonski jezik ni niti malo zmanjsal. V stirih letih so izsle tri pomembne knjige: leta 1995 Obrazilnost v sodobnem makedonskem jeziku (Çáîðîî-áðàçóâàí^åòîáîñîâðåìåíèîòìàêåäîíñêè¼àçèê) ter leta 1999 Pravopisni slovar makedonskega knjiznega jezika (Ïðàâîïèñåí ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí ¼àçèê) in Makedonski glagol (Çàìàêåäîíñêèîòãëàãîë).
Knjiga Makedonski glagol prinasa devet razprav, ki so nastajale dalj casa in so razdeljene v tri tematsko zaokrozena poglavja: Pomen in uporaba glagolskih oblik, Obrazilna razmerja in Vidske oblike glagolov. Prva razprava predstavlja pomen velelnika v makedonscini. Bogato ilustrativno gradivo, ob katerem so predstavljeni pomeni velelnika v makedonscini, dokazuje, da je poleg osnovne rabe velelne oblike za izrazanje zapovedi za stilisticno preucevanje jezikovnega izraza zelo zanimiva predvsem stilna funkcija velelnika, cemur Koneski namenja najvec pozornosti. Druga studija se ukvarja z glagolskimi strukturami s êå v pogojnem nacinu. Predstavljene so tipicne vrste povedi (pogojne), v katerih se pojavljajo pogojne oblike, pa tudi vrste povedi, ki so znacilne samo za knjizni jezik, pogovorni pa jih ne pozna. To velja predvsem za zvezo êîãà áè (ko bi), tj. Kora + pogojnik, ki je v makedonscino prisla iz srbske literature (z irealnim pogojem). Med drugimi vrstami podredno zlozenih povedi, v katerih nastopa pogojnik z obliko êå, so kot najznacilnejsi izpostavljeni relativni in deklarativni stavki. Tretja razprava, ki se ukvarja z rabo in pomenom oblik êå áèäàì — êå ñóì (bom), potrjuje splosno mnenje, da se v funkcionalnem diferenciranju prihodnjika glagolov áèäàì — ñóì (bom — sem) s prihodnjimi oblikami glagola áèäàì izrazajo predvsem casovni, prihodnji pomeni, s prihodnjimi oblikami glagola ñóì pa zlasti modalni, ekspresivno-stilni, zunajprihodnji pomeni. Cetrta razprava se ukvarja z rabo oblik za zanikani prihodnjik. Zanikani prihodnji cas se v makedonscini izraza na dva nacina: z obliko íåìà — íåìà äàäî¼äå (ne bo prisel) ali z negacijo íå—íåêåäî¼äå (ne bo prisel). V protistavi íåìàäàîäè— íå êå îäè (ne bo sel) stojita kot skrajni tocki na eni strani prvoosebna oblika, v okviru katere se zanikani prihodnjik izraza predvsem z íåìà, na drugi strani pa razlicne skladenjske strukture z ekspresivno-modalnim pomenom in modalni glagoli, pri katerih se zanikani prihodnjik izraza predvsem z negacijo íå. Zadnja razprava v prvem poglavju se ukvarja s skladnjo makedonskega deleznika. Koneski pravi, da se sodobni makedonski knjizni jezik v skladnji delezniskih struktur ne razlikuje prevec od drugih slovanskih jezikov. Osnovna razlika je, da se te funkcije v makedonscini izrazajo z eno deleznisko obliko, ki v izrazanju odnosa do dejanj na casovni osi ni zaznamovana v istem smislu, kot so delezniske oblike zaznamovane v drugih slovanskih jezikih (ki poznajo dve taki obliki).
V drugem poglavju sta predstavljeni dve razpravi. Prva se ukvarja z glagolsko obrazilnostjo. Koneski navaja, da sta najbolj zastopani priponska in predponska obrazilnost, zatem predponsko-priponska, ki je omejena, obrazilnost tvorjenih glagolov pa je zelo redka. Glagoli se izpeljujejo
258
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 45, 1999/2000, st. 6
OCENE   IN   POROCILA
predvsem iz samostalnikov in pridevnikov ter iz medmetnih podstav, zelo redko pa iz stevnikov ali zaimkov. Druga razprava preiskuje obrazilnost in glagolski vid. Kategorija glagolskega vida je sistem, v katerega so vkljuceni vsi makedonski glagoli; izrazen je kot sopostavitev glagolov v dve obliki — dovrsni glagoli, ki izrazajo dokoncano dejanje, in nedovrsni glagoli, ki izrazajo dejanje, ki se traja. Dvovidski glagoli so malostevilne izjeme, kamor se uvrscajo tudi prevzeti glagoli na -(H3)npa (renecpOHiipa, npooneMamaupa — telefonirati, problematizirati), vendar je tudi pri njih vid razviden iz konteksta. Zaradi vsezajemajoce kategorije glagolskega vida lahko vse izpeljave glagolov, ne glede na to, iz katere besedne vrste so izpeljani in ne glede na besedotvorno obrazilo, pri obrazilnosti opredelimo kot dovrsne in nedovrsne.
Tudi tretje poglavje prinasa dve razpravi. Prva predstavlja pomenoslovni soodnos glagolskih predponskih vidskih dvojic v makedonscini. Sistem vidskih dvojic je v makedonscini tako kot v drugih slovanskih jezikih oblikovan s perfektivacijo, tj. z dodajanjem predpon osnovnim imperfektivnim glagolom (pa?oTO — cpaoom, delati — izdelati), z imperfektivacijo, tj. z dodajanjem pripon osnovnim perfektivnim glagolom {Kynn — Kynyaa, kupiti — kupovati), z dodajanjem pripon predponskim perfektivnim glagolom (MspaooTO — HspaooryBa, izdelati — izdelovati) ali s spremembo osnovnega samoglasnika {(ppna — (ppnu, metati — vreci). Koneski namenja najvec pozornosti vidskim dvojicam osnovnih imperfektivnih glagolov, ki jim dodajamo predpone. Zadnja razprava je namenjena ponavljalnosti v makedonskem jeziku. Kot drugi slovanski jeziki ima tudi makedonscina dolocena jezikovna sredstva za izrazanje ponavljalnih glagolov, dejavni sta predvsem dve resitvi: oblikoslovna (za izrazanje ponavljalnosti se uporabljajo posebne iterativne oblike) in oblikoslovno-skladenjska (za izrazanje ponavljajocih se dejanj se uporabljajo posamezne casovne ali modalne glagolske oblike zunaj njihovega osnovnega pomena).
Delo 3a MaKeffOHCKMOTmaron Kirila Koneskega je namenjeno studentom makedonskega jezika in vsem tistim, ki jih zanimajo makedonisticna vprasanja, hkrati pa je pomemben prispevek k preucevanju slovanskega glagola.
Katerina Veljanovska
Filozofska fakulteta v Ljubljani Prevedla: Durda Strsoglavec
259
JEZIK IN SLOVSTVO, Utnik 45, 1999/2000, st. 6