Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOHEK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din T50. OOVSKI LIST Časopis asa trgovino« Industrijo m obrt. Naročnina za ozemlje SHS: lelno 180 Din, za x/2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, »eaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev,. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Teleta« št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dno 13. decembra 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 147. Ustanovitev društva Trgovski etem v Ljubljani. Pomembna akcija našega trgovstva — znak stanovske zavesti in trgovskega ponosa. Že pred 25 leti se je med ljubljan- j skimi trgovci porodila misel za zgratl-bo lastnega doma, v katerem naj bi j se zbiral ves slovenski trgovski živelj in ki bi naj bil središče vsega organi-zatornega življenja slovenskega trgovstva. Senior slovenskih trgovcev g. Tvan Jelačin st. je sprožil to idejo ter jo z votiranjem primerne vsote postavil tudi na realna tla. V vrstah svojih tovarišev je našel dokaj posne-malcev, vendar mu ni bilo dano, da bi mogel uresničiti ta svoj načrt že pred vojno. Materielne težave, v še večji meri pa stanovska mlačnost in indifirentnost so zavirale njegovo idealno delo in do realizacije načrta ni prišlo. Ideja pa ni zamrla, živela je naprej in nujna potreba po lastnem krovu je primorala ljubljansko trgovstvo, da se je v zadnjem času intenzivnejše oprijelo te akcije. Vršilo se je nekaj sej, razgovorov, intervencij in danes smemo z zadoščenjem ugotoviti, da je temeljni kamen za stavbo, ki bo v ponos ne samo ljubljanskemu, ampak slovenskemu trgovstvu sploh, takorckoč že skoro položen. V pondeljek dne 10. t. m. se je vršil v posvetovalnici Zbornice TOT ustanovni zbor društva »Trgovski dom« v Ljubljani, ki ima po svojih pravilih namen preskrbeti trgovskim organizacijam primerne društvene prostore in v to svrho zgraditi in vzdrževati lastno poslopje. Z besedami iskrenega zadovoljstva je pozdravil in otvoril zbor g. Ivan Jelačin st., ki je z izrednim zadoščenjem mogel ugotoviti, da je prišel njegov načrt, zasnovan v časih najhujših nacionalnih borb, v stadij realizacije in da že vidi pred seboj stavbo, nad katero bo ponosno vihrala slovenska trobojnica. Historijat, ki ga je podal o tem vprašanju, je bil prav zanimiv in bo eden najlepših odstavkov v zgodovini slovenskega trgovstva. G. Jelačin st. se je v svojem govoru zahvalil vsem, ki so pri tem delu pomagali, zlasti organizacijam, ki so tudi poslale na ustanovni zbor svoje zastopnike. Prisrčno je pozdravil zastopnike Zbornice TOI, Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo, Gremija trgovcev v Ljubljani, Gremija trgovcev za ljubljansko okolico, Trgovskega društva »Merkur«, Društva trgovskih potnikov in zastopnikov, Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, Trgovskega bolniškega in podpornega društva in Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« v Ljubljani. Po govoru predsedujočega je podal g. Ivan Jelačin ml. obširno poročilo o društvenih pravilih in o motivih, ki so bili merodajni tako za obliko društva, kakor tudi za posamezna določila pravil. Pri sestavljanju pravil so sodelovali zastopniki vseh včlanjenih organizacij, zato predlaga, da se sprejmejo cd oblasti že odobrena pravila v celoti, brez vsakih sprememb. Pravila so bila nato soglasno sprejeta. V daljšem govoru je nato generalni tajnik Zbornice TOI g. dr. Fran W i n-d i s c h e r orisal položaj slovenskega trgovca pred vojno, ko je bil pastorka v državi, govoril je o njegovih mukah in bojih in nato o vlogi, ki jo zavzema danes v svobodni državi in posebej v narodnem gospodarstvu. V novem trgovskem domu se bo zbiralo vse, kar predstavlja jedro in kader slovenskega gospodarstva. Naprošen od pripravljalnega odbora, da predlaga kandidate, ki bi jih bilo izvoliti v predsedstvo novega društva, imenuje g. dr. Windischer predvsem g. Ivana Jelačina st., povdarjajoč v izbranih besedah njegovo delovanje in njegove uspehe; g. Jelačin st. je prototip slovenskega trgovca, pa tudi slovenske marljivosti, delavnosti in vztrajnosti. G. Ivan Jelačin st. je bil promotor ideje, on naj bo tudi predsednik novega društva. Besede in predlog g. dr. Windi-scherja je sprejel zbor z glasnim odobravanjem. Gosp. dr. Fran W i n d i s c h e r je zatem imenoval kandidate tudi za druga mesta v upravi društva. Soglasno so bili izvoljeni za predsednika g. Ivan Jelačin st., za podpredsednika g. Ivan Gregorc in g. Alojzij S u š -n i k , za tajnika g. Karol Seljak in za blagajnika g. Janko Lozar. Za izvolitev in izkazano zaupanje sla se iskreno zahvalila predsednik g. Jelačin st. in g. Gregorc, a g. tir. Fran Windischer je ponovno povzel besedo in podčrtal važnost in pomembnost momenta, izražajoč pri tem željo, da bi raz trgovskega doma prav kmalu zaplapolala slovenska trobojnica. Sledilo je poročilo g. Ivana Jelačina ml., ki je podrobno obrazložil finančni načrt, navedel že razpoložljiva sredstva in akcije, ki jih bo pod-vzeti za pridobitev še potrebnih vsot. Ob dobri volji bo mogoče začeti z gradbo že prihodnjo pomlad. Predlaga, da se pooblasti predsedstvo, da takoj kupi zemljišče v Simon Gregorčičevi ulici, tik ob parceli, kjer se zgradi Trgovska akademija. G osp. Gregorc je predlagal, da se z nakupom zemljišča še počaka, toda po prepričevalnih besedah, ki jih je nato izpregovoril podpredsednik Zveze trgovskih gremijev g. Jos. J. Kavčič in ki so izzvale burno odobravanje celega zbora, je bil predlog g. Jelačina ml. soglasno sprejet. Zbor je izvolil tudi eksekutivo, v kateri bo poleg predsedstva še po 1 predstavnik vsake včlanjene organizacije. Za vodenje administrativnih poslov društva je bil izvoljen tajnik ljubljanskega gremija g. L. Š m u c. Pred zaključkom zborovanja sla še govorila g. Ivan Jelačin ml. in g. Jos. J. K a v č i č. Svoje besede, polne lepe vzpodbude za skupno delo in za solidarnost vsega trgovstva, sta tudi podkrepila z gesto požrtvovalnosti, ki naj bi našla v vrstah našega trgovstva obilo posnemalcev. Pomembno zborovanje je zaključil g. Tvan Jelačin st. s toplimi besedami zahvaxe vsem navzočim za sodelovanje pri velikem delu za prospeh slovenskega trgovca. Odmera hišnega davka za leto 1929, Ministrstvo /a finance je te dni naročilo vsem davčnim upravam v naši državi, da prično s pripravami za odmero neposrednih davkov za leto 1829, prvič po novem davčnem zakonu. V to svrho bodo davčne uprave pozvale davkoplačevalce in sicer one za hišni davek, da predložijo svoje prijave v času od 15. decembra 1928 do 15. januarja 1929, za pridobnino tekom meseca februarja, a za davek na rente v času od 15. januarja do 15. februarja 1929. Pozive za predložitev prijav bodo davčne uprave, to je dosedanja davčna oblastva I. stopnje, izdala za vsako davčno vrsto posebej, in to v vsaki občini pismeno, eventuelno z oklicem, z noticami po listih ali na kak drug običajen način. Ker je za sestavo napovedi v prvi vrsti potrebno, da so davkoplačevalcem znana zakonita določila, ki se tičejo hišnega davka, jih v nastopnem priobčujemo, kolikor se predvsem nanašajo na trgovino, obrt in industrijo: Davčna dolžnost. Davku na dohodek od zgradb so zavezane vse zgradbe, ki so namenjene za prebivanje ali drugo trajno uporabo’. Za davku zavezano zgradbo -se smatra vsaka zgradba na suhem ali na vodi, ne glede na materija!, iz katerega je zgrajena. Semkaj spadajo tudi zgradbe, ki imajo tako konstrukcijo, 'da se dado prenesti z enega kraja na drugega. Pod hišni davek spadajo tudi vrtovi in dvorišča do 500 ni-, če se -ne cddado posebej v najem ali ne uživajo ločeno od zgradbe. Ako se oddajo posebej v najem, so zavezana davku na rente. Zgradbe, katere se ne morejo -porabljali same (na primer električni transformatorji) ampak samo v zvezi z ostalimi poslopji, pa tudi zgradbe, ki nimajo značaja trajnosti (ako se postavijo za krajšo nego trimesečno dobo) niso zavezane liišemu davku. Davčna oprostitev: -Hišnega davka se oproščajo med drugimi. 1. Tvor,niške in druge industrijske zgradbe, kamor se šteje tudi rudarstvo in zgradbe za javna skladišča, vendar pa samo toliko, kolikor ne služijo za prebivanje ali za prr.dajalnice ali za druga podjetja in druge obrate. Za tvorniške ali industrijske se smatrajo zgradbe, v katerih se predelujejo surovine ali pr-lfabrika.ti a stroji po principu razdelitve dela in k-:er se človeška moč porablja pretežno samo za nadzor ali za upravo in ako se dela na zalogo in ne samo po naročilu. Potemtakem se ne smatrajo za tvorniške zgradbe kopališča, mesnice, kovačnice, ' klavnice, navadne obratovalnice itd. Te zgradbe so -oproščene hišnega davka samo, ako tvorijo sestavni del tovarniškega 'Podjetja in se porabljajo za shrambo surovih in izdelanih produktov ali za tovarniško, rudarske -in pisarniške posle. Zgradbe ali deli teh zgradb, ki se porabit n j-o za stanovanja,_ prodajalne ali druge itake namenae, ki niso v zvezi s tovarniškim podjetjem ali niso na istem zemljišču kakor tovarne, so zavezane hišnemu davku. 2. Gospodarske zgradbe (koče, lesene zgradbe za spravlisnie orodia, kašče, shrambe, pr d, hlev. sušilnice, senik, sviniak, jedilne’ r-hr4nbe itd.) brez -ozira v čegavi posesti so, ako niso mrstnl.no oddane v na-iem in in/lio pnliedelstvu ali gozdarstvu, izvzemši prostore ki se jim vidi Iz gradbenega načina, da so namenjeni za stannvnnie. Hišnega, davka pa niso oproščene gospodarske zgradbe, v -katerih trgovci z živino spravljalo in -goie živino ali ima trgovec z žitom 'vsklo.diščp-n-o ž't.o, len iti take zgradbe niso v zvezi s reliedelsko-gozdarskim gospodarstvom. ampak s trgovino. 3. Zgradbe, ki služilo izključno kmetovalcem. in. -nii'1 kmetijskim delavcem za -urebi-vepie po vaseh in selsk-ih občinah, prav tako ra zvradbe. ki služilo istemu namenu, a stoje izven okoliša mest., tr«ov in krajev, proglašenih za krvna zdravilišča. Se-mkM ne sno.dnio letovišča, narrav-liena na poljskih pristavah, in zgradbe veleposestnikov. — Za kmetovalca po toi točki se ne smatra eni. ki se tratno bavi z industrijo, trgovino, obrtem in drugim pridobitnim p-oslovain-iptm -in t”'-mo,stalnim poklicem ali ima dohodek, ki izvira. iz razmer'a stalne javne ali privatne filtižbe. Davčna osneva: Davčna osnova je: 1. Pri zgradbah, ki so dejansko oddane v najem: letna najemnina, c-b času, ko se razglasi poziv za preložitev davčne napovedi. Najemnini se prišteje tudi vrednost vseh obveznosti in dajatev, -storitev i-n ugodnosti, ki jih mora najemnik vršiti iz naslova najemnine, odbijajo se pa stroški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo zgradbe. 2. Pri zgradbah, toi niso dejansko oddane v naieni: vrednost letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje ali najbližjo podobno obratovalnico ob času, ko se razglasi poziv za predložitev davčnih napovedi. Če ni predmeta za primerjanje, ugotovi vrednost letne najemnine davčni odbor z ocenitvijo po dejanskih krajevnih razmerah. Če se -odda stanovanje ali zgradba v najem skupno z vrtom, opremo, pritiklinami, orodjem itd., se plaču;e davek samo na oni del najemnine toi je bil dogovorjen posebej za zgradbo samo. Če ni določena s pogodbo posebna najemnina za zgradbe ali če je dogovorjena manjša vsota, nego bi se megla -določiti s primerjanjem najemnine za podobne prostore, določi najemno vrednost davčni odbor z -ocenitvijo po dejanskih krajevnih -razmerah. Stroški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo so odbitni: 1. v Ljubljani s 20%; 2. v -ostalih mestih, trgih, kopališčih in letoviščih s 25%; in 3. na vaseh s 30%. Za letovišča in kopališča se smatrajo po odredbi ministra za narodno zdravje in ministra za trgovino in industrijo v Sloveniji sledeči kraji: Bled, Bohinjsko -jezero, Čate-ške toplice, Dobrno, Jezersko, Kamnik, Kranj, Kranjska gora, Laške toplice, Lesce, Mojstrana, Poljče, Radovljica, Rimske toplice, Rogaška Slatina, Toplice pri Novem mestu in Topolšica. Ako se more značaj kopališča ali letovišča prisoditi samo enemu delu vasi, je davčna uprava dolžna, da v sporazumu s političnim oblastveni določi mejo kopališča ali letovišča tako, da se smatra za kopališče ali letovišče samo oni del, v katerem je večji del zgradb red-ovn-o oddan v najem gostom in tujcem. Davčna stopnja. Od čiste najemnine, t. j. od kosmate najemnine po odbitku stroškov za vzdrževanje, upravo in amortizacijo, znaša osnovni davek 12%, t. j. 12 dinarjev od 100 -dinarjev letne čiste najemnine. Poleg osnovnega davka se po vsoti skupnega čistega dohodka vseh davku zavezanih zgradb istega zavezanca v okolišu enega davčnega oblastva plačuje še dopolnilni davek in sicer: od prvih začetih ali polnih 10.000 Din 2%; od prihodnjih začetih ali polnih 10 000 dinarjev 4%; -od prihodnjih začetih ali polnih 10-000 di-dinarjev 0%; -od prihodnjih začetih a-li polnih 10-000 di-dinarjev 8%; od prihodnjih začetih ali polnih 10-000 di-d-inarjev 10%; od prihodnjih začetih ali polnih 10-000 di-dinar-jev 12%; od prihodnjih začetih ali polnih 1-0-000 di-dina-rjev 14%; i-n za vsako vsoto preko 70.000 Din 10%. Na dopolnilni davek se ne sme nalagati nobena samoupravna doklada. Za nove hiše ali dele obstoječih hi-š, ki so po dosedanjih zakonih oproščene hišnega davka, -se od dne 1. januarja 1929 plačuje namesto osnovnega in dopolnilnega -davka 3% davek. Kazni. Kazni so dvojne: za hišne lastnike vn za -in za najemnike. Ako hišni lastnik prijavi za odmero davka nižjo najemnino; nego jo je hiša c-b razglasitvi poziva za vložitev napovedi dejansko donašala, se -kaznuje, razen lega, da mora -plačati redni davek, z dvakrat do štirikrat toliko vsoto, za kate-r-o -je pretila državi oškodba. Najemniki, ki v napovedih potrdijo napačne podatke, se kaznu-'e -s kaznijo 50 do 300 Din. Za vložitev prijav dohodka hiš hodo pozivi v bistvu vsebovali sledeča navodila: Za vsako zgradbo, ki je zavezana plačilu zgradarne, je predložiti prijavo v času od 15. decembra 1928 do 15. januarja 1929. Prijava se vloži posebej za vsak objekt, ki jo v katastru posebe popisan, čeprav bi imel tudi dve hišni številki. Za več objektov skupaj se vloži ena prijava samo, ako so vsi označeni z eno hišno številko in popisani v enem kata-sterskem listu. Tiskovina za davčno prijavo se dobi pri davčnem oblastvu za ceno, ki je na njej označena. Tiskovine prodaja v Ljubljani tudi društvo hišnih posestnikov v Salendrovi ulici. Prijavo je vložiti tudi za one hiše, ki so začasno oproščene davka. Prijavo izpolni in jo vloži: 1. dejanski posestnik. Ako je hiša last več oseb, jo vlože vsi solastniki skupaj; 2. za pravne osebe vloži prijavo njihov predstavnik ali zastopnik, za nedo-letne njihovi stariši ali varuhi; 3. za mase pa njihovi zastopniki. Prijavo more vložiti tudi pooblaščenec, vendar pa mora ta priložiti prijavi pooblastilo. Prijavo je izpolniti v vseh razpredel-kih po redu v tiskovini. Vsak najemnik se mora v prijavi vpisati ped posebno zaporedno številko. Posebno važno je, da se točno izpolnijo razpredelki o donosu, ki neposredno vplivajo na ugotovitev davčne osnove donosa zgradbe dn podatki o številu in vrsti prostorov, katere porablja vsak posamezni najemnik. Točna izpolnitev je v interesu davčnega zavezanca, ker more le tako preprečiti nadaljno preizkušanje, zasliševanje in morebitne kazenske posledice. (Nadaljevanje in konec prih.) Plenarna seja načelstva Zveze trgovskih gremijev v Celju. (Konec.) Končno omenja poslovno poročilo, da bodo prizadevanja Zveze, da se ustanovi v Črnomlju še gremij za okraja Metliko in Črnomelj, v bližnji bodočnosti uspešno •zaključena. Pravila za nov gremij se že nahajajo pri obrtni oblasti in čim bodo odobrena, se bo vršil v Črnomlju ustanovni občni zbor. Na ta način bo izvršena popolna organizacija trgovstva v Sloveniji in Zveza bo pozdravila v svoji sredi še ‘28. članico — gremij v Črnomlju. II. Po poslovnem poročilu je povzel besedo zvezni podpredsednik g. Rudolf Stermecki in obširno utemeljeval predlog celjskega gremija, da ukrene Zveza primerne korake proti nameravani raztegnitvi pokojninskega zavarovanja na vse trgovske nameščence. Poudarja, da ho na ta način zopet občutno obremenjeno naše trggovstvo, ne da bi bile pri tem dajatve, ki jih nudi pokojninski zavod zavarovancem, v skladu z gmotnimi žrtvami službodajalcev. Velika večina trgovskih nastavljencev se itak osamosvoji, nastavljenke poroče, drugi pa zopet opu-ste svoj poklic ter si izberejo drugega, tako da ostane le neznaten odstotek uslužbencev trajno kot trgovski nastavljen«. Slednji pa se nahajajo večinoma pri podjetjih, katera imajo večje obrate in promet, in uživajo navadno tako plačo, da si za poznejša leta sami nekaj prihranijo. Mnenja je, da se naj pokojninsko zavarovanje razširi najprej na celo državo in šele nato pristopi k raztegnitvi kroga zavarovanih uslužbencev. Na ta način bi bile ustvarjene pravičnejše in enakomernejše konkurenčne | prilike za trgovino v celi državi in ne samo enostransko obremenjena Slovenija, ki že itak žrtvuje težke milijone na račun davčnih bremen in drugih javnih dajatev. Zato predlaga, da naslovi Zveza utemeljene predstavke na posamezne poslanske klube, da pri razpravi o novem osnutku pokojninskega zavarovanja v narodni skupščini upoštevajo tudi upravičene težnje našega trgovstva. Zvezno načelstvo je ta predlog soglasno osvojilo. III. O naši trgovini in oblastnih proračunih je obširno referiral zvezni tajnik ter smo glavne misli in načelne zahteve našega trgovstva, katere vsebuje poročilo, že objavili v predzadnji številki »Trgovskega lista« pod naslovom >Naše trgovstvo in oblastne davščine«. IV. O osnutkih novega konkurznega in izvršilnega zakona je podal poročilo istotako zvezni tajnik. Glede načrta konkurznega zakona se je vršila na inicija-tivo Zbornice TOI meseca junija posebna anketa vseh interesiranih činiteljev, ko so se složili glede potrebnih izpre-memb in dopolnitev k predloženemu osnutku. Načrt je i po sestavu i po vsebini skoraj docela posnet po sedaj pri nas veljavnem avstrijskem konkurznem redu iz leta 1914, ki uživa vsekakor sloves dobrega zakona. Zveza je v svoji izjavi med drugim posebno poudarila sta- lišče trgovskih krogov, da naj imajo pri postavitvi konkurznega upravitelja besedo predvsem upniki, saj ga je smatrati v glavnem za zastopnika upnikov. Vprašanje konkurznega upravitelja je v prvi vrsti vprašanje zaupanja, o tem pa, komu hočejo poveriti svoje zaupanje, naj odločajo upniki sami. Prvo mesto v konkurznem postopanju mora zavzemati interes upnikov; konkurzna imovina naj služi za zadovoljitev vseh upnikov in ne sme tvoriti vir izrednih dohodkov za nikogar. Po načrtu smejo upniki predlagati konkurznega upravitelja, odnosno njegovo zamenjavo in postavitev novega. Konkurzno sodišče pa more njih predlog odbiti, ako smatra, da je izvolitev pristranska in da je izmenjava upravitelja škodljiva za skupne interese kon-kurznih upnikov. Kompetenca upniškega odbora je torej okrnjena, kajti sodišče bo moglo vedno najti razlog, da odbije predlog upnikov. Glede osebe konkurznega upravitelja je pripomniti, da mora izčrpno poznati življenske in pravne prilike, ki igrajo vlogo v konkretnem slučaju. Vendar za upravo in realiziranje imovine ni potrebno vedno, da bi jo vršil ravno odvetnik. Zato naj bi se uva-ževala težnja naših gospodarskih krogov, da se postavljajo za konkurzne upravitelje v prvi vrsti neoporečne in strokovno kvalificirane osebe, a samo v slučajih, kjer gre za komplicirane pravne odnošaje, odvetniki. Za konkurze večjega obsega pa se naj postavita dva konkurzna upravitelja, eden strokovnjak in eden odvetnik. V konkurzih po skrajšanem postopku naj se odvetnik kot kon-kurzni upravitelj sploh izključi. Nadalje naj bi zakon odredil, da se določijo za konkurzne upravitelje samo oni kandidati, ki bi jih predlagale trgovske zbornice. Osnutek predvideva upniški odbor kot fakultativen organ, vendar naj bi bil obligatoren. Le v slučaju, da upniki z večino glasov sklenejo, da ni nujen, naj izostane. Kršitev prava upnikov pa po-menja tretji odstavek člena 95., ki pravi, da ne more biti izvoljen za člana upniškega odbora oni, ki ne prebiva na sedežu konkurznega sodišča. Samo v slučaju, da na sedežu konkurznega sodišča ni nikakih upnikov, morejo biti izbrani za člane tudi upniki iz drugih krajev. Ta odstavek je treba izločiti in dopustiti, da imajo vsi upniki pravico na izvolitev v upniški odbor brez ozira na kraj svojega bivanja. Za konkurznega upravitelja naj bi bil obvezen pristanek upniškega odbora, kadar hoče vršiti večje prodaje, n. pr. odsvojitev nepremičnin trgovskih in drugih podjetij. Kar se tiče konkurznih stroškov, naj bi služil kot temelj za določitev honorarja samo ko-nečni rezultat upravne delavnosti konkurznega upravitelja, nikakor pa ne njegovi posamezni čini. Vsi honorarji naj se določijo s posebno tarifo. Razen tega bi mogel konkurzni upravitelj zahtevati samo povračilo faktičnih stroškov. Odvetniki pa bi smeli za izključno odvetniške posle zahtevati še poseben honorar po obstoječih predpisih. Po načrtu določi stroške konkurzni sodnik po zaslišanju upniškega odbora. Proti njegovemu odloku se morejo pritožiti preza-dolženec in člani upniškega odbora na konkurzno sodišče. Nadaljnji pravni leki niso več dopuščeni. V tem oziru naj se načrt spremeni v toliko, da je proti odloku konkurznega sodišča še možna pritožba na višje sodišče in da imajo vsi upniki pravo na pritožbo. Glede prednostnih izplačil določa osnutek, da spadajo v drugi razred davki in druge javne dajatve, v kolikor niso zapadle pred, ko tri leta pred otvoritvijo konkurza. Ta rok naj bi se znižal na eno leto. Končno naj bi se eventuelno vnesle v načrt določbe o takozvanem predkonkurznem postopku — v naši državi še nimamo urejenega poravnalnega postopanja — ki pomenja hitrejšo, enostavnejšo in cenejšo zadovoljitev upnikov. Njegov namen je, da omogoči poravnavo in prepreči konkurz. V to svrho more konkurzno sodišče prilikom predhodnega re-šenja konkurznega predloga odrediti vse, da se imovina prezadolženca očuva dotlej, ko se otvori konkurz. Temu služita odsvojna zabrana in sekvestracija dolžnikove imovine. Nadalje je prejela Zveza od Zbornice TOI v pretres in izjavo osnutek novega izvršilnega zakona, ki je ravnotako skoraj docela posnet po v Sloveniji in Dal- maciji veljavnem avstrijskem izvršilnem | redu iz leta 1896. Vsebuje pa nekatere važnejše razlike, naprarn katerim mora trgovstvo zavzeti svoje stališče. Tako so predvsem pomembne določbe čl. 67. do 74., ki vsebujejo omejitve eksekucije na kmetska posestva. Pri kmetu je izvzeta od kakršnekoli izvršbe njegova hiša z gospodarskimi poslopji in zemlja, namenjena poljedelstvu ter neobhodno potrebna za prehrano kmeta in njegove obitelji, katera živi z njim v skupnem gospodinjstvu. Minimum, izvzet od izvršbe, bo predpisal ministrski svet, pri čemer po upošteval predvsem gospodarske prilike poedinih pokrajin države. Te omejitve izvršbe na kmetska posestva so z gospodarskega stališča nevzdržne, ker bi pomenile samo kreditno onesposobljenje malega kmeta ter povzročile tako tudi v trgovini občutno škodo. Slednja ima v malem kmetu enega svojih najboljših odjemalcev in je predvsem interesirana na tem, da ostane ta konzument kreditno sposoben. Zato naj se navedene omejitve izločijo iz predloženega načrta. — Nadalje zahteva naše trgovstvo predvsem iz rudarskih revirjev, da se vnese v nov osnutek določba, ki bo dopuščala izvršbo na rudarske mezde. Po veljavnem rudarskem zakonu je rubež rudarskih mezd nemogoča, kar so rudarji izrabljali v taki meri, da je zašlo mnogo trgovcev, ki so jim nudili v sili potrebne kredite, v velike plačilne težkoče. Po statističnih podatkih znašajo samo v občini Trbovlje dolgovi rudarjev, ki so jih napravili pri trgovstvu in obrtništvu, nad 5,600.000 dinarjev. V zmislu prednjih izvajanj naj tudi poda Zveza svoje mišljenje k predloženemu osnutku. V. O proračunu in odmeri zvezne doklade je poročal zvezni podpredsednik g. Kavčič. Za bodoče leto bi znašal proračun ca. 170.000 Din, ker mora predvideti tudi večjo postavko za najemnino uradnih prostorov z ozirom na to, da je Zbornica TOI Zvezi z majem prihodnjega leta odpovedala dosedanje prostore. Narastli bodo tudi potni stroški, ker je pač potrebno za poglobitev odno-šajev med Zvezo in posameznimi gre-niiji, da Zveza po svojih delegatih redno poseča občne zbore posameznih grenii-jev, prireja tudi razna predavanja itd. Izraža menje, da naj ostanejo doklade za leto 1929 v isti višini, kakor za tekoče leto, posamezni gremij! pa naj jih stavijo v svojo proračune kakor druge postavke, da se izognejo odijoznosti dvakratnega pobiranja: enkrat za gremij, enkrat pa za Zvezo. Predlog g. Kavčiča so s toplimi besedami podprli g. predsednik Weixl, g. Verovšek, g. Fiireager in g. Elsbacher ter ga je končno zvezno načelstvo soglasno odobrilo. VI. Pri raznoterostih je stavil g. Kavčič predlog, da pristopi Zveza kot članica k društvu »Trgovski dom«, ki si je postavilo za cilj, da postavi trgovstvu v Ljubljani lastni dom. V njem bi dobila tudi Zveza svoje uradne prostore in zato naj bi po proračunski možnosti prispevala vsoto 20.000 Din. Nadalje je stavil g. Kavčič predlog, da bi se naj občni zbori vseh gremijev izvršili v prvih treh mesecih vsakega leta, da bo mogla nuditi Zveza pri svojem občnem zboru točno sliko o delovanju posameznih gremijev pri svojih lastnih prizadevanjih. Dalje naj bi Zveza priredila v okoliših posameznih gremijev predavanja o novem davčnem zakonu, kar bo gotovo in-teresiralo naše trgovske kroge. Vse te predloge je zvezno načelstvo soglasno osvojilo. G. predsednik Weixl je stavil predlog, da protestira Zveza proti ukinitvi finančnega ravnateljstva v Mariboru, kar je bilo soglasno sprejeto. Nadalje je g. predsednik priporočal, da bi izdala Zveza enotna navodila glede ustavitve nudenja raznih daril v trgovinah, ki povzroča trgovstvu precejšnje stroške. V tem oziru so se pojavila med navzočimi odborniki razna mnenja, pa je bilo sklenjeno, da izvede Zveza o perečem vprašanju pismeno anketo med vsemi gre-miji, da bo mogoče storiti zaključke, ki bodo najbolje odgovarjali interesom našega trgovstva. Po izčrpnem dnevnem redu je g. predsednik ob pol 2. uri zaključil sejo in se vsem g. odbornikom prisrčno zahvalil za pažnjo, ki so jo posvetili obravnavanju interesnih vprašanj našega trgovstva. Za decentralizacijo reklamacijske službe na železnicah. V smislu Uredbe o organizaciji sa-obračajne službe je generalna direkcija železnic ukinila vse doledaj obstoječe samostojne komercijalne oddelke pri oblastnih železniških direkcijah in prenesla agende na komercijalni oddelek generalne direkcije. Ta ceniralizacija poslov je posebno neprijetno zadela gospodarske kroge glede reševanja reklamacij in odškodninskih zahtev, ker je zvezana z mnogimi neprilikami in zakasnjevanjem rešitev. Zato je v plenarni seji Zbornice TOI dne 5. t. m. podpredsednik g. I. Ogrin predlagal, da se Zbornica inleresira pri ministru prometa, da se reklamacijska služba zopet decentralizira in dž oblastnim direkcijam ono kompetenco, ki so jo imele pred uveljavljenjem zgoraj citirane Uredbe. Plenum zbornice je gornji predlog naravno soglasno sprejel. TERMINI PRIIIODNJELETNIH PRIREDITEV LJUBLJANSKEGA VELESEJMA. Uprava Ljubljanskih velesejmov je na svoji zadnji seji sklenila, da se vrši pri-hodnjeletni IX. mednarodni vzorčni velesejem od 30. maja do 9. junija, torej v istem času, kot leta 1928. Mednarodnemu velesejmu namerava priključiti špe-cijelno razstavo avtomobilov in razstavo izdelkov domače obrti na narodnih vezenin Slovenije. IV. jesenska prireditev »Ljubljana v jeseni« pa se bo vršila v širokem obsegu od 31. avgusta do 9. septembra. Ta zelo priljubljena razstavna prireditev bo prihodnje leto obsegala zopet naše kmetijstvo, vendar bo razstava prirejena v novih smernicah. Obsegala pa bo tudi veliko gozdarsko in šumarsko razstavo, lovsko razstavo, obsežno razstavo društva Zoo, vrtnarsko razstavo in umetniško razstavo. V okvirju obeh prireditev pa namerava velesejmska uprava prirediti še dnige zanimive razstave. * * * FRANCOSKO HMELJSKO POROČILO. Strasbourg, 10. decembra 1928. Francoski Uradni list objavlja sledeče podatke o letošnji hmeljski letini v Franciji: nasadi skupaj 4810 ha, od teh v Alzaciji 3040 ha; skupni pridelek 73.240 q po 50 kg; od tega v Alzaciji 43.780 q. Površina nasadov je ostala proti lanskemu letu nespremenjena, med tem ko je pridelek za ca 28.000 q manjši. Francija izkazuje toraj največji primanjkljaj izmed vseh držav. Cene alzaškega hmelja srednje-dobre kakovosti so se stabilizirale med 400 in f)00 franki za 50 kg. Za prvovrstno blago, ki pa je skoro vse v drugi roki, se plača 600 do 700 frankov. Vojvodinsko in slovensko blago se plačuje vsled nizkih ponudb po 300 do 400 frankov, t. j. 9 do 14 Din za kilogram po odbitku vseh stroškov, franko jugomeja. — Pivovarne zadnji čas skoro nič ne kupujejo in pred prazniki tudi ne bodo. — Po novem letu se splošno računa z višjimi cenami. Kakor v Nemčiji in na Češkoslovaškem se opaža tudi tukaj gonja proti jugoslovenskemu hmelju, ki kvari s svojimi cenenimi ponudbami trg domačemu pridelku. Tako se namerava carino že zopet zvišati, na kar treba opozoriti merodajne kroge, ker se ravno sedaj vršijo pogajanja za novo trgovsko pogodbo s Francijo. J. Lavrič. Iz naših organizacij. Kaj je z delovnim časom v trgovinskih obratovalnicah (lne 17. decembra? Sreski gremij trgovcev v Celju opozarja vse svoje člane, da v smislu naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic, ki jo je izdal veliki župan mariborske oblasti z odlokom O. br. 2060/1. od 31. julija t. 1. mora počivati delo v trgovinah v ponedeljek dne 17. decembra, t. j. na rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Aleksandra ves dan. Toliko vsem v vednost in ravnanje. Načelstvo. Dober dobiček brez rizika Razpečuje v kraljevini SHS Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 26 dosežete s prodajo •levih HAGGI'ievih izdelkov za juhe. Iz predsedstvenega poročila Zbornice TOI. (Iz poročila, ki ga je podal zbornični predsednik g. Ivan Jelačin v plenarni seji dne 5. t. m.) (Nadaljevanje.) industrija umetnih gnojil razvija živahno propagando za razširjenje uporabe gnojil v tuzemstvu, v kateri zaostajamo celo daleč za Bolgarijo. Izvozni promet se razvija pod vedno težavnejšimi pogoji in nepovoljnejši-rni cenami. Velika ovira je davščina na električni tok, od katere bi morale oplemenjevalne industrije, ki iz importiranih surovin ca 90 % svojih proizvodov izvažajo, biti vsekakor oproščene. Živahnejša stavbena delavnost je omogočila ugodnejšo zaposlitev vseh stavbnih obrtov in podjetij za izdelavo gradbenega materijala. Opekarne so bile polno zaposlene, prodaja blaga gladka in plačila povoljna. Cene zidne opeke so bile dobre, nasprotno pa cene strešne opeke vsled pritiska konkurence zelo nepovoljne. Usnjarska industrija je bila zadovoljivo zaposlena ter se je uspešno udcjstovala tudi v izvozu v dobi polletne hausse. Nasprotno pa je čevljarska industrija imela za ca 20% slabšo zaposlenost nego lansko leto, ker so prilike na domačem tržišču zelo nepovoljne. Razmeroma najneugodnejši je bil položaj v prehrambenih industrijah. One se danes v eksportu sploh ne morejo več uveljaviti vsled visokih uvoznih carin in prometnega davka inozemskih držav, dočim na domačem tržišču v sedanjih prilikah ne najdejo zadostnega konzuma. Naša mlinarska industrija izkorišča komaj četrtino svoje kapacitete. Naprave klav-niških industrij so neizkoriščene in konzervna industrija vsled predrage produkcije ne more uspešno konkurirati. Povečanje trošarinskih davščin je občutno zadelo pivovarsko industrijo in produkcijo alkohola ter je kljub vročemu poletju konzum piva nazadoval skoro za 20% napram prejšnjemu letu. Produkcijo alkohola ubija različnost državnih, posebno tudi oblastnih davščin, žal da zbornična prizadevanja za izjednačenje do-sedaj niso prinesla željenega uspeha- Elektrifikacija zborničnega področja zadovoljivo napreduje in ustvarja s tem podlago za nastanitev novih industrij. Zato smo zavzeli tudi stališče proti obremenitvi toka, ki služi v produkcijske svrhe. V splošnem velja za eksportne industrije, da so ob povečanem izvoznem kontingentu in povečini nazadujočih cenah vzdržale svojo pozicijo. Izvoz premoga beleži v letošnjem letu nadaljno nazadovanje, pa tudi dotacija domačih konzumentov je vsled kritičnega pomanjkanja vagonov občutno trpela. I>. Izvozniški kongres. — Osnovanje zavoda za zunanjo trgovino. Vsi ti pereči problemi, ki se pojavljajo v našem gospodarskem življenju, so bili predmet izčrpnih razprav letošnjega izvozniškega kongresa, ki se je vršil dne 8. in 9. septembra v Beogradu. Posebno se je bavil kongres s problemom pasivnih krajev, pod katerimi se misli v prvi vrsti na Dalmacijo, Hercegovino in na Črno goro, ki pa je tudi za naše zbornično področje aktualen in ga bo treba temeljito proučiti. Posebno v ljubljanski oblasti imamo mnogo srezov, ki s poljedelsko produkcijo, pa tudi z gozdnim gospodarstvom ne morejo dati svojemu prebivalstvu primernega zaslužka. Ljudstvo vegitira svoje siromašno življenje ali pa se izseljuje in išče kot najcenejša delovna moč bore eksistence v daljni tujini. Edini izhod za take kraje je upeljava novih domačih obrtov in obnova nekdanjih obrtov, ki so pod Avstrijo vsled konkurence iz tujih krajev propadli, da se delovne moči teh krajev izkoristijo in njihovo gospodarstvo povzdigne. Zbornica v lem oziru pozdravlja akcijo oblastnih samouprav in jo bo s svoje strani do skrajnih možnosti podpirala. (Konec prihodnjič.) UKaHHHnHMBHMHBBBfllMaMMHKMiaaMBaaHHMi Univ. Drof. dr. M. Škerlj: PftfltflLft iiimmiimiiiiiimiiiiiiniii: naših llllltlllllllHIIIIUi' delnišk h iilllliiiilliiiimiiiiiiiiiMiii, družb fO (O % Ul £2 W rX3 OJ ™ o *t/» s s = n* Ul N (B o Š? S TJ a S o .5 > g iš W * S g 2 r- o ^ T3 •» Šc 0) — m ” C E .S «J mm :=?*-• ra a § ■£ S =3 Ji .EL Ml > KEDAJ JE PLAČILO JAVNIII DAVŠČIN VELJAVNO NAPKAM DRŽAVI. Finančna delegacija objavlja uradno: Ker so se dogodili primeri, da so neopravičene osebe pobirale javne davščine izven prostorov davčnega urada (davčne uprave) ponavljam sledeči razglas: Plačanje javnih davščin je za državo le tedaj veljavno, če se izvrši ali v prostorih davčnega urada (davčne uprave) in to le proti pobotnici, lastnoročno podpisani od d v e h uradnikov, Tme-novanih v razglasu, ki je nabit na vidnem mestu v vsakem davčnem uradu, ali pa na pošti s poštno položnico proti prejemnem potrdilu poštnega funkci-jonarja. Glede plačevanja javnih davščin v roke davčnega eksekutorja pa velja čl. 7 uredbe ministra za finance o postavljanju davčnih eksekutorjev »Uradni list« ■l dne 8. januarja 1928, št. 5/2 ex 1921, po kateri sme davčni eksekutor sprejeti od enega dolžnika največ do 25 Din, to pa le proti priznanici iz svojega bloka. Kdor bi. se poslužil kakega drugega posrednika ali pa ne v mejah til navedenih predpisov, odgovarja sam za posledice nepravilno opravljenega plačila napram državi. Trgovina. Opozorilo za nakupovalce radio-apara-tov. Proti tvrdki »Radioversandhaus E. Grab & C. Rottloff v Berlinu N 4, Gar-tenstrasse ICO se je pritožilo več naročnikov, češ da ni točno izvršila naročenih dobav. Tvrdka je tudi v raznih časopisih ponudila brezplačno dobavo ra-dio-aparatov v reklamne svrhe in je zahtevala od interesentov, ki so se prijavili na taka vabila 200 Din za kritje stroškov. Po informacijah zagrebškega nemškega konzula ni imenovana tvrdka vpisana v trgovskem registru in se interesenti pred sklepanjem kupčij s to tvrdko svarijo. Novi sejmi v občini Tišina. Ministrstvo trgovine in industrije je podelilo z odlokom od 31. avgusta 1927, br. 8946-III v prizivnem postopu občini Tišina, i v srezu Murska Sobota, pravico do ob-državanja dveh letnih kramarskih in živinskih sejmov v Tišini, ki sta se določila na dan 10. aprila in 7. septembra vsakega leta. Sejm se vrši, če pride na sejmski dan nedelja ali praznik, naslednji delavnik. Trgovska bilanca češkoslovaške je izkazala v novembru 235,500.000 Kč aktivnosti; aktivnost prvih letošnjih enajst mesecev je dosegla s tem 1788 milijonov Kč (lani 2232 milijonov). Nemčija je pri novemberskem uvozu udeležena s 25-66%, pri izvozu z 19-74, Jugoslavija z 2-5 in s 3-50%. PO SVETU. Češkoslovaška tesktilna komisija na Masarykovi delovni ^kademiji bo spremenjena v samostojen tekstilni zavod. Zavod ge bo pečal z vsemi vprašanji, ti-čočimi se pospeševanja tekstilne industrije, zlasti glede racionalizacije. Francosko kovinsko podjetje Pont il Mousson v kraju istega imena dobiva zmeraj več naročil. Ni še dolgo, ko smo brali, da je kril Salzburg svojo potrebo na ceveh v Pont a Moussonu; sedaj beremo, da se je tudi dunajska občina odločila, da bo štiri leta dobavila cevi od francoskega podjetja. Vsako leto bodo dobavili 300 vagonov. Monopolno družbo za izvoz špirita z glavnico 1 milijon zlatov so ustanovili na Poljskem. Na poslovanju družbe si je pridržalo finančno ministrstvo velik vpliv. Nemški vžigalični kartel hoče pokupiti oziroma odstraniti vsa podjetja, ki mu niso včlanjena. Izgledi so ugodni. Merodajen v nemškem kartelu je švedski vžigalični trust. Nemški kalij izkazuje v novembru številko nad 730.000 met. stolov; v lanskem novembru so prodali 683.000 stotov, letos torej 8% več. Vsled bankrota Credito Meridionale v Neapolu se je zrušil sedaj tudi Credito Pugliese v Bari. Ker je ta zavod v tesni zvezi z neapolskim, je nastal run, ki ga zavod ni mogel premagati. Angleška Marconijeva družba je določila dividendo za 1. 1927/28 na 10 odstotkov. Družba. Sueškega prekopa izplačuje vmesne dividende 110 frankov na osnovne delnice in 202-75 frankov na prednostne delnice, povprečno 20 frankov več kot lani. Načrt za ureditev bankarstva na Ogrskem, za kar so se dve leti pripravljali, so sedaj opustili. Vlada prepušča bankam samim, da reformo bankarstva razmeram primerno izvedejo. Končni bombaževi pridelki v Zedinjenih državah v seziji 1927/28 cenijo uradno na 14,737.000 bal po 500 funtov, od koje teže pride 21'7 funtov na amba-lažo. Povprečni pridelek zadnjih petih let je znašal 14,160.000 bal. Zadnje in zaključne statistične podatke bodo objavili 20. marca 1929. Vsa z bombažem obdelana zemlja meri 45,326.000 aerov. General Motors so po zadnjih poročilih precej udeleženi na italijanski avto-mobilni tvrdki Fiat. Evropske podružnice ameriških borz bodo ustanovili v bodočem v Berlinu, Amsterdamu, Bruslju in v Švici, in to vsled naraščajoče udeležbe evropskih krogov na ne\vyorški borzni kupčiji. Svet ruskih ljudskih komisarjev je predložil načrt glede dviga poljedelstva. Z raznimi odredbami naj se dvigne pridelek pri zasebni posesti za 30 do 35%, pri državnih ali zadružnih posestvih pa za 60%. Ameriški plovbni urad ima 17 milijonov dolarjev zgube. Pred vojsko niso imele ameriške U. S. A. nobene trgovske mornarice, med vojsko so si jo ustvarile. Pa ni mogla z evropskimi mornaricami konkurirati, nabavni in vzdrževalni stroški so bili visoko nad evropejskimi. Začel se je proces zgube in se je nadaljeval skoz vsa povojna leta. Sedaj poroča ameriški plovbni urad kongresu, da znašajo skupne zgube pod njegovim vodstvom obratujočih družb skupaj z vzdrževalnimi stroški v zadnjem letu 17’4 milj. dolarjev, kar si razlagajo z zmanjšanim povpraševanjem po naložil-nem prostoru in z naraščujočim vzdrževalnimi stroški. Urad je prodal v teku leta 67 ladij v vrednosti 6 milijonov dolarjev in jih je imel 1. junija t. 1. še 758. Avstralski pšenični pridelek cenijo na 41 milijonov meterskih stotov, to je za 28‘5% več kot lani, ko je znašal 31'7 milijonov meterskih stotov, in tudi več kot letna povprečnost zadnjih petih let. Kritje bankovcev Angleške banke je padlo v zadnjem času od 43-66 na 38'08 odstotkov. Zvezo koncerna Minerva in Daimlerja smatrajo za predznanilko večjega evropskega avtomobilnega sporazuma. Pravijo, da se bo tudi Citroen udeležil nove kombinacije. Konkurzov na Nemškem v novembru je bilo 674, poravnalnih postopanj je bilo otvorjenih 282; odnosni številki za oktober sta 685 in 264, torej približno isto. Ljubljanska borza. Tečaj 12. decombra 1928. rovjjjc- sevanji Din Ponudba Din »■VUU; Am*t*rra t. 1. ponudbe slede doiiave ka- I vijakov, matic, razreda že^za. podložnih Vinocel Tovorno vlnslcepca kisa« d. 2E O. H5,# £|ofoSj€lL3.'Sl€a# nudi naifinelli m o NAMIZNI 1CIS iz pristnega vina. Zahtevajte ponudbo I Tehnllno in §iS&5Ieni«n© naimoder« r.eia tsrele^a kisarna v iugoslavili Pisarnai LJuSaSjana, Dunajska cesta la, II. nadstr. TcSaJon 2383. , O plošč itd. — Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 24. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 60 komadov praznih sodov od olja. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 18. decembra t. 1. ponudbe glede dobave cevi za pranje kotlov; do 20. decembra t. 1. pa glede dobave usnja. — Dne 22. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici oferlalna licitacija glede dobave šamotne opeke. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) obrl TRŽNA POROČILA, Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. decembra 1928 je bilo pripeljanih 237 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tedov stari 90—125, 7 do 0 tednov stari 225—250, 3 do 4 mesece stari 360—450, 5 do 7 mesecev stari 480—500, 8 do 10 mesecev stari 580—700, 1 leta stari 1000—1400 dinarjev komad; 1 kg žive teže 10 do 12-50, 1 kg mrtve teže 16—18. Prodanih je bilo 127 svinj. iTsn Hribar: 155 Mofi spomini. Nastopilo je zasedanje deželnega zbora, v katerem po dogovoru nisem več kandidoval. V tem zasedanju prišla je na vrsto sprememba deželnega reda in deželnega Volilnega reda. Ti predlogi so v prejšnjem zasedanju poslanci narodnonapredne stranke pod mojim vodstvom obstruovali in s tem onemogočili. Izprevidel sem bil namreč, da merita na to, da Vseslovenska ljudska stranka spravi Narodnonapredno stranko ob ves vpliv v deželi. — Predlogi, ki jih je vlada sedaj predložila deželnemu zboru, sta bili še veliko neugodnejši, kakor predlogi, ki sta mu bili predloženi v zadnjem zasedanju. Deželni red imel se je namreč tako izpreme-niti, da bi bila v bodoče onemogočena vsaka obstrukcija. Ker se pa ta izprememba ni mogla izvršiti brez izrečnega dovoljenja narodnonaprednih poslancev, pomenil je predlog za tako spremembo nič več in nič manj, ko da poslanci narodnonapredne stranke pomagajo nabrusiti bodalo, s katerim naj jih potem nasprotna stranka zadene v srce. In vendar se je zgodilo, da je ta izprememba deželnega reda bila sprejeta'. Poslanci dr. O r a ž e n, G a n g e I, Pirc in d r. Vilfan pripovedovali so mi, ko so prišli iz dotične seje deželnega zbora, da čutijo, da so nekaj groznega storili in da se sramujejo sami pred seboj. Na moje vprašanje, zakaj tega niso preprečili, dejali so mi, da so jim tako glasovanje ukazali dr. Tavčar, dr. Triller in P 1 a n t a n , ki so stvar med seboj dogovorili, ne da bi jo bili spravili v klub ter kratko-malo izjavili: »Dogovorjeno je. Mi moramo glasovati!« Posledice so se pa tudi kmalu pokazale. Šuster-šičevci postali so neomejeni gospodarji v deželi in deželni glavar Šuklje začel je uganjati vse mogoče nasilnosti proti poslancem narodnonapredne stranke ter v kali zaduševati najnedolžnejše poskuse obstrukcije. Videč v kako ugodnem položaju so, začeli so šusteršičevci brezobzirno kovati zakone, ki so merili na oškodovanje Ljubljane in naprednega prebivalstva v deželi sploh. Delali so to tem laglje, ker so vedeli, da jim tega obstrukcija zabraniti ne more. Tako je nastal novi volilni red za občine, novi občinski in volilni red za mesto Ljubljano in pa novi cestni zakon, katerih vseh bi ne bilo, ko bi narodnonapredni poslanci ne bili tako slepo privolili v spremembo onega para- grafa deželnega reda, ki je omogočal obstrukcijo. To izprevideva sedaj tudi že dr. Tavčar. Na nekem nedeljskem shodu v Trnovem je to naravnost priznal. Meni pa je jasno postalo, kako je do tega prišlo. Ker sem se jaz, dokler sem bil predsednik kluba narodnonaprednih poslancev, temu z vso silo — tedaj tudi z obstrukcijo — protivil, hotel jo je dr. Tavčar mahniti po ravno nasprotni stezi, po kateri pa je zašel on sam in z njim vred vsa ostala deželnozborska delegacija Narodnonapredne stranke v močvirje, iz katerega ji ni rešitve. Leta 1910., iz razlogov, o katerih sem obširneje govoril na drugem mestu, moja izvolitev za župana ljubljanskega ni bila potrjena več. Takrat sem bil takoj spočetka mnenja, da novo zopetno izvolitev odklonim in sem to izjavil tudi v izvrševalnem odboru narodnonapredne stranke. K drugi seji izvrševalnega odbora pa sta prišla dr. Tavčar in dr. Triller z vestjo, da novi ljubljanski občinski volilni red, ker se zanj, kakor sta slišala od dr. Egerja, zanima nemški »Volks-rat«, na vsak način zadobi cesarjevo sankcijo. D r. Triller je pristavil: »Boj bodemo imeli; boljše je torej, d.a ga imamo preje, kakor kasneje.« Ta izrek, potem pa splošno mnenje, ki je vladalo po Slovenskem v očigled nezaslišanemu postopanju vlade proti moji osebi, napotil me je, da sem, ustrezajoč tudi želji pretežne večine občinskega sveta, izvolitev zopet sprejel, dasi so mi znane bile vse posledice, ki so imele iz tega nastati. Občinski svet je bil nato razpuščen in dogovorjeno je bilo v klubu občinskih svetnikov, da se pri novih volitvah kandi-dujejo vsi prejšnji občinski svetniki. Jasno je bilo takrat, da župan po novih volitvah, ker moja izvolitev seveda zopet ne bi bila potrjena, ni mogel nikdo drugi postati ko dr. Tavčar; a dr. Tavčar v to ni verjel. Ker so mladi strančni pripadniki simpatizovali z mano in je javno mnenje bilo vse na moji strani, sumil je, da bom — oprt na ti okolnosti — vnovič kandidoval za župana. Videč to, izjavil sem, da mi je le za ohranitev sloge v stranki in da, če bi moja oseba utegnila temu biti na poti, odstopim od načelstva izvrševalnega odbora. Ko sta se nato po nekolikokratnem posvetovanju v mojem stanovanju dosegla mir in sprava med mladini in starini, odpovedal sem se res načelstvu. Da se mi ne bi moglo očitati, da hočem vršiti na odločbe izvrševalnega odbora kakršenkoli pritisk sploh, izstopil sem tudi iz letega in se potem tudi agitacije pri volitvah za občinski svet nisem več udeleževal. Sam lojalen do stranke, si nisem mogel misliti, da bi stranka ne bila lojalna do mene. Pričakoval sem zato, da se tako, kakor je bilo dogovorjeno, predno postavi kandidate, obrne do mene, bi li hotel zopet kan-didovati. Tri dni pred dobo, v kateri je' bilo treba prijaviti kandidatne liste, izvem, da so bili vsi bivši občinski svetniki pismeno vprašani, če kandidujejo vnovič ali ne. Ker meni tako vprašanje od izvrševalnega odbora ni došlo, obrnil sem se do njega ter mu naznanil, da kandidujem. Komaj pa je izvrševalni odbor to pismo prejel, tekel je dr. Tavčar s kandidatnimi listami k deželni vladi ter jih je vložil. Jaz bi bil sicer lahko sestavil svojo kandidatno listo ter bi bil sam izvoljen in poleg mene bržkone tudi še nekaj drugih kandidatov; a v zadnjem trenotku nisem hotel motiti, držeč se tozadevnega načela, sloge v stranki in tako sem rajše pretrpel tudi to žalitev. — Dr. Tavčar se mi je kasneje na različne načine izgovarjal. Prvi njegov izgovor je bil, da bi bili mene morali voliti za župana. Na mojo odvrnitev, da je ta trditev neutemeljena, pa je dejal, da vsaj za podžupana, in da bi — čim bi «e to bilo zgodilo — on ne bil potrjen za župana. Drugokrat mi je zopet dejal: »Kako smo mogli vendar tebe kandidovati! Saj bi bil potem v občinskem svetu ti o vsem dobro informovan, jaz pa o ničemer.«* Glavni povod pa je brez dvojbe bil, da je baron Schvvarz želel, da stranka mene ne kandiduje in da je narodnonapredna stranka, odnosno nje izvrševalni odbor imel tako malo hrbtenjače, da se je tej želji udal. Mene je to postopanje tako užalilo, da nisem hotel sprejeti kandidature za državni zbor. Dr. Tavčar in dr. Triller, dasi sta dobro vedela, kako sta me a svojim postopanjem glede kandidature v občinski svet razžalila, vedela sta tudi dobro, kako potreben bi bil novemu občinskemu svetu ljubljanskemu v državnem zboru na Dunaju. Zato sta se prav do zadnjega časa trudila, da me pregovorita, naj bi kandidaturo prevzel; a ostal sem stanoviten. Priznavam pa, da moja občutljivost ni bila umestna, kajti ko bi bil državni poslanec, imel bi bil sedaj, ko se je vlada spremenila, jako ugoden položaj in bi bil bržkone marsikaj odvrnil, kar se je v finacijelnem obziru na škodo mestu ljubljanskemu, v jezikovnem obziru pa na škodo slovenskemu narodu, ukrenilo. VELETRGOVINA m VA ajLjT L J IS 13 £ f A N A. ŽITA IN MOKE ~ RESLJEVA CESTA 24 LASTNI AVTO 4ATIČNI VALJČNI MLIN. Priporoča po najnižjih cenah razno mlevsko proizvodo in vse vrste žita, kakor tudi pšenično moko iz prvovrstnih banaških mlinov. SPECIJALNA TRGOVINA KRMIL. Brzoj.: Volk Ljubljana. Zahtevajte cenik! Telofon štev. 2449- Prometni zaved za premog d. d. v Ljubljani, MiktoSifeva cesta 15/9. prodala samo na debelo PREMOG tu- in inozemski za industrije in domačo kurjavo, KOVAŠKI PREMOGI vseh vrst, KOKS, livarski, plavžarski, plinski, BRIKETE. VELETRGOVINA A. ŠARABON v Ljubljani prlporota Špecerijsko blago raznovrstno žganj«, moko in deSelne pri. dfilha. • Raznovrstno Advokat dr. Egon Stare zapriseženi sodni tolmač češkoslovaškega, italijanskega in nemškega jezika, dosed8j advokat v Trstu si dovoljuje vljudno naxita iti, da je otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani, Knafljeva ulica 10|J. Telefon 3145 Č k. račun 15150 RUDNIN^O VGDO Lastna praSarna za kavo in m!in xa diSavo električnim obratom. Bruno Belasr*stč strojno tičanje in tapeciranje avtomobilov Ljubljana VII. - ŠilK« 1 prn ? «P* ^ Ureja dr. IVAN PLE5S - 7,a trgovsko - industrijsko d. d. >MERKTTR< kot iwlai.-u.-lia in tiskarja: 0. MUTA LEK. Ljnbljima.