DOLENJSKE NOVICE Cena jim je za cel»; leto 10 K, za pol leU ň K. Naročnina za NeniČijo, Bosno in drage evropske države snaSa lïJ'— K, za Ameriko H' ' Lisi in «glasi ne piiunijejo iia(»ie,j. Dolenjske Novice izliajajo vsiik Četrtek ; ako : : je ta" dan praznik, dan poprej, : ; - K. Vse dopise, iiarnťniuo in uziiniiila Npiejeitia tiskarna J. Krajec uaal. Za realno gimnazijo V Novem mestu. [II. Nato ovrže poročevalec, ravnatelj Wester pomisleke, ki jih je izrazil dr. Dolenc glede grščine. V realni gimnaziji se bo giščiiia poučevala kot neobvezen predmet,' tako, da se bodo dijaki lahko po-sveëali tudi teologiji. Na predlog nadzornika Skalickega, naj se nvede že prihodiije leto opisna geometrija, ravn. odgovori, da se bo zavzel za to. Nato se dotakne vprašanja, aH se naj nvede fi'ancošžina ali italijanščina. Prej je zavzemala prvo mesto v našili šolah nemščina, naše državno in kulturno središče je bil Dunaj. Zdaj se je to spiemenilo. Slovenci si imajo poiskati novo knlturno-svetovno središče, novo orijentacijo; v po-stev prideta Praga in Pariz. Za to pa nc bo neobhodno potrebno ne znanje laščine, ne nemščine. Nemščino smo sicer sedaj Še obdržali iz prejšnjih časov; ali bo poslej še potrebna, to pokaže bodočnost. Ootovo je, da nemščina ne pride nikdar več do tiste veljave, ki jo je imela. Ker ))a mi sami nimamo toliko kulturne moči, da bi či'pali sami iz aebe, si moramo poiskati svetovno-kulturno Žarišče. Samo na Čehe se ne bomo naslanjali, saj tudi Čehi sami sebi ne zadoščajo, anipak težé proti Parizn. Tako bomo delali tudi mi. Zato pa je potrebno, da se uvede v naše šole Francoščina. Italijanščina se lahko goji kot prost predmet v višjih razredih. Kar se tiče strokovnih so), smo na Slovenskciti v.gIo zaostali. V Ljubljatii je sicer višja obrtna šola, ki ima lepo bodočnost; a v Novem mestu nimamo nič sliČnega, niti obrtne, niti trgovske šole. Zlasti trgovska šola bi bila potrebna. Tako sva z g. žnpanoiii že govorila, da bi se na realni gimnaziji osnoval trgovski tečaj, kjer se bi dijaki lahko i^obražali v trgovskih predmetih. Na predlog sodn. svetnika dr. Kozine, naj bi imela dekleta v gimnaziji iste pravice kakor dečki in da bi bile redne učenke, odgovori ravnatelj Wester, da je stvar v teko in upa, da se v kratkem ugodno reši. Na vprašanje predsednikovo, ali so udeleženci za vpeljavo francoščine ali italijanščine, predlagata dr. Dolenc in nadzornik Skalický francoščino. Oglasi se k besedi prof. Geriti, ki omenja, da se je v humanistični gimnaziji gojil stari dub, duh, ki je služil avtokraciji in bil naspioten demokratizmu. Gojilo se je enostransko samo nekatere 1 stroke, a droge zanemarjalo. Šola se naj torej preustroji, da bo odgovarjala piaktičnenui življenju in duhu časa; uvede naj se ravnotežje študij, kar bo ugodno nplivalo na življenje, kjer se ne bodo več križala ostra nasprotstva med zastarelim in modernim svetovnim iiaziranjem. Predsednik da nato na glasovanje sledečo resolucijo: Na sestanku v Mestni dvorani 23, febrnaija 1.1. zbrani zastopniki vseh stanov, učitelji in stai'iši, nujno Žele: a) da se novomeška gimnazija že z'letom lit 19/20 preosimje v realno gimnazijo; b) da se kot obvezen pi'edmet namesto grščine poučuje od 3. razreda dalje francoščina; c) v višjih razredih naj se vpelje kot neobvezen predmet italijanščina in češčiiia; d) hospitantke naj imajo iste pi'avice in dolžnosti kakoi' javni učenci. — Udeleženci so sprejeli to resolucijo soglasno, Solzenje irt. spomladi, ko se delovanje titnili korenin vsled npliva gorkote oživi, pričnejo trto na sveže odrezanih rnestib solziti. Že v starih časih je solzenje trt zanimalo prijatelje narave in naravoslovce. Atigleški lizik Hales (beri Hels) že leta 1748, in pozneje Wieder sta dognala, da je pritisk, a kojim trta izceja vodo pri solzenju zelo velik in da se doseže lahko 1 '/., atmosfere (I '/ï kg na cm"), oziroma, da je zmožen potisniti 'steber vode v svetlost 1 cnr' do viŠine^lT) metrov. Množina vode, ki jo pri tem trta izceja, je zelo različna. Canstein {beri Kanštajn) je dognal, da izceja trta iz ene same rezne rane v 24 urah 10 do 950 cm^, toraj skoraj do 1 liler vode. Na mestih, kjer so bili odrezani šparoni, je pri eni rani v celi dobi solzenja izcedila trta 0-15 1 do I5'4 litrov vode, celi trsi (trte) pa 0-7G 1 do 20 litrov vode. Priti.ik vode pri solzenju povzrđf;a v prvi vrsti korenina, uplivajo nanj pa gotovo tudi stanice v trtnem lesu in drugih vodiliiih organih trte. Deloma je to vpiiv razdraženja, ki ga trta občuti radi pj'iza-dete rane. Zato je uinljivo, zakaj da posamezne rane na istem trsu (trti) tako različno solze. (lotovo pa je, da uplivata na solzenje trt v prvi visti zemeljska vlaga in toplota. Nemški botanik llofmeister je na primer dognal, da so ti'te, ki jih je zalival, bolj solzele kot druge.- Tudi pi'i višji zemeljski toploti je trta bolj zolzela. Opazilo se je dalje, da višje stoječe rane na trti pozneje, ■a močneje solze kot nižje stoječe, večje lane pa, da navadno holj solzijo kot manjše, ampak ne vselej. Za' vinogradnika je važno, da ve, ali in koliko solzenje trti škoduje. Nemški botanik Nessler je izračunal, da izgubi solzeča tita v dveh dneh v odhajajoči solzni vodi toliko redilnih snovi, kolikor jih je treba za tvorenje kg zelene listne tvarine. Ta množina je tedaj znatna, a v [iriiiieri z množiJio rezervnih snovi, ki jih trs vsebuje, je to le malo, tako da se lahko reče, da izgubi trta vsled norjiialnega solzenja lazmeroma le neznatne nnioŽine redilnih snovi. Tudi se ni opazilo, da bi itiočno solzeče trte vselej slabeje odganjale ali slabeje lastle, temveč le^ da so nekoliko pozneje odgnale. Pozneje se pa je rašča trt vsled močnejšega delovanja ko-1'enin zopet izravnala. Navadno se tedaj ni bati, da bi trte vsled močnega, a normalnega solzenja škodo trpele, izjema je le, če se trte režejo prepozno, to je še-le takrat, ko pričnejo že odganjati, oziroma ko se prično njih očesa napenjati. V tem času se namreč normalno solzefije trt že končuje in z novimi, vsled režnje prizadejanimi i'anami, se z(ipet oživi. Take trte potem celo lelo bolj šibko rasto in kažejo vidno znake, da so na moči trpele. Take ti'te pa niso izgubile moč toliko vied solzenja in pri tem odšle vode, temveč vsled tega, ker so razvijajoča se očesa, ki sino jih pri režrtji trti odvzeli, večji del v lesu nakopičenih rezervnih snovi že porabila in sicer na škodo oni[u očesom, ki smo jih trti pri režnji pustili. Vkljub temu, da kažejo izkušnje, da normalno solzenje trto ne oslabi, je pa le boljše, da prehudo solzenje trt zabranin-.o, kar se zgoiii zlasti s tem, da obrežemo trto v pravem času, toraj ne prepozno. To je pripoi'očljivo že radi tega, ker pri močnem solzenju marsikatero oko v hudem soku takorekoč vtoue. Šparoue (ločuje, prevezi) odrežemo najbolje že jeseni, koj potem, ko listje odpade. Tudi vso drugo režnjo, kjer je treba trti napraviti močnejše rane, kakor na primer pri skrajševanju trtnega debla, izvršimo najbolje že v jeseni ali pozimi. Te rane se potem že tekom zime zasnše in trta spomladi iz njih ne bode solzila. Ostalo režnjo, to je režnjo enoletnih udadik, izvršimo v krajih s hladnejšim podnebjem, kakor na Dolenjskem, Štajerskem itd. še-le potem, ko odpade nevarnost, da nam hud zimski mraz, gneg ali žled trte poškoduje, toraj v drugi polovici meseca svečana, oziroma v prvi polovici meseca sušca. Vinarski nadzornik B. Skalický. Preosnova našega kmetijstva. o preosnovi uašcga kmetijstva se danes veliko piše in govori. Rešitev tega vprašarrja pa ni tako enostavna, kakor si marsikdo pi'edstavlja in zato se tudi marsikaj najiiše in pove, kar se sploh ne bo dalo izvesti. Pri kmetijskem vpiašaiijn se gre za razdelitev velikih posestev in za preosnovo dosedanjega gospodarstva. Kar se tiče preuredite dosedanjega gosjiodarstva, moi'am poudarjati, da se zelo motijo razni prijatelji našega kmeta, i če res mislijo, da so dá sedanji način našega jioljedelskega gospodarstva poljubno preustrojiti in da se bo dalo našim gospodarjem kratkomalo narekovati, kaj naj pridelujejo in koliko naj sejejo enega ali di'ugega sadeža. Spisatelji knjige „Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva" in tisti, ki ga dobesedno posnemajo, se zelo motijo, če mislijo, da bo moral poljedelec res tako obdelovati svoja siemljišča, kakor mu bodo predpisavali zakonitim potom razni strokovnjaki. To se lepo čita, toda kdor pozna nekoliko bližje naše gospodarske razmere iz lastne izkušnje, mi bo pritrdil, da je kaj takega neizvedljivo. Sicer sc pa sedanji kmetijski obrat, ki temelji na mnogo mnogoletnih izkušnjah in ki je podprt tudi po krajevnih in gospo-dai-skih odnošajih, ne da poljubno izpie-minjati, Ife da bi trpeli pri tem dosedanji ugodni vspehi. Na zadnjem shodu v Řmilielu, ki so ga priredili socijalni demokrati, so govorniki napriiner svetovali, da naj se pi'a- Zgodovina fpončišliansliega samostana in cerhve v Novem mestu. SEsfauil P. nifonz Furlan. Dne 3, avgusta so začeli zidali drugo nadstropje na gimnaziji. V samostanu so odstranili staro, zapuščeno lekarno, ker so mislili, da bodo filozofijo iz Gorice prenesli v Novo mesto; popravili so vse sobe in nasproti zvoncu so napravili novo sobico, lijď je prej ni bilo, da je bil hodnik bolj svitel. Dne 22. avgusta so v Ljubljani gvardijanom zopeí izvolili patra l'ulgéncija Arito, Vinska letina je bila dobra, v drngili slvareli pa že od leta 1848 slaba, 18. novembra je umrl kanonik Ignacij Jutîovic. (Ciiron. IV. sir. 28.) ■ Leto 1854. Dne 6. januarja je bliskalo in treskalo kakor poleti. 30. januarja je bil v mestu učen, pobožen, izvrsten cerkveni pisatelj škof Friderik Baraga; takrat je bil že čez 20 lel misijonar v Severni Ameriki. Iz Novega mesta je šel v Metliko, kjer je bil nekdaj kapelan; tu je imel govor v veliko veselje Metličanom. Dne 14. februarja je umrl v Ljubljani v bolnici brat iajik tega samostana I.uka Pirnat, kateremu se je um pomračil; v redu je živel 16 let, star je bil 44 Icl. 9., 10. in 11. sepierabra je bita velika slana in je pokončala vso ajdo. 22. septembra jc na Snežniku zmrznilo 32 govedine in ovc in jeden inožki; drugega so pa še rešili gotove smrti. . To teto sla zapustila svoje knjige samostanu župnik Janez Zalokar in Henrik Sparovic, kapelan, ki je bil dva leta v fran-ciSkanskem redu. To leto so odprli na gimnaziji 8, razred, vpisanili je bilo samo 8 učencev; v vseh osmih razredih je bilo samo 107 učencev! Dne 22. novembra je sprejel p. Erenfrid Pipan, gitiinazijski kateljet, bolnika stotnika Radovojčeviča v katoliško cerkev, ki je dne 28. istega mesca umrl. 8. decembra je papež Pij IX. razglasil za versko resnico, da je presv. Devica Marija brez madeža izvirnega greha spočeta, ki je zaščitnica frančiškanskega reda. Zato jc bilo oznanjeno sveto leto. To leto so se živila za polovico podražila ; 1 mernik pšenice je s.tal 4 gld., 1 funt zabele 24 kî., I funt slanine 20 kr., 1 iunt sladkorja 28 kr., 1 tunt kave 36 do 40 kr., 1 iunt mesa 9 kr., 1 vedro srednjega vina 5 goldinarjev. ^Samostanska družina tega leta je bila: P. Fulgencij Arko, profesor, gvardijan, star 45 let. P. lingelbert Knific, vikar, ginmazijski ravnatelj, star 41 let. p. Karol ?eleznik, bivši profesor, najstarejši pater v provinciji, 74 let star. P. Bernardin Osrcdkar, profesor, star 51 let, P. Matevž Pibernik, katehet glavne šole, ■Star 52 let. P, Mavricij l..eiller, profesor, 47 let star. P. KrizologOrfisnik, profesor, 43 let star, P. Sigismund Jeraj, ravnatelj in učitelj glavne šole, star 46. let. P. Akvin Ranuita, bivši profesor, star 67 let. P, Burkhard Scbwinger, profesor, star 42 let. P, Klemen Polanc, učitelj na glavni šoli, star 45 !et. P, Erenfrid Pipan, gimnazijski kalebet, star 45 let. P. l">atern Terlep, profesor, star 44 let. P. Gracijan Ziegler, profesor, star 41 let. P. Teodor.Saiz, profesor, star 39 let, P, Bernard Vovk, profesor, star 30 let. P. Celz, Novak, učitelj glavne šole, star 30 let. P. Ladislav Hrovat, profesor, star 29 let. P. Janez Žibrat, profesor, star 26 let, Br. Robert Voličina, pomožni učitelj in organist, star 50 let. Br, Pilčinoii Pipan, krojač, star 35 tet. Br. Lovrenc Vogehiik, kletar, star 56 let. Br. Riiiard Kušnik, sakristau in vratar, star 45 let. Br, Lazar Cukazh (Cukač), kuhar, star 19 let. Br. Venccl Jaklič, vrtnar, krojač, star 19 let. (Chron. IV, 45,) Leto 1855. To zimo je padlo prav veliko snega; nenavadnega mraza pa ni bilo. Dne 17., 18, in 19. marca je bila slovesna tridnevnica v frančiškanski cerkvi zaradi razglašenja brezmadežnega spočetja Matere bož c. Po zg edu nekaterih dekanatov so ustanovili učiteljske knjižnice na Kranjskem. 30, aprila je zgorelo devet liiš v Prečini po vžigalicah. Dne 18. avgusta se je v tretjič prikazala kolera; v mesUi je trajala do 3. septembra; za njo je umrlo 30 oseb; v samostanu je umrl njo p. Praiern Terlep, profesor; bolan je bil samo nekaj ur. V mestu Henrik Vesel, Šičjareja ski'či, ker sti bo dobilo dost,i prašičev ill gjielia in Srbije, in da naj se omeji jiridelovaiije žita, ker se bo dobila potrebna moka iz Banafa. Nasprotno se je pa svetovalo, da naj se kmetijstvo iiidustrijaliziia in da naj se zitčnc namesto žita raje pridelovati sladkorna pesa itd. To so iiasvtíti, katerim ne more noben izkušen poznavalec razmer v novomeški okolici priti'diti. Ti kraji so i)o vsem svojem gospodarskem položaju vstvarjeni za piu-žiĆjorejo, katero inoi'amo tndi zanapiej ■ izboljsavati, ne pa zapostavljati. To ima svoje vzroke v našem razkosanem inaio-posestvu, v stj[iiščnili sadežih itd. In kar se tiče pridelovanja Žita, ga tudi ne smemo omejevati, saj ga imatno komaj za doni. Pomisliti je pri tem, da nam ravno žito omogoii strtiiSČno setev in pomaga s tem do dvojnega pridelka na leto, ki prihaja po eni strani s sti'in'Šgnim korenjem in repo zlasti naši prašičji reji na dobro. Želja po pi'idelovanju sladkorne pese ^ prihaja sedaj Že v tretjič na vrsto. Žal, da naše gospodarske razmere niso bolj prijazne vpeljavi sladkorne obrti! Doleiijski kmet ima premalo zemlje in ne more z omejitvijo drugih sadežev dobiti toliko prostora, kolikoi' ga je treba za sladkorno pe.so. Pomisliti je, da je treba za sladkorno tovarno najmanj pridelka od 2000 oralov njiv, da bi se tovarna - danes izplačala. Sploh bo pa treba o tem vprašanju prilično kaj več povedati, da pridemo tudi s to zadevo na jasno. Sladkorne tovarne imamo doslej le v Čisto poljedelskih krajih, kjer je dosti zemlje in je vse poljedelsko go-spodarstvosploh bolj enostavno kakor je naše. Pri nas bo še nadalje glavna naloga, da obstoječi kmetijski obrat izboljšujemo in sicer z intenzivnejšim obdelovanjem v najširšem pomenu besede. Vsaka preuredba bo moiala biti pa vnaprej vsestransko in prav utemeljena. Tudi glede razdelitve velikih posestev gremo-predaleč in si delamo prevelike upe za boljšo bodočnost. V naši ožji domovini sploh nimamo posestev s tako obsežnim poljedelstvom, kakoi' jih nahajamo na Hrvatskem, v Slavoniji in drugod. Naša vcle-posestva imajo dosti gozda in primeroma malo polja in se z razdelitvijo ne bo ]iog ve kaj doseglo, zlasti ne v prid novim naselbinam, ki jih imajo dobiti invalidi in drugi taki intei'esenti. Kakor vse kaže, se bo morala razdelitev velikih posestev — kar se tiie l»olja — zvršiti podobno, kakor se je to že dosedaj godilo, le s to razliko, da nastopi država namesto špekulantov, ki so dosedaj razkosavali veleposestva v svojo korist. Najprej bo kazalo razlastiti posestva, ki so zanemarjena, to je slabo ■ obdelana ali pa v najem oddana. V vseh teh slučajih trpi po.sestvo v svoji rodovi-tosti in vrednosti îia tak način, da je. v interesu večje produktivnosti ali večjega pridelka, ako zamenjamo gospodarja. V obeh sluëajih se bo največ doseglo, ako se bo razdeljeno posestvo oddalo kmetom iz najbližje okolice, zlasti v tem slučaju, če so bližnje vasi revne in potrebne več sveta. — Kjer so oddana giajsčinska zemljišča v zakap (najem) in jih uživajo okoli-čanski kmetje Že veČ let, tam jih bodo skušali dotični po.sestniki tudi na-se pridobiti. Težje bo šlo z razdelitvijo v tem slučaju, ako se imajo na razdeljenem posestvu napraviti nove naselbine, nove kmetije in naj si bode za kogar hoče, za invalide ali pa druge potrebnike. V tem slučaju si bo treba zagotoviti pripravne bodoče posestnike in bo treba zgi'aditi nove domove z vsem potrebnim gospodarskim poslopjem, potrebnim orodjem, živino itd., kar bo stalo dosti denarja. Za take nove kmetije bo treba zanesljivih kmetskih ljudij, ki bodo znali na pridobljenem posestvu prav kme-tovati in prav gospodariti. Sicer pridemo iz enega zla v drugega, Posamezna dobro upravljena večja posestva bo kazalo pa sploh pustiti, ker so v tem slučaju bolj produktivna in ker so za preskrbo mestnih prebivalcev večjega pomena ne glede na razne druge okoliščine, ki govore v prilog večjim in velikim posestvom. Rohrmann. Delih protestni shod v Mohronogu proti nasilnemu laškemu zasedanju naše jugoslovanske zemlje se vrši v nedeljo 16. marca ob pol 3. uri popoldne. Za majniško deklaracijo Je bilo toliko na-vdušerua, vršilo se toliko shodov, nabralo sto in stotisočev podpisov, sedaj pa, ko hoče požrešni Lah iztrgati naši Jugoslaviji oko iz glave, vzeti Notranjsko, Goriško, Trst in morje, sedaj pa vse počiva, vse spi, nori in gleda, kedaj bo v najkrajšem Času prišel do sigurnega korita. Zato možje in žene, fan^e in dekleta iz celega mokronoškega sodnega okrjya in tudi iz vseh obmejnih občin, pridite polno-števiino na shod, da bo čul širni svet našo odločno voljo: Lahi morajo proč z naše zemlje, oropat se ne pustimo! Protestni shod nouomeštiegfl ženstua in ustonouni shod podružnice M± društva. ii. Govor gospodične Cilke Krekove: Slovensko ženstvo! Piis-rČno Vas pozdravljam v imenu naših žen in deklet. Naše visoke gore pozdravljajo VaŠe lepe vinske gorice. A ni Vas privedla radovednost, tiidi ne Želja po zabavi, ampak ](rivedla Vas je ljubezen do sester in bratov, ki trpe v težkih okovih suženjstva, pod kiuto pestjo laškega imperijaliztna. Štiri dolga leta Vojske so za nami. Potoki krvi se polagoma snše. A potoki solz tia-liiščajo dan za dnem. Tam doli ob sivi kraški skali zdiliuje, (rpi in joka slovenska žena. Vojna jej je vzela ljubljenega moža, očeta njenih otrok. O Ui-atu nima poročila. Najljubše, kar ji je ostalo, pa skuša odtujiti Lah s tem, da jih s silo primora hoditi v laške šole, ker slovenski poduk je pre(iovedan. Njeno trpljenje je izželo sivi, trdi, mrzli kraški skali solzo. Pa bi se ne smilila nam, kt imamo' mehko dušo in toplo srce. Pomagajmo ji, rešimo jo iz laške svobode, ki je hujša od babilonske in asirske sužnosti. Od soinčnih Brd pa prihajajo k nam žalostni glasovi o nasilju in kiivicah, ki se godijo našemu ljudstvu. Ne zapustite nas, ne pozabite nas! tako nam kličejo. Ali naj res to dobro \iudstvo pade kot plen laškega iniperijalizmaV Ali pa naj ti narodni mučenci zgube vero vase, ker trpljeitje, krivica in gorje rodi obup. Obup rodi smrt! Vzbudimo se, pomagajmo jim in ne odnehajmo, dokler ne spravimo vseh pod streho jugoslovanskega doma. Naš mora biti ves ta raj, očetom našim domovina, naš narod biva tod vselej, naš raj naj tujcu bo gomila. Leto dni bo kmalu, kar je oddalo slovensko ženstvo veČ ko dvakrat sto tisoč podpisov za piostost, svobodo in pravičnost, iziaženo v jugoslovanski deklajaciji. Solnce svobode, majniška deklaracija, je postala meso in kii. Zadonela je pesem svobode in otresli smo raz sebe težke verige stoletnega suženjstva in gospodstva j'àjne Avstrije. S srčno krvjo naših mož in mladenČev, z grenkimi^ solzami naših Žen in dev je bila drago plačana nasa prostost. A utihnila je pesem. SolnČno-jastiemu iltievii pa je sledilo mrzlo-ituigleno jutro: dan skrbi, trpljeirja in razočaranja. Nezvesti grabežljivec nam hoče vzeti nekaj 'najlepših in najrodovitnejših kosov naše zemlje, zasedel je Trst, Goriško, velik del Kranjske in velik del slovenske Koroške. To nam je vsekalo krvave rane, ker, ako se odrežejo ti kraji naše .Tugoslavije, potem je zadet naš narod globoko v srce. Kako pa naj živimo, kako gospodarimo, kako kupčnjemo, če nimamo poti do morja. Če nimamo zvez z zunanjim svetom. Naše življenje, naš obstoj je napoti Italijarui, zato postopa tako kruto z nami. Pravico imamo do žlvljetija, pravico do morja, piavico do blagostanja. Kak.šne piavice pa ima Italijan do našega ozemlja? Na londonski pakt se sklicuje. Leta 1915 so aliiranci obljubili Italijanom pokrajine, ki so jih sedaj zasedli. Srbija tega pakta ní podpisala in potemtakem ga tudi ne bo pripoznala. Kntenta je bila v stiski. Rusija' je doživela na vzhodu poraz in nevarnost je obstojala za entento tudi na zapadni fronti, da bi Nemčija ne prodrla. V tej sili se je obi'nila ententa Italiji za pomoč. Tako se je sklenil londonski pakt, Avstrija je zdihnila. Oživela pa je Jugoslavija. Nam pa očitajo, da stno dediči Avstro-Ogi-ske. Italijani zasledujejo še druge namene, in sicer da bi podjarmili nas Slovence . in bi postali edini gospodarji Jadranskega morja. O Primorskih Slovencih pravijo, da smo posloveigeni Italijani. A ti prebivajo že od (i. stoletja po Kristusu tukaj. Pj a-vijo, da je bela Ljubljana rimska kolonija. Kes, bile so tudi tukaj rimske posadke in aradništvo v starem veku, kot so bile tudi na Dunaju in drugod, a piebtvalstvo ni bilo nikdar latinsko. Gospodarji leli pokrajin so imeli svoje organe tukaj, a ljudstvo je bilo slovansko. Vse druge trditve niso samo krivične, ampak tudi smešne. Pravijo tudi, da morajo zboljšati svoje strategične meje, ker se boje, da mi vda-rimo v njihove dežele, kot nekdaj Germani. Italija je obremenjena z velikimi državnimi dolgovi. Statistika nas uči, da je Italija preobljudena, da so zato Italijani prisiljeni izseljevati se, ker doma ni dovolj kruha zanje. Da so pametni, bi delali na to, da dobe v nas dobre sosede. S takim početjem pa vzgajajo v nas nasprotnike in sovraž[iike. Naše zahteve so pravične. Naše meje so Brdo in Soča. V Trstu je bilo med vojsko v slovenskih šolah 10.000 slovenskih otrok. Slovencev je bilo pred vojsko 70.000. Ali je Trst res potem samo laški? Trst ima nasilno italijansko polpreteklost, a dati mu moramo jugoslovansko bodočnost. Javlja se pomlad, čas pričakovanja in vstajenja. Zacvetela, zadehtela bo lepa vipavska dolina. Ogrela se bodo na solncu goriška Brda. Zazeleneli bodo lepi dolenjski griči. Sladko in idíIo se bo oglasila slavčeva pesem. Oj, da bi se javila tndi tebi, narod moj, ki trpiš in zdihuješ pod težo tujega jaiiiia. Da bi tudi tebi kmalu zasijalo solnce svobode in pravičnosti! Cegelnica. 11, Sedanji vaščani so: mirni, tihi, dobrohotni, pošteni, pobožni. Zatožna klop pred porotniki jim je neznana, a veSči pa so V poljedelstvu, sadjereji, živinoreji, čebe-laistvu itd. Da so tiapredni, kažejo najbolj njihova gnojišča, nekatera tndi lepo tla-kana, uzorna in gnoj na lepo vloženih stlačenih kupih, kar se prav redko vidi po naših dolenjskih vaseh. Poleg tega pa tudi lahko najdeš nzoriii živinski hlev in uzorni svinjak, vse tlakano, betonirano, po najnovejših predpisih. Da je Cegelnica silno stara vas, kaže in priča: 1. Javna pot. 2. Zgodovinski ostanki razvaline v vasi sami. 3. Dva še vidna jeza v reki Krki. 4. Od starih Rimljanov začrtatii in še sedaj vidni dve poti ali cesti. 5. Silno staro zgodovinsko ime La-todum in po Rini^anih popravljeno ime „Latonicum". risan nazij okrajni glavar. V Stopičah so unirle 104 osebe. Sedaj obiskala kolera tudi najbolj zdrave kraje; na Kranjskem je umrio 5586 oseb; prav liuUo je razsajala na Pivki, v Vipavi in na Gorenjskem. S šolskim letom 1855/56 so vpeljali e na gimnaziji in glavni šoli; na gini-je učil risanje Josip Šašel, Dne 23. oktobra je umrl izvrstni slikar Matej Langus v 63, letu svoje starosti, isti dan, Ico so v frančiškanski cerkvi v Ljubljain slovesno praznovali njegovo delo (slikanje cerkve). Slikal je tudi kupulo v Šenklavški cerkvi v Ljubljani in cerkev na Šmarni gori pri Ljubljam", Njegove slike so pošiljali misijonarjem v Afriko in Ameriko, (Cliron, IV. ,'>4. Dne 25. novembra so pripeljali nove zvonove za kapiteljsko cerkev; najmanjši telita 4 stare cente in 27 funtov (1096. opus Antonii Samassa, Labaci 1855); drugi zvon tehta 9 centov in 2 funta z napisom: Opus 1097. Antonií Samassa; tretji 18 centov in 92 funtov z napisom: 1098, opus Antonii Samassa, Labaci 1855. Hic sonat acchordus gravior pro viribns urbis praepositus dum Arco Barthoiomaeus erat. (Ta bolj globoko doni po svojib niočch v akordu, ko je bil v mestu Jernej Arko proSt.) Četrti je 1099. zvon Antona Samassa, tehta 31 starih centov in 20 funtov z napisom: Deo Patri, Regitiac Mariae, Sancto Nicolao Episcopo (Bogu Očetu, kraljici Mariji in sv. Nikolaju -škoíu). Dasiravno je bilo ta dan slabo vreme, vendar je sprejela zvonove duhovščina, mestna godba in množica ljudi, (Cbron. IV, 55.) ■ To polete je bilo toplo; lepa 'jesen; prva slana je bila še-le 27. novembra. Vina ni bilo ravno veliko, bilo je pa dobro, po 7 gtd. vedro. Drago so prodajali tudi druge red, n. pr. mernik pšenice je stal 3 gld. 40 kr. (Cbron, IV. str. 57,) Leto 1856. Dne 31, maja je na pljučnici umrl br, Robert Voiičiua, učitelj !ia ljudski šoli in prav dober organist, v redu je preživel 31 lei,, star 59 let. Na pokopališče ga je spremila mestna godba. .Dne 20. avgusta so izvolili v Ljubljani p. Fulgencija Arkota v drugič gvardijanom za Novo mesto. To leto so sezidali na pokopališču cerkvico sv. Križa. Kanonik France JelovŠek }1, Ficbtenau je pravi ustanovitelj te cerkvirce; ^ienjamiii Jdováek vitez Ficiitenau je pred nekaj leti zapustil kakih 200 do 400 gld., drugo je dodal imenovani kanonik. Oltar jc iz kripte kapiteljske cerkve, dva zvonca sta lodrte cerkve sv. Antona ali sv. Florijana. Jne 1, novembra je prošt Jernej Arko slovesno blagoslovi! to cerkvico in v njej prvi opravil daritev sv. maše. To leto so napravili na „rotovžu" nov stolp, ki je pa nižji kakor stari in uro biti so manj slišali. V juniju sta sklenila konkordat papež Pij IX. in cesar Franc Jožef I.; si. januarjem 1857 je stopil v veljavo, s katerim sta uredila cerkvene zadeve v drŽavi, katere je cesar Jožef 11, na svojo roko vpeljal. Zima je bila nenavadno ostra; liujši mraz je bd samo leta 1775, 1788, 1829 in 1840. Vse je bilo nenavadno zgodnje; dne 30. junija so že rž želi. Dobro je obrodila pšenica in trta. Oktober je bil gorak; v decembru je zapadel sneg in mraza je bilo — 14". (Cbron. IV. 58.) Leto 1857. Dne I. maja so vpeljali v kapiteljski cerkvi šmarnice; vsako jutro ob tri Četrt na 5. uro je na prižnici prebral slovenske šmarnice, potem lavretanske litanije in del rožnega venca, nato iv. maša z blagoslovom. Zvečer pred angeljskim pozdravljenjem so bile nemške imarnice. Za Sniarnice so lepo olepšali stranski oltar, V marcu je zbolel p, Engelbert Kniiic, ravnatelj na gimnaziji in ni mogel več oprav- ljati svoje službe; namestoval ga je pater Bernard Vovk. 1. avgusta zvečer ob 5. uri je bila čez 50 let zopet pridiga za porcijunkulo; govor je imel p. Erenfrid Pipan, gimnazijski katebet; 2. avgusta, bila je nedelja, ob 8. uri je pa pridigal šmibelski župnik Sežun. V Gorici (na Kostanjevici) so vpeljali vse štiri leta bogoslovja. Provincijal p. Klar Vascotti je zapovedal, , da mora biti v vsakem samostanu p. knjižničar in da morajo samostansko kroniko nadaljevati, in kjer e pretrgana, spopolniti. Opustili so jo leta 1780. Zima je bila prav mila, spomlad mrzla, slana je bila še 15. junija; sadja je bilo malo. Od 1. junija do 1. septembra ni bito pravega dežja ~ suša. September je bd mrzel; 25. septembra je bila velika slana, ki je pokončala vso ajdo. Vina je bilo idosti in dobrega; pšenice malo. Slaba kolektura, (Chron. IV. 66,) Dne 15. decembra jc umrl p. Erénfrid Pipan, Korošec, gimnazijski katehet, v starosti 48 let, v redu je bil 25 let. Leto 1858. Huda zima, Krka je zmrznila v januarju; 24. februarja je bilo še — 17» mraza, ki je trajal še v marcu. (j. Ustno izroCilo kakor: „Latovski jezik" i[i „Irski kljiií". 1. Pudalsaj cejguiiŠko javno pot v ravni stneri na jedili strani proti Straži, kjer je bil glavni prt4i»(l řez reko Krko, in na di'ugi sti'ani proti božjepotni cerkvici na Trški gori, ali tudi proti Ždinji vasi, pa dobiš najlepšo obrt'Žno pot Krke in i'azgled tu tia gori Cez vse tu vmes se iia-liajajoÉe vasi na levem bregu leke Krke. In, ker itiia pot na nekaterih krajih silno globoko potno strogo, tudi v ravnini, se da sklepati, da je prazgodovinska, še od Japodov sem; zgodovinska pa, po liinili kapelicah ob poti sami. Romarji je sedaj še vedno rabijo v obilnem števila, kakor tudi lastniki vinogradov. 2. V vasi pri kapelici ob potu je videti, kakor bi bila pot s ploščami omejena; ta so ostanki zidaivja zgodovinskega terapla starih Slovanov. Hiša, ki stoji sedaj na tem prostoru, ima vzidanih veČ ploší z napisi. V času, ko ni bila Se hiša ometana, je iste plošče lastnik hiše sam kazal. Skrbno izkopane ostale plošče bi nam mogoče še sedaj pojasnile davno preteklost. 3. Reka Krka ima v svoji strugi Še sedaj dobro viden jez mlina in dobri strelaj nižje, ki je spadal bolj k vasi BrŠlin, zopet druzega. To kaže, da je bila vas nekdaj zelo obsežna, tako, da so jo tudi stari Rimljani še pred rojstvom Kristusa vzeli na piko, kajti imenovali so jo s Prečno vred: „Praetorium Latonicorum", oddayeno od Ljubljane (Emona) M. P. XXXIV. •4. Cegelnica je na levem bregu reke Krke. Na desnem bregu nasproti pa je za časa Rimljanov stalo znamenito in največje dolenjsko mesto Noviodunnm. Središče mesta je bilo med sedanjimi vasmi: Drska, Šmihel, RegerČevas, RenuŠe, Škrjanče in Brod. Razvaline mesta se sedaj še najbolj dobi'o vidijo v Yi;Lti gozdiča nad Brodom. Hribčku, kakor vsi okolici, je namreč podlaga Čvrsta ilovnata zemlja. Na vrhu pa je samo razmetano iti porušeno kamenje nekdanjega zidovja mesta Noviodunuin. Sklepati se da po razvalinah, da je bilo mesto jako veliko in imenitno; zato ni Čudno, da' so ga jeli stari Ritiiljani, prišedSi od Praetoria Prečne sem naravnost do Krke, oblegovati. Utabore se v sedaj mestnem gozdu pod, velikim hribom za Brodom (pro Diinum zato Brod). Sledovi ceste od Prečne do Krke se še sedaj dobro vidijo. Z nezdatno spremembo rabijo isto pot še sedaj vaščani iz vasi Gruble do Prečne, T). Tedanji rimski vojskovodje, zbrani v Prečni (Praetoriuin), sklenejo polastiti se mesta v podobi ključa. Obroček ključa naj sklene vas (legelnica (Latovicuiii) In pa Irčovas (Itervicu8> Steblo in sekirica ključa da naj zadene mesto Novioduiium. Rečeno storjeno. Rimski vojšČaki začnejo delati novo cesto iz Prečne naravnos^ v sedanji Bršlin (staro ime per Lentudum) perlent =• Bršlin, od tu pa po bršlinskih iqivab, sedaj železniški tir do govejeka, nekdaj KlemenČi-Čevega, in tiaravne luknje pod železniškim tiroyi do Krke. Oez Krko liapravijo lesen most (čegar ostanki so se pred 40. leti šc dobro videli v sti ugi Krke) na desni breg Krke in od to naravnost ob levi stiani Irčevasi in nato skozi sedanjo Drsko (Iter Dunuin). Tu se je sklenil obroček ključa. Cesta po sredini gozda od Krke do Irčevasi je še sedaj precej dobro oliranjena. Prvi oddelek rimske vojske prebrede Krko za Brodom, a drugi tukaj, nakar se je vdalo mesto zmagovitim Rimljaiioni po ki'atkeiii boju. Sedanjo Kandijo so takrat Rimljani prišteli tudi k mestu, kajti po latinsko bi He reklo: ciiin Dnnum, iz Česar je nastalo ime Kandija. 6. Ustno izročilo o ("egelnici govori o latovsketii jeziku. Vaški pastirji so se in se še sedaj na paši v zabavo pogovarjajo v latovskem jeziku. Ni sicer jezik, ki so ga govorili nekdanji Latovčani, a vendar je nam to jasen dokaz, da so lu v Latovetii stanovali nekdanji Latovčani. Za vas Irčevas pa se splošno sliši v'Cegeltiici ime IrŠki ključ, kar pomenja obliko pota „ključa", po katerem so stari Rimljani oblegali slavno, staro zgodovinsko mesto Noviodunuin. Viri: 1. Valvasor. 2. Latinski pisatelj : SiviuH Diuzus in Julius Caesar. Itenera-rium Ântonine Aug. Dopisi. Iz stopiške fare. Umrl je 7. t. m. v àt. Joštu posestnik Janez Barborič. Kal bolezni je prinesel seboj že iz amerikanskih rudukopov. Prehlajenje ga je vrglo na posteljo, ležal je le deset dni, pa je omagal. Bil je dolgo let občinski sluga in odbornik gasilnega društva stopiškega. Da je bil pokojni blaga duša in priljubljen pri vseh faranih, je,pričal njegov pogreb. Izredno veliko ljudij ga je sprem^alo na zadnji poti. Požarna brauiba se je skoraj polno-številno udeležila pogreba in tovariši iz društva so mu prav lepo zapeli dve ža-lostinki. Pogreba se je udeležil tudi Župan g, Josip Zurc, dokaz, da so rajnega Janeza tudi njegovi predstojniki imeli radi. Prvi iz naše fare je daroval za Jugoslavijo svoje mlado življenje Prane GolobiC iz Dolža, po domače Majerjer. Preteki^ teden ga je zadela nemška kroglja —-kljub premirju — pri Dobrinji vasi na Koroškem, ko je stražil most. Pokojni je bil dober mladenič in vzoren družbenik tukajšnje mladeniške Mai', družbe. Bodi mu lahka koroška zeuilja! Doma6e in tuje novice. Kardinal Bourne v Ljubljani. Dne 10. marca je prispel s posebnim vlakom ob pol a. uri zvečer v Ljubljano angleški kardinal Bourne, velik prijatelj Jugoslovanov in zastopnik svete Stolice. Na kolodvoru ga je sprejel škof dr. Jeglič, cela vlada, zastopniki vojaštva ter deputacija ljubljanskih društev. Ljubljana je spi'ejela visokega^„gosta z viharnim tia-vdušetijem in iskreno prisrčnostjo. Drugi dan je daroval ob 8. uri zjutraj tilio sv. mašo v stolnici, v katero je imel slovesen vhod. Popoldne ob 5. uri ae je vi'šil v veliki dvorani Uniona slavnostni pozdrav kardinala, ki je počastil Ljub\jano in vso Kranjsko s svojiin obiskom. Nova slovenska vlada: Dr. Janko Brejc, predsedništvo in kmetijstvo; dr, Gregor Žerjav, podpredsediiištvo, gospodarstvo in socializacija posestva; Gustav Golja, notrarrje zadeve; dr. Vladiiiiii' R a v n i h a r , pravosodstvo ; dr. Karol Verstovšek, nauk in bogočast je ; Anton Kri s ta ti, javna dela; Albin Prepel uh, socialno politiko. Sodnyski izpit sta napravila s prav dobrim uspehom g, di'. Jakob Prešern in gosp. Viktor Kobé, oba avskultanta pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Umri je v Kandiji gosp. Lavoslav Ropaš, tajnik Mestne hranilnice v Novem mestu, dne 8. marca ob 1. uri popoldan, po dolgotrajni bolezni, previden s svetimi zakramenti, 60 let star. Nenavadno slovesen pogreb se je vršil 10. marca na šmihelsko pokopališče ob izvanredni častni udeležbi duhovskih in svetnih dostojanstvenikov, gospodov najvišjih in nižjih uradnikov ter spremljevalcev moškili in ženskih iz vseh stanov iz Novega mesta in Kan-dije. Pevci so zapeli svojemu prijatelju izvrstnemu pevcu žalostinko. Blagopokoj-neinn vestnemu uradtiiku tiaj sveti večna luč! Biidko prizadeti rodbini naše sožalje! Slomškova zveza za novomeški iti črnomeljski okraj ima zborovanje dne 19. iimica ob 1. uri popoldtie v Novem ineatu v staii gimnaziji. Vspored je ta: 1. O reformi Šole. (Nadaljevanje.) 2. Zein-Ijepisni pouk z ozirom na sedanji čas. 3. Razgovori o' telovadnem naraščaju. 4. Slučajnosti. — Mesto osebnih vabil tem potom odbor vljudno vabi nu zborovatije vse člane in piijatelje „Slomškove zveze", ila se ta zopet poživi in okreiu. — 0(tboi\ Ženska podružnica družbe Cirila in Metoija v Novem mestu priredi v Narodnem domu v torek 18. sušca ob 8. uri zvečer in ponovi v sredo 19. suŠca ob 5. uri popoldne veselo igro „Charleyeva tetka". K predstavi na praznik sv. Jožefa pojioldne se Še posebno vabi občinstvo iz okolice. Gene sedežem: prve tri vrste po ,5 K, di-ugih pet vrst po 4 K in zadnje tri vrste po 3 K; stojišča po 2 K. Vstopnice se bodo prodajale od pondeljka dalje v knjigarni Urb, Horvata na Glavnem trgu. Divjega lovca so člani sokolskega društva v Novem mestu s prav dobrim uspehom igrali přetečeno soboto in nedeljo. Obakrat je bila dvorana Narodnega doma natlačeno polna občinstva. Darovi. V gostilni pri pošti je nabrala gdč. Angela Jeršin v veseli družbi 15 K za mestne reveže. — Vojaško veteransko društvo je darovalo o i»riliki razhoda di'uštva 23 K '12 vinarjev preostanek za mesttie uboge. Za slepe vojake je daroval g. Janez Kastelic iz Sada št. 9, p. Št. Vid pri Za-tičini 5 kron, Bog plačaj ! Za slepe slovenske vojake se je nabralo na predpustni veselici gosp. Franca Selaka na Bučki 200 kron. Čast in iskrena zahvala zavednim darovalcem, ki so se v sredini svoje lastne zabave tako velikodušno spomnili tudi slepih trpînov-sobratov. — Veliko je bilo letos predpustnega rajanja in raz veselje vanj a vsepovsod, pa žalibog, v dobre namene se je pri teh ugodnih prilikah bore malo nabiralo in nabralo. Porotne obravnave. Dne 17. t. m. se prične pri okrožnetn sodišču v Novem mestu prvo porotno zasedanje, ki bo trajalo 3 dni. Pred to prvo jugoslovansko poroto pridejo: Miha Hudoklin iz Kostanjevice (nestalnega bivališča) radi tatvine. Makso Jaklič in Janko Dragelj, delavca iz Brezovice, rop. Jožef Pire iz Breze, uboj. Alojzij Držič iz Ribnice pri Vel. Dolini, težka telesna poškodba. Poštni aeroplan, ki je odplovel iz Bulgrada v Ljubljano, smo videli tudi v Novem mestu in sploh na Dolenjskem dne 10. marca popoldne ob 5, uri. Visoko gori v jasnem sinju je plovel kot orel. Žveptovo-apnena brozga. Na razna vprašanja glede dobave žveplovo - apnene brozge poročam, da se jo dobi pri tovarnarju inž. Fi'. Zmerzlikarju v Nemškem Vagramu (Deulscb-Wagram) na Nižjem Avstrijskem in sicer v sodih po 180 kg (120 K), v kositrastih posodah po 50 kg (50 K) it) 25 kg (30 K) ter v pločevinastih poštnih kanglah po i'/^kg (rt K). V oklepaju je navedena samo cena posode, žveplova-apnena brozga pa stane poleg tega za vsak kg po 1 K. Denar je treba poslati naprej. Leseno posodo jeitilje tovarna nazaj. Izvoz te brozge iz Nemške Avstrije je dovoljen. Najbolj bi se priporočalo, da si jii vinogradniki naročc skupno. Ker je, vsaj začasno, pošiljatije denarja po poštnih nakaznicah v Nemško Avstrijo prekinjeno, je treba poslati znesek potom kake banke, kar posreduje lahko hidi podpisani. B. Skalický, Ukraden je bil pretekli teden ličen križ z Marijinega oltarja v kapite^ski cerkvi v Novem mestu, Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti predstojni-štvu kapiteljske cerkve. Denar se je našel. Kdor ga je zgubil, naj inide v naše uredništvo, da se mu pove, kdo ga je našel ! Klasifikacija konj za novomeški okraj se je začela 11. marca. Dne 15., 17., 18., 20., 21„ 22, in,27. marca se vrši v Žužemberku na tržnem tigu. iMie 26., 27., 28., 29, in 31. marca ter 1., 2. in 3. aprila v Trebnjem pred gostilno Pavlin. V Jugoslaviji svobodna trgovina z vsemi živili. Ministiski svet v Ueigradu je sklenil, da je odslej v naši državi popoln svoboden promet z vsemi prehranilnimi sredstvi. Vse dinge odredbo v lej zadevi so pi'eklicane. Strogo prepovedan pa je vedno še izvoz živil iz ulugoslavije. Invalid z razločno {»isavo, miinega značaja in veseljem do umetnega vrtnarstva (cvctiičai'stva in, semenoreje) najde Iirijetno zatočišče. Nudi se mu lepa bodočnost. Oglasi naj se V poverjeništvu za .socialno skrb v Deželnem dvoren, 2, nadstr. soba Št. 125 v Ljubljani. Oklic vsem onim, ki bi se radi vrnili v Nemčijo. Nemško poslaništvo na Dunaju je sporočilo, da more le oni prekoračiti državno mejo Neitičije, ki ima naslednjo listine: 1. Potni list, ki ne sme biti starejši kot eno leto; 2, dovoljenje policijske oblasti iz onega kraja v Nemčiji, kjer je dotičnik pred vojno delal, da se sme priseliti v Nemčijo; 3, izkaz, da dobi v resnici službo radarja v dotičnem kraju v Nemčiji. Brez teh izkazov obmejne oblasti v Nemčiji nikogar ne puste čez tiiejo in to radi težkoč v prehrani in prometu. Vsem lastnikom samosvojih ribolovnih okrajev. Lastniki ribolovnih okrajev se po-zivljejo, da nemudoma poročajo, če imajo lov v zakupu in za kateri znesek. Tozadevna poročila je poslati Slov. kmetijski družbi v Ljubljani do konca marca 1.1 Begunci, ki so morali vsled pritiska laških oblasti zapustiti po okupaciji svoje kraje, naj prijavijo takoj podpisanemu uradu svoje sedanje tiaslove, dan, ko so morali oditi in vzrok bega. — Pisarna za zasedeno ozemlje, Ljubljana, Dun, cesta 31. Vojaki in častniki iz po Italijanih zasedenega ozemlja naj prijavijo takoj jiodpisanemu uradu svoje sedanje naslove. V prijavi tiaj natančno navedejo dan, ko so vstopili v jugoslovansko armado in v slučaju, da so begunci, naj navedejo vzrok, radi katerega so morali zapustiti svoje stalno bivališče, — Pisarna za zasedeno ozem\je, Ljubljana, Dunajska cesta 31. Spomenica goriških Slovencev Narodnemu svetu v Ljub\jani je na prodaj v obeh knjigarnah v Novem mestu snopič po 80 viti. Vozni red za Novo mesto. Odhod iz Novega mesta proti Ljubljani ob G'03 zjutraj, 1-21 popoldne, 6'02 zvečer; v Belokrajino ob 4'05 zjutraj, IMO dopoldne, 6-00 zvečer; v Stražo ob 5.0U zjutraj, lli2 dop., 4'0() popoldne, 010 zvečer; v &t. Jatiž ob 9 IG dopoldne, — Prihod v Novo mesto iz Ljubljane 10'55 dopoldne, 5-52 popoldne, 2'33 ponoči; iz Belo-krajine ob 5 55 zjuti'aj, 1*10 popoldne, rj'5tí zvečer; iz Sti'aŽe 5'45 zjutraj, 12'10 popoldne, 5'38 popoldne in 7'00 zvečer. Kje je sladkor?! Že drugi listi začudeno povprašujejo, kje tiČi vzrok, da Novo mesto ne dobi sladkorja? Vprašamo torej vse tozadevno odgovorne oblasti iz Novega mesta in Ljubljatie: Kje je sladkor za Novo mesto in okolico?! Ali smo ml manj vredni, kakor prebivalci drugih dolenjskih mest in občin? Morda ne deluje že tudi v Jugoslaviji protekcija? Sola. Čeravno je minila vojska, še vedno mislijo nekateri stariši, da se smejo po stari navadi otroci oprošČati pouka zaradi kmetijskih del. ^ola je nastopila zopet redni tir iti ista ima nalog, da se mladina čim več izobrazi ter pridobi znanosti v tiaj-potrebnejših predmetih, potrebnih /a vsakdanje Življetrje. Očetje in fantje so'se vrnili, delavnih moči ne primanjkuje in zato naj ide mladina v šolo, da prosto ne pohajkuje. Le prav nujni slučaji, to je, če je di'Užina izgulii|a v vojski glavne delavne moči — bolezen, nesrečo in rnako — veljajo za opi'aviČljiv vzrok. Toliko v vednost onim, ki ne jjošiljajo redno svojih otrok v šolo. Za 100.000 kron prašičev so zajeli orožniki na naši severtii tneji — kakor se poi'oča iz Maribora. Tihotapci, Nemci in neitičuiji so plačevali pi'ašiče kilogram po 40 do 50 kron. PrispBUĐjtB ZQ shlad 5. L. S.! Doneski k vremeiioslovju Bele Krajine. j Sastij. VI. Kakštto vreme smo imeli v Beli Krsgini, zlasti v adleški župniji, v zadnjih 10 letih v posatneznih mesecih. L. 1911. Mest;c januar je bil prccej mrzel, poselmo v dnigî in zadnji tretjini. V prvi tictjini pa je 5 dni snežilo, Naj-mizlejša ilneva sta bila 17. in 25., ko smo imeli 9 do K.) O zime. V zadnji tretjini pa smo imeli lepe, solnctie, a mrzle dni. Februar pa je bil večinoma prav lep in stilj, vaaj jo ves mesec samo eiiki'at nekaj iiialega snežilo in sicer (3., 25. pa male iležovalo. V prvi polovici smo imeli jjo većini prav mrzle dni. 1. in ] (J. smo imeli celi) po U)<' zimC- V drtigi polovici pa smo imeli navadno piav lepe, solnčnc dni, veÉki'at tudi tople. V mai'cii smo imeli večinoma pj'av ugodno vreme in v prvi polovici tudi pi'av 'suho,, a v dnigi polovici ])a je večkrat deževalo. Bilo je tndiy toplo, a v diiigi polovici celo prav toplo, zjntraj po 7 do 8 C. Posebno lepe dni smo imeli koncem meseca. 28. je kazal toplomer 8 C iijntraj, popoldne ob 4. m i v senci pa 18 0, a 29. popoldne v senci celo*20C. Snežilo ni ves mesec nobenkrat 2aeetkojii aprila smo imeli 1. in 2/ dva prav krasna in solnČna gorka dneva. 3. 'pa je bilo oblačno in je nekoliko deževalo. V noči od 3. do 4. pa je hudo lilo in 4. zjutraj je začelo snežiti in jc snežilo ves dan prav hudo in brila burja, kakor v najhujši zimi. Ta dan je padlo precej več snega, kakor meseca februarja. Tudi 5. popoldan jc.hudo snežilo in vlekla burja, ravno tako tudi skoraj ves dan G. Najgrji dan pa je bilo 8., ko je zopet prav motîno snežilo in burja držala, kakor ni v minuli zimi. Zvečer je bií sneg že debel od 15 do 20 cm. Snežilo je pa potem še celo noč in nekoliko še 9., na cvetno nedtjljo zjutraj. Ta dan je nioraî cerkovnik razmctati sneg okoli cerkve, da je mogla iti procesija okoli nje. Popoldan pa se je ujasnilo in ker je bilo jasno tudi jio noči potem, imeli smo 10. zjutraj nn'aza, Kei' je bilo pa že v zaiètku aprila nekatero drevje zeleno, kakor bukev, gaber, bezeg, in je nekatero sadno drevje že cvetelo, kako)' breskve, belice (slive), ribezelj, bilo se je bati, da bo naredil nu'az dosti škodfS. Vendar pa so pazebli le orehi, rane iiruške in od trt izabela. Druga polovica meseca pa je bila izredno lejia in gorka. Imeli smo več }irav krasnih dni, pa tndi že nekoliko .suše proti koncu meseca. Na župnem vrtu se je začela sušiti že trava. 28. pa je deŽ dobro namočil. PreshrbninB družin prtdlíli^(unirlí[i] in pogreštinifi vojaliDU. Vdova ima do pokojnine pravico; če je igcn mož padel pred soviažnikom, to je zadet od sovražnikovega orožja, ali pa jc innrl na ranah, težkih zunaivjih poškodbah, naporih vojske ali nalezljivili boleznih, ki so ga doletele v izvrševanju vojne službe. Pokojnina pristoja vdovi ne glede na to, če si moi'e .sama kaj piislnžiti ali ne, ali če je premožna ali ne. Vdova, ki ni živela skupaj z možem, predno je odšel v vojsko, nima pravice do pokojnine, razen Če dokaže, da ona ni kriva, da jc ]>renehala zakonska skupnost z možem. Dalje vdova ne dobi pokojnine, če se dokaže, da je njen mož zagrešil velik liločin (mož, ki je pobegnil k sovražniku pred 30. decembrom 1918 se ne smatra kot vojaški begun, ravnotako ne oni, ki je bil ladi svojega jugoslovanskega mišljenja obsojen na težko ječo). — Óe doht "vdova po moževi smrti pokojnino, se ji nakaže tudi za vsakega zakon-skega alt pozako-njcnegtt (legitimiranega) otroka, ki ga ima v oskrbi, vzgojevalnina, katera se ji izplačuje toliko,Časa, da otrok ni preskrbljeti, in sicer pri dečkih do končanega l(i., pi i deklicah do končanega 14. leta. Sirotam, ki obiskujejo tnzeinske šole, se dovoli vzgojevalnina do korusi šLndij, vendar ne dalje kot ilo končanega 24. leta. Nepozako-njene (nelegitimiraiie) sirote nimajo jnavice iio vzgojevalnine. Za take bi tiri.šla slučajna miloščina v. poštev. Obojestj-ansko osiroteli otroci, ki niso še preskrbljeni, dobivajo'posebno*vzgojevalnitio, Vzgojevalnina za sirote brez staršev ali pa za take stl'ote, katerih mati ali mačeha ne dobiva pokojnine, se nakaže varuhom (varuhinjam), ^ Zakoni z dile 27. aprila 1H87 diž. zak. Štev. 41., 3. aprila 1891, iii'Ž. zak. štev. 48., 28. tiiarca ISÍXi drž. zak. št. 48. in 19. marca 1907 drž. zak. štev. 86. ostanejo do iiadaljne naredbe še v veljavi. Vloge za pokojnino vdov in vzgoje-valnino sirot naj vsebujejo sledeče podatke: I. šaiža moža (očeta); 2', ime in piiimek innrlega (padlega) ali pogrešanega; 3, pri kateri četi, zavodu itil. je služil; 4. a) kdaj in kje je umri, padel ali se pogreša, b) kje je pokopan; 5. civilni poklic moža (očeta); G. a) ime vdove (žene) ali b) ime varuha (varuhinje); 7. itiiena in rojstni podatki živečih otrok; a) zakonskih, b) pozakonjenih (Icgitimij'anih), c) nezakoti-skih (nelegitimiranih); 8. ali so vsi otroci v oskibi matere (mačehe); 9. je-lî vdova (žena) do mobilizacije živela a pokojnim (pogrešanim) možem v zakonski skupnosti? 10. stanovalisče in natančen naslov stanovanja vdove (žene) oziroma — ako so otroci tudi brez matere — vainhovo ime, stanovališče in natančen naslov stanovanja (ne pozabite navesti tudi zadnjo pošto, ker je to za pošiyatev denaija zelo važno); II. ali prejema rodbina prispevek za preživljanje, ozii'oma državno podporo (na-klointev), ali kako dnigo? K tej vlogi naj jjriloži vdova (žena, varuh, varuhinja) sledeče lisMue: a) krstni (rojstni) list vdove (žene); b) poročni list vdove (žene); c) krstne (rojstne) liste otrok; d) mrtvaški list (izvieček iz mrtvaškega spisa); e) spričevalo o zakonski skujtnosti do mobilizacije (uvrstitve v vojsko). Varuh naj priloži tudi: ť) mitva-ški list vdove. . Vse te listine se lahko nadomestijo s poročilom župnega urada, ki vsebuje vse podatke iz ki-stne ,(rojstne), poročne in m^li.ške matice o družini ter potrdilo o zakonski skupnosti. Stranka naj predloži vloge edino-le, občinskemu ui'adu ! Občinski urad jo pregleda, priloži domovinski list nmrlega (padlega) a'li pogrešanega in predloži vse skupaj okrajnemu glavarstvu. Ako ni mogoče napraviti domovinskega lista, naj se vzrok kratko navede, n. pr. drnžina ima domovinsko pravico v zasedenem ozemlju (na pi'imer .Solkanu, Primorsko) ali izven naše dižave. Okiajno glavarstvo dopolni vlogo s spričevalom o nepremožnosti ali s premoženjskim izkazom ter uradnim zdravniškim spričevalom o zdravstvenem stanju vdove (žene) in s potrdilom, ako drnŽina prejema vzdrževalnino aii kako podpoi'o (naklo-nitev). Tako spopolnjeno vlogo naj glavarstvo vivšljc pi'istojneniu vojnemn naznanja, da je atvoril ■ : odoetništio pisarno o Nouem mestu ; : na Glavnem trgu ^t. 86. , : ■ ■ €T\MrtViVM IP obstoječe iz dveii ali tudi sajno :5 1 ailU y /A11JC ene sobe s kuhinjo v Novem mestu ali Kandiji, ISče za takoj ali pozneje državni uradnik. Ponudbe se prosi na upravo lista pod naslovom „Stanovanje". -(—^—........ ... Mestno županstvo v Novem nnestu odda takoj iesapsko delo za nipravo kopaliiča na Krki ob mestnem sejmiSČu na Loki. Natanineje pojasnilo se dobi v mestni pisarni ob tiradnlli nrali. Bpotje ScliQn,ĐunQii. î'ischerstiege št. 8. ûiavnozastopstvozaJugoslavijo Josip Kleindienst - Novo mesto. (ioreiiji pi-iporoéiijo hogato kuIoko: trakov, čipk, vťzpnin, fiunibov, ovratnikov za dame, vs« vrst« šivaiik ter yalaiitwijsko in »o-rinil)ei-,ško lihifro, spedeln« ^abloiiško blair« kot: rožno venec, ovnitne koraldeiii krasne l)rože. a*" Ceniki na razpolajro. Hiša s suinjalti, sadnim uptom in pâdom na pi-odiij v Irči vasi pri Novem niestu. Već se izve pri poKostniku Ivan« l^nztn-lia lirodii št. lil». Oklic! ObcInslioliisozvrtoininuDdnjQlïoni se bu prodajala v Atlleši«ili dne 21. aprila 101!i ol> i. uri popoldan »a licu mesta. — Ili.^a je pri ťacni cerkvi na glavni cesti in pripravna s;a vsako trgovino, ťozivajo se knpci z vadjnui 10%. ŽH|iiiiistvo Adtešiče. Čokolada, čaj, kava, prav dober kavni nadomestek, cikorija, izboren esenc za čaj - nadkriljuje vse dosedanje - samo dve žlici v čašo tople ' vode napravi najboljši čaj z rumom ; sukanec, svila, drete, toiletno milo, trpežni čevlji, usnje, blago za ženske in moške obleke, platno, rjuhe in drugo - se ceno prodaja V skladišču Balkan, v prostorih mlekarske Zveze, I. nadstropje, Alojzij Olifdč v Ljubljani, 1, -I- ► -'V .. » Evi-