Poštnina plačana v gotovini
ŠTEV. 2
ZADRUGAR
Glasilo „Nabavl!alne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji11 v Ljubljani ¥3
izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18‘—. = Posamezna številk« atane Din I SO. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana \f%.
Razpis volitev delegatov
Upravni odbor razpisuje v smislu čl. 38 zadružnih pravil, volitve delegatov za glavno skupščino zadruge, ki se ima vršiti v soboto dne 23. in v nedeljo dne 24. ie-bruarja t. 1.
Upravni odbor je v svoji seji z dne 10. januarja t. 1. sklenil, tudi letos več železniških postaj oziroma krajev združiti v eno volišče, upoštevajoč število in stanovanja članstva.
Upravni odbor.
Velemoč zadružništva
V	razvoju zadružništva opazujemo dve posebnosti in sicer: hitrost, s katero se razširja zadružna ideja in lahkoto, s katero se prilagodi zadružna misel različnim prilikam posameznih delov sveta.
Preko 300.000 zadrug imamo danes na celem svetu, pri katerih je soudeleženih nad dvesto milijonov ljudi.
Med 22 državami v Evropi, razun Turčije ni nobene, kjer bi se zadružništvo ne uveljavilo v tej ali oni obliki.
Razmerje organiziranih zadrugarjev do števila prebivalcev v posameznih državah je sicer različno, vendar pa to razmerje zavzema take napredujoče dimenzije, da ni več daleč čas, ko bo zadružništvo postalo v vseh državah odločujoč gospodarski faktor.
V	zadružništvu prevladuje predvsem jasna in zdrava ideja, na kateri sloni razvoj in napredek narodov in s tem tudi držav.
Ta zdrava ideja je pripomogla, da se danes oklepa zadružništva vse od najnižjega do najvišjega dostojanstvenika, zato pa tudi uživa zadružništvo prav izdatno podporo v vseh državah, ker je obstoj posameznih držav v Evropi takorekoč že danes zvezan z večno nepotvorjeno zadružno resnico bratstva in ljubezni in enakosti vseh slojev in vseh živih bitij sploh.
Zato je zadružna ideja prodrla med narode celega sveta, ter je pri nekaterih
našla zelo rodovitna tla in se razvila v mogočno zadružno familijo.
Zadružna ideja je v stanu prilagoditi se različnim prilikam posameznih narodov, to je rastlina, ki uspeva na severu enako kot na jugu, na vzhodu ali zapadu.
Mogoče bi kdo mislil, da ima zadružna misel ugodna tla samo tam, kjer je narod visoko izobražen in pa tam, kjer cvete industrija.
Razvoj zadružništva po svetu nam dokazuje, da temu ni tako.
Vsled tega nastane zanimivo vprašanje, katera sila daje zadružni misli možnost svetovnega razmaha?
Element, ki druži in ki je močnejši kakor vsi drugi pojavi, ki ugodno ali neugodno uplivajo na razvoj zadružništva.
Ta element ima, kakor vsak drug nagib, ki sili človeka k delu, dve strani: naravno in materijelno.
Predvsem stremi človek za tem, da si ustvari čim ugodnejše življenjske pogoje, da uveljavi v življenju pravičnost, da uvede red v gospodarstvo, ki naj ne sloni na dobičku poedincev in ki ne dopušča, da bogati izrablja reveža ali narobe.
Ti nagibi so last vsakega človeka.
Zadružno delo zahteva potrpežljivost, skromnost, miroljubnost, ki se ne ustraši pred trenutnim neuspehom, marveč se zadovolji z malimi uspehi, da le vodijo k cilju.
Le zato druži člane veliko medsebojno zaupanje, diči jih zvestoba do zadruge tudi v malem vsakdanjem življenju.
Kdor govori le o velikem pomenu in delu zadružništva, pri tem pa pozablja na videz malenkostne vsakdanjosti, ta ni dober zadrugar.
Iz teh vidikov dobiva zadružna misel možnost svetovnega razmaha in ravno radi zadružnega plemenitega namena uživa zadružništvo v Evropi v vseh državah največjo podporo, iz katere črpa svojo gospodarsko velemoč.
Češkoslovaški minister je izrekel ob neki priliki zanimive besede: Gospodarski obstoj vsake moderne države odvisi od plemenite zadružne ideje.
■i''- • r 'v,'"''-':, er --
S tem je na najbolj eklatanten način povedano, da je zadružna ideja vzvišen dojeni, ki s svojo plemenito nalogo hoče izvršiti kulturni in gospodarski preporod človeštva.
Ta plemenita misel nas vodi, kadar pišemo o zadružništvu.
Gospodarska politika naša države
Zahteve članov v naši zadrugi, kakor drugod, so v kratkem sledeče, če jih naštejemo in seštejemo:
1.	Cenejše blago, kakor sedaj.
2.	Na koncu leta večje dividende.
3.	Naj se da večja posmrtnina in ne samo za roditelje, temveč tudi za otroke naših članov.
4.	Naj se da na kredit in obroke, kar rabi član.
Način, kako naj se to vse izvede, pa predlagajo: Naj se ne išče čistega dobička in zbira kapitala, posebno ne rezervnega kapitala.
Kdor se je zanimal za naše občne zbore, bi ugotovil sledeče:	Če bi šlo po
zahtevah in kritiki takih članov, ne bi imeli še danes toliko rezervnega kapitala, da bi kupili dva vagona moke.
Tudi ne bi imeli toliko obrat, kapitala, da bi pri sedanjem številu članstva lahko dajali na kredit; imeli tudi ne bi renomeja in ne bi dosegli tako ugodnih nakupnih cen, če bi bili brez kapitala, kakor si to zamišljajo nekateri člani.
To vemo vsi, da ni naš namen nabirati kapital. Naš namen je, da nudimo našim članom potom »Nabavljalne zadruge«, čim več materijelnih koristi. SredstVo za čimbolj uspešno delovanje in za čim večje ivoristi pa je gotov obratni kapital. Obratni kapital pa moramo imeti, tega tudi priprost človek ne bo odrekal.
Koliko rabimo kapitala?
Po sedanjih izkušnjah rabimo najmanj 1700.— Din kapitala na posameznega člana in to pri sedanjem odjemu, ko kupuje ca 40% članov proti gotovini, ostali na kredit. Ako bi še več dajali na
kredit, ako bi vsi kupovali na kredit, bi rabili vsaj 2500.— Din kapitala na posameznega elana. Ako bi uvedli še prodajo premoga in slanine na obroke v večjem stilu, bi rabili v jeseni preko 3000.— Din na člana itd.
Imamo res nekaj ugodnega kapitala od »Saveza nabavljalnih zadrug«, to je 4,000.000 Din po 4% obresti. Tega se splača obdržati, in ne vrniti ga, dokler gre. Magari če bi ga ne rabili in ga naložili v banko, po 1% obresti, dobiček bi prišel le v prid članom.
Pomanjkanje potrebnega kapitala se v vsakem trgovskem podjetju zelo maščuje. V gotovih slučajih se splača dati 20 pa tudi 30% obresti za denar. Izraba tako-zvanega kassaskonta, ki znaša .povprečno 2%, pomeni 24% obrestovan je kapitala. Izraba konjunkture, recimo, da bi kupili pravočasno mast, kadar je sigurno najcenejša, pomeni 30% obrestovanje.
To velja le za gotove mesece in za potrebno množino denarja. Ako se pa normalno obrestuje naloženi denar po 7%, pride vse to le v prid konzumentom.
Gospodinjstvo zadruge je podobno gospodinjstvu posameznika, ali gospodarstvu države. Tudi posameznik, kdor je dober gospodar, varčuje in hrani kapital. Kako narašča kapital, ako se obrestuje zadostno število let, je lepo opisano in orisano v letošnjem koledarju Nabavljalne zadruge.
Še lepši primer, kako narašča kapital in blagostanje z delom in varčevanjem, imamo v Franciji, posebno pa še v Ameriki. Je ogabno ono vrvenje za denarjem, ki ga vidimo v Ameriki, toda oni so z delom in s kapitalom postali bogati, mogočni, postali so gospodarji celega sveta.
Tudi naša država je po naravi bogata, tako smo slišali od prevrata sem. In ravno, ker niso upoštevali principa varčevanja in zbiranja prihrankov in kapitala, so zašli v tak položaj, da prosjačijo okoli za posojila, in smo morali sedaj ugrizniti v takozvano Švedsko posojilo pod dosti neugodnimi pogoji.
Ljudstvo ima o kapitalizmu precej napačne nazore.
Zadruge, posebno nabavljalne zadruge so neizprosen sovražnik takozvanega kapitalizma.. Nabiranje kapitala v rokah zadrug in ljudstva samega pa še ni kapitalizem, temveč, zdravo in menda edino uspešno sredstvo v boju proti kapitalizmu.
Je vprašanje dogovora med člani, ali se splača za obrat potrebni kapital nabrati v krajšem ali daljšem roku. Oni denar, ki se ga rabi za polno izrabo ugodnejših nakupnih cen in kassaskonta, se splača nabrati takoj. Magari, če ne bi začetkom pla-
čevali nikakih dividend, kakor je to storila bivša Gospodarska poslovalnica. (Če je kdo očital, da so oni začeli plačevati dividende le radi konkurence napram naši zadrugi, se je motil). Dober trgovec in računar je moral to takoj spoznati. Po denarnem efektu poslovanja omenjene ustanove se vidi, kako pametno so gospodarili, samo žal, da so se motili v glavnem, to je, da so zbirali denar pod firmo in za račun države, mesto za račun članov.
Kadar ima enkrat zadruga za tekočo potrebo zadosti denarja, potem bi bilo ne-trgovsko in nespametno, ako bi pri sedanji mizeriji nabirali preveč kapitala in prehitro. Rasle bodo sicer vedno potrebe članstva in z njimi potrebni obratni kapital, toda za trgovski obrat zadruge v sedanjem okvirju in po razdelitvi (gotovina in kredit) bi za silo dosti lepo shajali z obratnim kapitalom 2000.— Din na člana.
Ali si porazdelimo nabiranje tega kapitala na tri ali na 10 let, to je odvisno od razumevanja članstva, pa tudi od obrestnega računa. Pri vsem mora imeti članstvo pred očmi, to, da ni zadruga tujec, ampak, da je zadruga skupina vseh članov.
Lastnik kapitala ni nihče drugi kakor članstvo. In za članstvo ni vseeno, ali ima upravni odbor, ki vodi zadrugo na njegov račun, na razpolago za pameten obrat potrebno vsoto, ali pa so blagajne prazne, in se lovi uprava od dneva do dneva.
Isti občutek mora imeti posameznik, ako si je v svesti, da ima v hranilnici malo rezervo, ali ako životari iz dolga v dolg.
S časom bodo prišle tudi druge potrebe in ideje, morda se bomo ozirali proti za-padu ali proti vzhodu, kako delajo Angleži, Rusi. Prišli bomo morda do samoproiz-vodnje.
Že danes igra nabavljalna zadruga važno vlogo kot gospodarska hrbtenica železničarskih ustanov. Ne bi se mogla z lepa ustvariti naša hranilnica, če ne bi imela trdne opore v zadrugi. S časom, morda par letih pridemo na ustanove, kakor so letovišča, v gorah, kopališča ob morju. Ne bodo morda rabili denarne pomoči od zadruge. Toda brez žiranta, brez gospodarske zaslombe ne bodo mogli zrasti in tu bo morda pomagala naša zadruga.
Pri kritiki o cenah in po nabiranju kapitala, naj bi železničarji mislili tudi na bodočnost. Oče da otroka v šolo, realko, za to, da mu bo čez 12 ali 15 let služil kruh. Tu misli za 15 let naprej. V zadrugi in v našem gospodarskem življenju bi morali misliti na več kot 15 let naprej. Tako so mislili Amerikanci, in njih nasledniki. Današnja Amerika žanje sadove njih truda, varčevanja in organizacije kapitala.
K položaju
S kraljevim manifestom se je izvršil v naši državi prevrat, ki je na mah odstranil vso gnusobo medsebojnega partizanskega boja in akcij, ki so s svojo zastrupljevalno metodo okužili javno mnenje v taki meri, da je celo nastala opasnost za obstoj te naše lepe ujedinjene domovine.
Kraljev ukrep je blagodejno uplival na celokupno javno mnenje v celi državi in izven nje.
Mi kot zadrugarji, ki vodimo zgolj gospodarsko politiko v obliki samopomoči, bratstva in edinosti za koristi malega človeka pozdravljamo tembolj storjene korake, ker smo uverjeni, da ta korak vodi k res resnični konsolidaciji vseh zamotanih socijalno-gospodarskih vprašanj, iz katerih se ne more druzega pričakovati, kakor zboljšanje in napredek gospodarskega udejstvovanja vseh državljanov.
Zato nas tudi ne navdaja skrb za uspeh ali neuspeh akcije, ki so jo podvzeli te dni naši pridobitni krogi v Beogradu, da se omeje nekateri socijalno zaščitni zakoni, tako z ozirom na razne socijalne dajatve: za bolezen, starost, smrt, onemoglost, brezposelnost, osemurni delavnik itd., ker živo verujemo v besedilo kraljevega manifesta, ki hoče ustvariti enakost med vsemi državljani in zakonito zaščito vseh, ki so zaščite potrebni, ne da bi se 'kdo imel pravico sklicevati na kake privilegije.
Ker je tudi naša »Nabavljalna zadruga« socijalno kulturna ustanova, se zato tem živeje zanimamo za konzervativno gibanje pridobitnih krogov, ki mislijo, da je v sedanji vladi poosebljena institucija za reševanje raznih sprejemljivih in nesprejemljivih želj in zahtev, ki jih pred-našajo pridobitni krogi.
Zato tembolj pozdravljamo dosedanje ukrepe sedanje vlade, ker smo globoko prepričani, da tudi v bodoče ne bo z mezincem mignila za poslabšanje socijalne zakonodaje, ki je plod skoro stoletnega dela delavskega žulja.
Našo zadrugo in naš zadružni tisk niso poostreni obstoječi zakoni niti naj-manje zadeli v živo ali nas celo utesnili v svojem delovanju, nasprotno, naše humano socijalno gospodarsko delo za koristi gospodarsko šibkejših, lahko neovirano vodimo naprej, ker v tem poštenem delu za koristi celokupnosti, ne moremo priti nikdar v navskrižje s še tako poostrenimi zakoni in predpisi.
Naš boj velja pa tudi za bodoče le za poštenost proti nepoštenosti.
Tl e zadružniHje gro6o6op fasfne sreče
Nekolik® misli In odgovora
Na članek v štev. 12 »Zadrugarja« smo prejeli predlog, kako naj se razširi naša podporna akcija za slučaj smrti glasom predloga, naj bi se mesečno razglasilo v glasilu »Zadrugar«, koliko bi bilo v enem mesecu smrtnih slučajev, potem bi se pobralo od vsakega člana po 1 dinar smrtnega slučaja, nakar bi dobil umrli član 5000.— Din posmrtne pomoči, ker toliko članov imajo danes.
Za kritje režijskih stroškov pa predlaga 500.— Din od slučaja.
Prosili smo v »Zadrugarju«, naj se vsak predlog tudi računsko utemelji.
V tem predlogu manjka utemeljen račun, koliko bi znašala režija in predvsem, kako se zasigura dosleden obstoj take akcije. Kakor že v našem koledarju omenjeno, so se našli ljudje, ki so nasedli in pristopili k društvu »Samcev«, oni, ki je prestopil v zakonski stan, je dobil od vsakega po 100.— Din in dolgo je trpelo, da so uvideli nevzdržnost takega društva.
Takih samopomoči je bilo že vse polno. V malem obsegu, denarno, kakor lokalno, se da taka akcija izvesti. V velikem obsegu je pa naravnost neizvedljiva. Mi pa imamo že toliko teh društev, da so vse akcije pritirale do absurdnosti, da končno resnično izgleda vse to, kakor nekako izvabljanje in nasedanje.
Kako sigurnost je imel oni, ki je plačeval v društvu »Samcev« po 100.— Din, da bo društvo obstojalo toliko časa, da pride tudi on na vrsto, da se ga obdari? Kako sigurnost imajo pri vsaki taki samopomoči, da bo društvu obstojalo naprej? Eno bi morda lahko obstojalo. Ker pa imamo slučaje, da plača marsikdo po 50 do 70 dinarjev mesečno za take ustanove, se ne more še licitirati naprej. Pri tako velikem plačilu postane človek že pozoren na take akcije in taka društva.
In bi bilo res dobro, da so ljudje na take stvari bolj pozorni, kakor pri onih famoznih 10.— Din mesečno odtegljaja za Savez Nabav, zadrug.
Tudi glede režije se moti predlagatelj, da bi znašala samo 500.— Din od slučaja.
Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani ali pa v Mariboru je izborno organizirano. Vpeljan aparat, vsak mesec redno in enaki odtegljaji, pa znaša v Ljubljani režija nad 10% od celokupne pobrane vsote. Pri neenakih odetgljajih, bi znašali upravni stroški tudi 15%, ali 'več.
In nazadnje, čemu bi še naprej licitirali. Ali nimamo zadosti 3 postoječa podporna društva, eno pogrebno društvo in še nekaj manjših podobnih akcij?
Ravno radi ekonomije je bilo zdravo, da se že sedaj postoječa društva spravi nekako pod en klobuk.
Naša zadruga nima namena prekašati ali pretrumfati podpornih društev.
Po višini dajatev jih ne more, ker se ne upa delati kratkoročnih čudežev, po solidnosti pa jih ne mara, ker bi morala vedno in vedno opozarjati na razliko v solidnosti. Omejimo se na sedanjo akcijo, ki ima edino ta namen, da ni treba od vdove umrlega člana iztirjavati zaostalih dolgov.
In če simo solidni računarji, moramo imeti pred očmi dejstvo, da pomeni za zadrugo ta podpora 10,000.000.— Din izdatkov v teku 25 let približno. Ali 300.000.— Din na leto. Ali računa član s temi izdatki pri nakupovanju žhdl?
Imamo še drug predlog iz Maribora: Naj bi dal vsak član (ali morda samo oni član, ki hoče) ob priliki izplačila dividend, primeren znesek v prid podpornega društva. To se da izvesti. Že letos smo razglasili, da lahko vsak član disponira s svojimi dividendami, da jih pusti prepisati kot vlogo v hranilni zavod. Podobno smo imeli akcijo železniških uradnikov, ki so vlagali v hranilnico in koncem leta pustili prepisati del vloge kot članarino. Za take transakcije bi bila kedaj bolj primerna ravno naša hranilnica. Mariborski predlog je pa premalo izdelan in nas le zanima, kako so si to akcijo zamislili.
Končno še sledeče:	Posmrtninska
podpora v naši zadrugi se krije iz fonda, katerega višino določi občni, zbor in ki se črpa iz čistega dobička zadruge.
Da bi bilo umestno in prav, da se to akcijo razširi še s posebnimi prispevki članov za vsak smrtni slučaj, o tem naj predlagatelj dobro razmišlja.
Ako pa je predlagatelj mnenja, da se da taka akcija organizirati s sigurnostjo poslovanja, katerega mi ne vidimo, potem naj to poskusi s popolnoma samostojno in nezavisno organizacijo. Končen rezultat bo tak, kakor smo ga zgoraj omenili.
Predlog je sicer vrlo lep, ki vleče in ni nov, vendar je pa v tej obliki in v danih razmerah neuporaben, ker ne nudi garancije obstoja, za daljšo ali celo večno dobo, ako bi ga hoteli postaviti na realna tla.
Zadružništvo po svetu
Poljska republika se je ustanovila po končani svetovni vojni. V smislu mirovnih dogovorov so se zopet združila ozemlja, ki so do takrat pripadala Nemčiji, Avstriji in Rusiji.
Jasno je, da radi teh okoliščin sedanje zadružništvo v Poljski republiki ni enot-
no, ker se je zadružništvo pred vojno v vsakem teh ozemelj bistveno drugače razvijalo, to pa vsled dejstva, ker ga razne državne uprave niso dovoljno podpirale, v Rusiji so ga pa celo zatirale.	;
Ako upoštevamo še dejstvo, da je vse zadružne uspehe materijelno in moralno uničila svetovna vojna, koje valovi so se takrat prelivali ravno čez sedanjo poljsko ozemlje, potem si lahko predstavljamo sliko, [ i jo je kazalo zadružništvo ob ustanovitvi Poljske republike.
Vsled tega moramo gledati v Poljskem zadružništvu popolnoma novo tvorbo, ki šele išče pota za svoj preporod in zadružno enotnost.
Poljsko zadružništvo naravno preživlja dobo težke krize, ker nad njim visi breme vojne škode in breme inflacije, kar mu pač ne dopušča, da bi tako hitro ozdravilo.
Polagoma se pa le krči pot, ki vodi k ozdravljenju in zadružništvo poljsko poka-zuje toliko življenjske sile, da se lahko opravičeno nadejamo, da se bo skoro okrepilo.
Iz uvodnih besed je že razvidno, da poljsko zadružništvo ni centralizirano, marveč je organizirano v raznih zvezah, ki jih je 25.
Teh 25 zvez šteje okrog 8000 zadrug, ki so ločene sicer, vendar so prepredle celo poljsko republiko in deloma že upli-vajo na gospodarsko življenje poljskega naroda v gotovih gospodarskih vprašanjih kar najodločneje.
Najodličnejše mesto zavzema »Revizijska zveza kmetskih poljskih zadrug s sedežem v Varšavi, ki je predlanskim slavila lOletnico svojega obstoja in ki ima preko 1000 članic, med njimi 600 kreditnih (šefšikove blagajne).
Splošno sliko pa nam kaže sledeče stanje zadrug.
Kreditnih zadrug je danes 6000; konzumnih 3800; trgovsko-obrtnih 3100; mešanih 619; produktivnih 187; delovnih 48; raznih drugih 1760.
Od skupnega števila zadrug je 38% konzumnih, katerih celokupni promet v blagu je znašal lansko leto preko 300 milijonov poljskih zlotov.
Ti podatki so pa najbrže nizko cenjeni, ker manjkajo statistični podatki še od 7 zvez, ker niso poslale svojih revizijskih poročil.
Vendar pa se lahko trdi, da stoji poljsko zadružništvo na zdravi podlagi in da se drži zdravih zadružnih načel, ter mu je vsled tega zapisana še prav lepa bodočnost.
Težko gospodarsko krizo, ki jo je utrpelo poljsko zadružništvo v vojni, različen
razmah pred vojno v razdraženih ozemljih, posebno težko delo v zadružništvu pod bivšim ruskim despotizmom, so bile zadružništvu taka ovira, da jo je bilo mogoče prodreti in kljubovati ji le z zdravimi zadružnimi načeli, ker zadružna gospodarska politika ne pozna kompromisov, ona gre ravno svojo pot do sigurne zmage.
In zdrava in nepremagljiva zadružna ideja je odločilno prodrla v skoro vseh evropskih državah, pa bo ta ideja pripomogla, da bo zacvetelo zadružništvo tudi na Poljskem.
Nakupovalni termini
Članom, ki kupujejo proti gotovini, se prodaja v vseh prodajalnah naše zadruge vsak delavnik.
Za nakupovanje na kredit se določijo za ljubljanske prodajalne sledeči dnevi:
Za Ljubljano loco in okolico od 20. dec.
Za izven Ljubljane stanujoče člane od 6. do 19.
Za razpošiljanje živežnih pošiljk na progo določamo pa sledeče termine:
Za prodajalno gorenjski kolodvor:
Dolenjske proge od 5. do 8.
Gorenjske proge in proga Kamnik od 9. do 12.
Za prodajalno glavni kolodvor:
Rakek-Ljubljana in proga na Vrhniko od 5. do 7.
Ljubljana-Savski Marof od 8. do 10.
Rimske Toplice-Celje od 11. do 12.
Izključno Celje-Velenje od 13. do 17.
Reklamacije upoštevamo le, ako je nedostatek prijavljen v roku enega tedna po prejemu nakupljenega blaga.
Ako se pa član iz kateregakoli vzroka ne drži termina in zahteva, da se mu blago dopošlje izven termina, plača sam stroške prevoza, kakor tudi tovorni list. Drugače pa plača te stroške zadruga. Tudi za dopo-šiljanje zabojev in druge embalaže, ako se jo dopošlje k terminu, plača zadruga tovor-nino, le tovorni list plačajo člani.
Navodila delegatom in članstvu
Doslej izvoljeni delegati oziroma namestniki in člani, ki jih prinašamo v razglasu posameznih volišč, se naprošajo, da vse potrebno ukrenejo za volitve v smislu navodil.
Medsebojno si naj določijo glavnega delegata kot predsednika za predpriprave in za predsednika volišča.
Ako bi delegati in člani, ki smo jih za to določili iz katerihkoli upravičenih razlogov ne mogli vršiti svoje funkcije, so naprošeni, da medsebojno poskrbe za nadomestek, ki ga je vzeti izmed članstva. Pri tej priliki apeliramo:	na šefe stanic,
nadzornike proge — člane zadruge, da gredo delegatom na roko, tako glede lokala za volišča, kakor tudi glede volitev.
V	slučaju bolezni ali odsotnosti delegatov, jih prosimo, da skrbe, da se volitve izvrše in da prevzamejo vse dolžnosti eventuelno odsotnih delegatov.
Glasovnice bomo članom dostavili potom zaupnikov. Vsak član potrdi prejem glasovnice z lastnoročnim podpisom. Kolikor bi jih zaupniki do 18. februarja ne mogli razdeliti med člane (radi oddaljenosti, nepoznanja oseb itd.) jih vrnejo s seznamom zadružni pisarni, ki bo iste dostavila po pošti. Glasovnice s seznamom pošljemo zaupnikom 10. februarja t. 1.
Imenik vseh članov, ki imajo pravico voliti, bo zadružna pisarna dostavila zaupnikom pravočasno po pošti.
Pravico voliti imajo vsi dosedaj pri-stcpivši člani in še vsi oni, ki bodo pristopili do 31. januarja 1929.
Glasovnico mora vsak član lastnoročno podpisati.
Kraj, sedež in ura volitev je razvidna iz razpisa posameznih volišč in glasovnice.
Delegati, ki fungirajo obenem kot zaupniki zadruge, naj skrbe, da se pri volitvah in pobiranju glasovnic ne bo vršila prav nikaka zloraba ali nasilje. Članstvo mora imeti v tem oziru popolno svobodo, da voli delegate po svoji svobodni vesti.
Preprečiti se mtora, da bi kdo smatral te volitve za teror.
Ako bi se volitve iz kateregakoli vzroka ne mogle izvršiti 23. odnosno 24. februarja t. L, je to takoj javiti zadružni pisarni, da določi dan, kedaj naj se volitve izvrše.
Na vsak način priporočamo, da se vsa volišča drže dneva in ure kot je razglašeno v razpisu za posamezno volišče.
V	smislu čl. 38 pravil morejo članstvo zastopati na skupščini (občni zbor) delegati ali njih namestniki. En delegat sine pa s pooblastilom zastopati še enega delegata istega okoliša, ako je le-ta zadržan. Največ pa 60 glasov.
Volišča so razdeljena sledeče:
LJUBLJANSKI OKOLIŠ:
I.	volišče.
Sedež volišča: Kurilnica L K temu volišču spadajo vsi člani kurilnice I, ki sta-
nujejo v Ljubljani in okolici. 198 članov voli 7 delegatov in 7 namestnikov.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata Potočnik in Deisinger Ludovik.
Volitve se vršijo dne 23. februarja ob 12. uri 30 minut v šolski sobi kurilnice L
II.	volišče.
Sedež volišča: Ljubljana, glavni kolodvor. K temu volišču spadajo vsi člani postaje Ljubljana gl. kol., ki stanujejo v Ljubljani in okolici. 324 članov voli 11 delegatov in 11 namestnikov.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati oziroma namestniki tov.: Roter Albin, So-tošek Ivan, Žerjal Anton, Vičič Matija, Ver-telj Alojzij, Pirih Matevž in Godec Damjan.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. i. ob 10. uri dopoldne v šolski sobi postaje Ljubljana gl. kol.
III.	Volišče.
Sedež volišča: Kurilnica II. K temu volišču spadajo vsi člani kurilnice II, ki stanujejo v Ljubljani in okolici. 181 članov voli 7 delegatov in 7 namestnikov.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati tov.: Dežman Pavel, Podbevšek Ferdo, Rus Josip in Rože Valentin.
Volitve se vršijo v soboto, dne 23. februarja t. L ob 12. uri 30 min. v šolski sobi kurilnice II.
IV.	volišče.
Sedež volišča: Ljubljana, gorenjski kolodvor. K temu volišču spadajo vsi člani postaje Ljubljana, gor. kolodvor in vsi vpo-kojenci in vdove, ki stanujejo v Ljubljani in okolici ter člani postaje Ljubljana^ dolenjski kolodvor. 474 članov voli 16 delegatov in 16 namestnikov.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati tov.: Kepec Vekoslav, Mohorič Ivan, Božič Alojzij, Hanžič Valentin, Simončič Franc in Gregorič Ivan.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v šolski sobi postaje Ljubljana, gorenjski kolodvor.
V.	volišče.
Sedež volišča: Direkcija drž. železnic Ljubljamai. K temu volišču spadajo vsi člani direkcije drž. železnic Ljubljana, ki stanujejo v Ljubljani in okolici. 268 članov voli 9 delegatov, 9 namestnikov.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati tov.: Deržič Ivan, Jeras Ernest, Furlan Josip, Cvetko Franjo, Vertačnik Albert in Kuret Marjo.
Volitve se vršijo v soboto dne 23. februarja t. 1. ob 13. uri 30 min.
VI.	volišče.
Sedež volišča: Ljubljana, gor. kolodvor. K temu volišču spadajo člani Prog. sekcije
Ljubljana gor.-dol. proge, Ljubljana glavna proga Signalne in mostovne delavnice, ki stanujejo v Ljubljani in okolici 82, članov voli 3 delegate in 3 namestaike.
Volitve vodita doslej izvoljeni delegat Lenščak Janko in namestnik Senica Matija.
Volitve se vrše v soboto, dne 23. februarja t. 1. ob 15. uri (3) v šolski sobi postaje Ljubljana, gorenjski kolodvor,.
VII.	volišče.
Sedež volišča: Bistrica Boh. jezero. K temu volišču spada postaja Nomenj. 67 članov voli 3 delegate in 3 namestnike.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov. Wernik Janko in Deutschmann Maks.
Volitve se vršijo v nedeljo dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Bistrica—Boh. jezero.
VIII.	volišče.
Sedež volišča: Bled—Jezero. K temu volišču spadajo postaje: Soteska, Bohinjska Bela in Dobrava—Vintgar. 58 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov. Krivic Martin in Stare Valentin.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Bled—jezero.
IX.	volišče.
Sedež volišča Jesenice. K'temu volišču spadajo postaje oz. kraji Javornik, Hrušica in Koroška Bela. 112 članov voli 4 delegate in 4 nametnike.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati tov. Veber Anton, Kocjančič Ivan, Feldin Herman in Hafner Peter.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. I. v šolski sobi postaje Jesenice ob 10. uri dopoldne.
X.	volišče.
Sedež volišča Kranjska gora. K temu volišču spadajo postaje: Dovje, Mojstrana in Planica. 87 članov voli 3 delegate in 3 namestnike.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati: tov. Kavčič Dragotin, Robič Andrej in Lakota Alojzij.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda, postaje Knajnjska gora.
XI.	volišče.
Sedež volišča Lesce—Bled. K temu volišču spadajo postaje ozir. kraji: Žirovnica, Radovljica, Breznica in Begunje. 51 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov. Vouk Franc II. in Legat Josip.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Lesce—Bled.
XII.	volišče.
Sedež volišča Kranj. K temu volišču spadajo postaje oziroma kraji: Podnart— Kropa, Tržič, Naklo pri Kranju, Križe, Šmartno pri Kranju in Duplje. 54 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov. Konjedic Lovro in Kralj Ivan.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Kranj.
XIII.	volišče.
Sedež volišča Škofja Loka. 34 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov. Pleničar Ferdo in Tonja Franc.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. v čakalnici III razreda, postaja Škofja Loka ob 10. uri dopoldne.
XIV.	volišče.
Sedež volišča Medvode. 36 članov voli 2 delegata in 2 naimlestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat tov. Trampuž Karol.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. L ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda na postaji Medvode.
XV.	volišče.
Sedež volišča Vižmarje. K temu volišču spadajo še člani, ki stanujejo v Dravljah, brez razlike, kje vršijo službo. 69 članov voli 3 delegate in 3 namestnike.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata Gabrovšek Alojzij in Zadnikar Franc.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Št. Vid — Vižmarje.
XVI.	volišče.
Sedež volišča Kamnik. K temu volišču spadajo postaje oziroma postajice Jarše— Mengeš in Holmec. 24 članov voli 1 delegata in 1 namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat Gabrovec Franc.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. I. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Kamnik.
XVII.	volišče.
Sedež volišča Trzin. K temu volišču spadajo postaje ozir. kraji: Domžale, Ježica in Stožice. 76 članov voli 3 delegate in 3 namestnike.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov. Muzič Peter in Železnik Alojzij.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Trzin.
XVIII. volišče.
Sedež volišča Šmarje—Sap. K temu volišču spadajo postaje ozir. postajice Škofljica
in Laverca. 37 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat Čnolologar Janez.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda potaje Šmarje Sap.
XIX.	volišče.
Sedež volišča Grosuplje. K temu volišču spadajo postaje: Čušperk, Dobrepolje, Velike Lašče, Stična, Višnja gora. 41 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat tov. Kompare Alojzji.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. v čakalnici III. razreda postaja Grosuplje ob 10. uri dopoldne.
XX.	volišče.
Sedež volišča Kočevje. K temu volišču spadajo postaje: Ortenek, Ribnica in Stara Cerkev pri Kočevju. 53 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov. Kovačič Ivan in Jereb Josip.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Kočevje.
XXI.	volišče.
Sedež volišča Trebnje. K temu volišču spadajo postaje Radohova vas, Velika Loka, Mirna, Mokronog—Bistrica, Št. Janž na Dolenjskem, Mirna peč in Ponikve. 41 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodi tov. Erste Alojzij, prog. nadziratelj.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Trebnje.
XXII.	volišče.
Sedež volišča Novo mesto. K temu volišču spadajo postaje Kandija in Straža— Toplice. 155 članov voli 6 delegatov in 6 namestnikov.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati tov.: Lapanjia Ivan, Bizjak Jože, Skuk Jože, Zgaga Maks in Božič Anton.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24.' februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Novo mesto.
XXIII. volišče.
Sedež volišča Uršna sela—Toplice. K tem volišču spadajo še postaje Birčna vas in Rožni dol—Pribišje. 28 članov voli 1 delegata in 1 namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat Krumberger Alojzij.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Uršna sela—Toplice.
XXIV.	volišče.
Sedež volišča Črnomelj. K temu volišču spadajo postaji Semič in Gradac v Beli Krajini. 32 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov. Schwarz Gvidon in Robič Rudolf.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnim III. razreda postaje Črnomelj.
XXV.	volišče.
Sedež volišča Bubnjarci. K temu volišču spadajo postaje ozir. postajice: Metlika, Kamanje, Ozalj, Zorkovac—polje, Zorkovac, Mahično in vsi člani, ki stanujejo južno od postaje Mahično. 28 članov voli 1 delegata in 1 namestnika.
Volitve vodi tov. Crukovič Julije, prog. mojster.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. v čakalnici III. razreda postaje Bubnjarci.
XXVI.	volile.
Sedež volišča: Rakek. K temu volišču spada postaja Planina. 56 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodi Omahen Ivan, nadzornik proge.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. v čakalnici III. razreda postaje Rakek.
XXVII. volišče.
Sedež volišča Logatec. K temu volišču spada postaja Verd. 38 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodi Mlakar Albin, progovni mojster.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. v čakalnici III. razreda postaje Logatec ob 10. uri dopoldne.
XXVIII. volišče.
Sedež volišča Borovnica. K temu volišču spada postajica Preserje. 45 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodi tov. Lavrič Drago, čuvar proge.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. v čakalnici III. razreda postaje Borovnica.
XXIX.	volišče.
Sedež volišča Brezovica. K temu volišču spadajo postaje ozir. postajice: Vrhnika, Drenovgrič in Log. 39 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodi Spetič Andrej, zvanič-nik II.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. v čakalnici III. razreda postaje Brezovica.
XXX.	volišče.
Sedež volišča Zalog. 73 članov voli 3 delegate in 3 namestnike.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov. Makuc Ivan in Pegan Anton.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. v čakalnici III. razreda postaje Zalog.
XXXI.	volišče.
Sedež volišča Kresnice. K temu volišču spada postaja Laze. 55 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodi Martinšek Jože, zvanič-nik II in Zupančič Mihael, prog. čuvaj.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Kresnice.
XXXII. volišče.
Sedež volišča Litija. K temu volišču spadajo postaje Sava. 45. članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodi Tancig Edvard, činovnik
II.	in Primožič Ivan, zvaničnik II.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Litija.
XXXIII. volišče.
Sedež volišča Trbovlje. K temu volišču spada postaja Zagorje. 24 članov voli 1 delegata in 1 namestnika.
Volitve vodi tov. Rožanc Miha, šef stanice. Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici IH. razreda postaje Trbovlje. .
XXXIV. volišče.
Sedež volišča Zidani most. K temu volišču spadajo postaje odnosno postajice: Hrastnik, Radeče pri Zidanem mostu, Loka, Breg, Rimske Toplice, Sevnica in Blanca. 52 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v sobi postaje Zidani most.
XXXV. volišče.
Sedež volišča Brežice. K temu volišču spadajo postaje ozir. postajice Rajhenburg, Videm—Krško, Dobova in Savski Marof. 28 članov voli 1 delegata in 1 namestnika.
Volitve vodi tov. Blažek Anton, čuvar proge.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Brežice.
XXXVI. volišče.
Sedež volišča Celje. K temu volišču spadajo postaje Laško, Petrovče in Žalec. 78 članov voli 3 delegate in 3 namestnike.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov. Zorman Josip in Božič Kristjan.
Volitve se vršijo v nedeljo dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne na postaji Celje.
XXXVII. volišče.
Sedež volišča Polzela-Braslovče. K temu volišču spadajo postaje Št. Peter v Sav. dolini in Šmartno ob Paki. 34 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodi tov. Canjko Franc.
Volitve se vršijo v nedeljo dne 24. februarja t. 1. v čakalnici III. razreda postaje Polzela-Braslovče.
XXXVIII. volišče.
Sedež volišča Velenje. K temu volišču spada postaja Šoštanj-Topolščica ter vsi člani severno od postaje Velenje, ki naročajo svoje potrebščine v prodajalni Ljubljana. 58 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov. Lavrič Joško in Rihtaršič Frane.
Volitve se vršijo v nedeljo dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne na postaji Velenje.
MARIBORSKI OKOLIŠ.
Maribor mesto.
I.	volišče.
Sedež volišča Maribor glavni kolodvor. K temu volišču spadajo vsi vpok©-jenci in vdove, ki stanujejo v Mariboru, njega okolici in na Teznu. Dalje člani progovne sekcije Maribor glavna proga in člani signalne sekcije, ki stanujejo v okolišu tega volišča. Člani, ki stanujejo in opravljajo službo na Teznem, bodisi, da stanujejo tam, v Mariboru ali njega okolici. 354 članov voli 12 delegatov in 12 namestnikov.
Volitve vodijo tov.: Ing. Leben Ivan, šef progovne sekcije, Perme Mirko, šef stanice Tezno, Ilovar Lojze, čin III, Dur-java Avgust, čin. III, Perme Davorin, čin. III in Koželj Miroslav, čin. III.
Volitve se vršijo v nedeljo dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v konferenčni sobi na postaji Maribor gl. kol.
II.	volišče.
Sedež volišča Maribor, koroški kolodvor. K temu volišču spadajo člani mate-rijalnega skladišča dohodkov in progovne sekcije Maribor kor. pr., ki stanujejo v Mariboru ali njega okolici. 68 članov voli 3 delegate in 3 namestnike.
Volitve vodita tov. Mohorko Josip, šef stanice in Pagon Franc, šef materijalnega skladišča.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakal-
niči III. razreda na postaji Maribor kor. kolodvor.
III.	volišče.
Sedež volišča Maribor delavnica. K temu volišču spadajo vsi člani delavnice Maribor, ki stanujejo v Mariboru, njega okolici in na Teznem. 125 članov voli 5 delegatov in 5 namestnikov.
Volitve vodijo tov.: Bergles Makso, Muravs Alojzij in Čanžek Andrej.
Volitve se vršijo v soboto dne 23. februarja t. 1. ob 14. uri v baraki delavnice (obednica).
IV.	volišče.
Sedež volišča kurilnica Maribor. K temu volišču spadajo vsi člani kurilnice Maribor, ki stanujejo v Mariboru, njega okolici in na Teznem. 98 članov voli 4 delegate in 4 namestnike.
Volitve Vodijo tov.: Artič Franjo, Lo-čilnik Albin, Oman Mihael in Treven Franjo.
Volitve se vršijo v soboto dne 23. fe-bruraja t. 1. ob 12. uri 30 min. v šolski sobi kurilnice Maribor.
V.	volišče.
Sedež volišča Hoče. K temu volišču spada postajica Orehova vas - Slivnica. 29 članov voli 1 delegata in 1 namestnika.
Volitve vodi tov. Flis Anton, sef Staniče.
Volitve se vršijo v nedeljo dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Hoče.
VI.	volišče.
Sedež volišča Pragersko. K temu volišču spadajo postaje: Račje-Fram, Slov. Bistrica in Slov. Bistrica-mesto. 105 članov voli 4 delegate in 4 namestnike.
Volitve vodijo tov.: Grafenauer Ciril, Ogrinc Rudolf, Albert Anton in Kumer Ivan.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Pragersko.
VII.	volišče.
Sedež volišča Poljčane. K temu volišču spadajo vse postaje in postajice proge Poljčane-Zreče. 32 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodi tov. Šerbec Ignacij, progovni mojster.
Volitve se vršijo v nedeljo dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Poljčane.
VIII.	volišče.
Sedež volišča Grobelno. K temu vo-iišču spadajo vsi člani, ki stanujejo se-Verno od postaje Celje, in ki nabavljajo Svoje potrebščine v prodajalni Maribor.
Dalje postaje Štore, Št. Jurij, Ponikva in postaja Šmarje pri Jelšah. 51 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodi tov. Obersnel Franjo, prog. mojster.
Volitve se vršijo v nedeljo dne 24. februarja t. 1. v čakalnici III. razreda postaje Grobelno.
IX.	volišče.
Sedež volišča Rogatec. K temu volišču spadajo postaje oziroma postajice: Stranje, Mislinje, Rogaška Slatina in Ko-strevnica-Podplat.
18 članov voli 1 delegata in 1 namestnika.
Volitve vodi tov. Grandošek Anton, prog. mojster.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja ob 10. uri dopoldne v čakalnici
III.	razreda postaje Rogatec.
X.	volišče.
Sedež volišča Št. Ilj. K temu volišču spada postaja Pesnica. 27 članov voli 1 delegata in 1 namestnika.
Volitve vodi tov. Jordan Andrej, progovni mojster.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Št. Ilj.
XI.	volišče.
Sedež volišča Ptuj. K temu volišču spadajo postaje oz. postajice: Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Hajdina in Moškanjci. 49 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodita tov. Smrdu Franjo, šef prom. službe in Jerin Alojzij.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne na postaji Ptuj.
XII.	volišče.
Sedež volišča Ormož. K temu volišču spadajo postaje oz. postajice: Velika Nedelja, Središče, Pavlovci in Ivanjkovci. 24 članov voli 1 delegata in 1 namestnika.
Volitve vodi tov Čuček Ivan, prog. mojster.
Volitve se vršijo v nedeljo dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Ormož.
XIII.	volišče.
Sedež volišča Kraljevec-Prelog. K temu volišču spadajo postaje oz. postajice: Mačinec, Čakovec, Mala Subotica, Donji Mihajlovec in Kotoriba. Dalje vse postaje in postajice proge: Čakovec-Donja Lendava. 42 članov voli 2 delegata in 2 namestnika. Volitve vodi tov. Sovre Franc, šef stanice.
Volitve se vršijo v nedeljo dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici IH. razreda postaje Kraljevec-Prelog.
XIV.	volišče.
Sedež volišča Ljutomer. K temu volišču spadajo postaje: Žirovinci in Veržej, ter vse postaje in postajice proge: Ljuto-mer-Gornja Radgona. 28 članov voli 1 delegata in 1 namestnika.
Volitve vodi tov. Bedenikovič Avgust.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda v postaji Ljutomer.
XV.	volišče.
Sedež volišča Murska Sobota. K temu volišču spadajo vse postaje in postajice proge: Ljutomer-Hodoš, izvzemši postaje Veržej, ki smo jo dodelili volišču Ljutomer. 22 članov voli 1 delegata in 1 namestnika.
Volitve vodi tov. Bregant Anton, prog. mojster.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Murska Sobota.
XVI.	volišče.
Sedež volišča Ruše. K temu volišču spadajo postaje: Bistrica, Fala in Sv. Lovrenc na Pohorju. 32 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodi tov. Pintar Miha, čin. III, prog. mojster.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Ruše.
XVII.	volišče.
Sedež volišča Vuhred-Marenberg. K temu volišču spadata postaji Brezno-Rib-nica in Vuzenica. 48 članov voli 2 delegata in 2 namestnika.
Volitve vodi tov. Paučnik Anton, progovni mojster.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Vuhred-Marenberg.
XVIII. volišče.
Sedež volišča Dravograd-Meža. K temu volišču spadajo postaje oz. postajice proge Dravograd-Meža-Holmec, Dravograd-Meža-Rabstajn-Libelice, postajice Trbonje, Otiški vrh in Št. Janž pri Spodnjem Dravogradu. 72 članov voli 3 delegate in 3 namestnike.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat tov. Slana Ivan.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Dravograd-Meža.
XIX. volišče.
Sedež volišča Slovenjgradec. K temu volišču spadajo postaje oz. postajice: Sv. Jedert, mesto Slovenjgradec, Št. Martin
pri Slovenjgradcu, Turiška vas in Dovže. 19 članov voli 1 delegata in 1 namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat tov. Zupanič Marko.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Slovenjgradec.
XX. volišče.
Sedež volišča Gornji Dolič. K temu volišču spadajo postaje oz. postajice: Mislinje, Paka in Selo. Dalje vsi člani, ki stanujejo severno od postaje Velenje in naročajo svoje potrebščine v prodajalni Maribor. 18 članov voli 1 delegata in 1 namestnika.
Volitve vodi tov. Koželj Franjo, progovni mojster.
Volitve se vršijo v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v čakalnici III. razreda postaje Gornji Dolič.
Vsi člani, ki stanujejo med postajami, spadajo v ono volišče, v katerega okolišu stanujejo. Vsa druga pojasnila glede volitev daje zaupnikom in članstvu zadružna pisarna, na katero se je pravočasno obrniti.
Ako od razglasitve volitev in do 81. januarja t. 1. pristopi toliko število delegatov, da bi se pokazala potreba v posameznih voliščih zvišati število delegatov, bomo prizadete zaupnike o tem pravočasno pismeno obvestili.
Stopi v krog zadružnikov, ako nočeš ostati osamfjen !
Zadružni vestnik.
Radi upeljave kartotek, naprošamo članstvo podružnice Maribor loco, da kupuje živila na kredit po možnosti samo enkrat na teden.
Manjše stvari kot kruh naj si člani| pustijo vpisati tedensko ali mesečno.
Enako naj se ne vzame vsake malenkosti posebej in dnevno, ker (pride tehnični aparat vsled tega predrag in zvišuje režijske izdatke.
Prosimo, da se to upošteva.
Podružnica Maribor si je najela za razvoz premoga in kolobarjev voznika. — Pogodbeno ceno za dostavo premoga in kolobarjev se (mora plačati vozniku direktno v roke, ker isti od podružnice ne prejema nikakega plačila.
S tem se razveljavi tudi cenik za raz-voz premoga in kolobarjev, ki je bil razglašen v »Zadrugarju« št. 12 leta 1928.
Upravni odbor.
Cenik živil
atn mesec februar 192.9
Na reklamacije se ozira le takoj ob prejemu blaga!
Mlevski izdelki.
Moka pecivna, ostra Ogg	kg	4'20
Moka Om ali Og	ff	4-20
Moka krušna št. 2	>>	4-—
Moka krušna št. 5	Jt	3'80
Moka krušna št. 6	19	3-20
Moka ajdova II a	11	4'80
Moka ajdova I a	11	6-—
Moka ržena	11	4'—
Moka koruzna	11	3'40
Moka krmilna	11	2-40
Zdrob pšenični	11	4-60
Zdrob koruzni	11	4'40
Otrobi pšenični	11	2-20
Testenine		
Makaroni v kartonih	kg	12 —
Makaroni jajčni	11	9 40
Makaroni domači	kg	8 40
Špageti v kartonih	19	12 —
Zrnje		
Riž I. vrste	91	9'60
Riž II. vrste	n	750
Koruza v zrnu	ii	3-40
Kaša	»	480
Ješprenj i	n	4'80
Ješprenček	11	9 —
Fižol la	11	8 —
Fižol Ha	Yt	7'—
Sladkor		
Sladkor v kockah	kg	15 —
Sladkor sipa	11	1320
Sladkorčki (bonboni)	11	24-—
Sladkor v prahu	11	15 —
Kandis	11	22 —
Sol.		
Sol mleta	kg	2'75
Kava		
Kava Perl	kg	66 —
Kava Portorico	11	64 —
Kava surova I. vrste	11	54‘—
Kava surova II. vrste	11	46'—
Kava žgana	11	64 —
Kava žgana »Special«	11	74-—
Kavne primesi.		
Kava Kneiipp	kg	14'—
Kava žitna	1)	8 —
Kava vidrova	11	13'—
Kava figova	kg	22 —
Kava Enrilo	kg	22'—
Kava Enrilo	škatlja	16'—
•Cikorija Franck	kg	18 —
Cikorija kolinska	11	17'—
Mast.
Mast	kg	29'—
Mast v dozah po 5 kg	doza	150 —
> v dozah po 10 kg	11	300 —
Ceres, bel, rumen	kg	28’—
Čajno maslo la	11	52'—
Čajno maslo Ha	11	46'—
Kuhano maslo	11	42-—
Delikatese		
Krače	kg	16 —
Slanina krušna	11	28' —
Slanina »Hamburška«	11	30 —
Slanina prekajena debela	11	30 —
Slanina papricirana	11	30 —
Salame navadne	19	18 —
Salame, letne	11	26 —
Salame ogrske	11	80 —
Kranjske klobas®	kom.	5'—
Reberca	kg	28 —
Prekajeno meso	11	28 —
Svinjske glave brez kosti	11	18 —
Sir trapist	11	26 —
Sir pol ementalski I.	kg	36 —
Sir Permazan	11	80 —
Maggi na drobno	dkg	175
Juhan velike	steki.	12 —
Juhan male	11	6'—
Juhan na drobno	dkg	PIO
Guljaž goveji	škatla	8'—
Jetrna pašteta	11	6 —
Sardelna pašteta	11	7 —
Keksi v zavitkih	zav.	5, 6
Keksi a 1 kg	kg	24 —
Otroški piškoti	zavit.	15'—
Sadje		
Češplje suhe bos. 80iee	kg	10'—
Orehi celi	11	10'—
Rožiči celi	11	7'—
Mandelni la	>1	60'—
Rozine fine la	11	24'—
Rozine fine Ha	99	16'—
Grozdi či - Vamperli	91	18'—
Čebula	19	3'20
Česen	99	12'—
Limone	komad 0'80—	
Jabolka namizna	kg	440
Tekočine		
Kis vinski	lit.	6'—
Kis dvojno močan	11	4 —
Olje namizno	n	18 —
Olje bučno	11	20 —
Olje olivno	11	20'—
Mošt sadni	11	350
Druge potrebščine		
Kalodont za zobe	tuba	7'—
Krtače za zobe	kom.	8, 12
Vim, (čisti vse)	99	350
Izdajatelj: >Nabavljalna zadruga uslužbence'’ državnih železnic v Sloveniji«. Telef. 2641. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik, tisk tiskarne Makso Hrovatin; vsi v Ljubljani-