posiiiiiiu iiiaiand v gotovim
Cena 5 Dinarjev
Alkoholno vprašanje s socialnokulturnegaividika (dr. Josip Jeraj) - Priprave za konkordat (dr. Josip llohnlec) - (etrii kongres komunistične internacionale (Cosmopolita) - Federacija ruskih republik (dr. D.) - Kulturni vestnik - Katoliške zadeve - socialno vprašanje in gihanje - Slovanski svet - Politika - Revije m knjige
L. II. LJUBLJANA - GORICA Sl 2.
»Socialna misel iznaja 15. vsakega meseca na najmanj 24 siranen.
Kulturni del urejuje fr. Terseglav (IjuDljana), socialni in gospodarshi dr. A. Oosar (Ljubljana), politični dr. E. Scseflnjah (Gorica), llpravnišivo: Jugoslovansha lisharna, Holporiažni od-delch, PgjjagsKi nasip $1.2. LjuDljana. - Za liaiuo Jc upravniSivo v Gorici, Via Carduccl Si. 4.
Cena: Celoletno 40 Din, za Kalijo in oslalo inozemstvo 50 Din.
Odgovorni urednih: dr. Andrej Oosar. LjuDljana.
TtsK Jugoslovanske tisharne v Ljubljani.
Naslovno stran je narisal g. Spacanan v Gorici.
inDus
#	d. d. za industrijo
	usnja in usnjatih
	izdelkou
	prEj CRRb PDbbRK
	iDuarnE u bjubljani,
	Kranju in na Urhniki
	izdElujEjo črEuljE iz
	usakDurstncga usnja,
	gamašE in usnjatE
J podnožnikE k uratom	
Jj iz usnja lastnEga	
\S proizuo-Ja	
j
5taubno pDdjEtjE
Iuan Ogrin
Ljubljana
Bruberjeuo nabrežje šteu. 8
preuzema usa zidarska in druga staubna dela, iz ur suj e razne načrte in proračune, izdaja strokouna mnenja.
Primerno nizke cene! Delo solidno!
lElefon štEu. 425.
-♦» —— » ■
♦
Dr, Josip Jeraj;
Alkoholno vprašanje s soclalnokullur-nega vidika.
O alkoholnem vprašanju se dandanes veliko piše, znamenje, da občuti 'družba v njem veliko zlo. Uporabljajo se vsa mogoča sredstva, brošure, predavanja, društvene organizacije, da bi se alkoholizirana družba ozdravila, a vsa ta prizadevanja ostanejo v veliki meri neučinkovita. Vzrok tiči v napačni metodi pobijanja alkoholizma, ki ne zadene jedra tega zla. Ako hočemo doseči boljših uspehov, moramo celo propagando proti alkoholu postaviti na učinkovitejšo podlago, poprijeti celo akcijo s psihološke in socialne strani, in ne samo s fiziološke in moralno-propoved-niške, kakor to prakticirajo mnogi ex offo zastopniki antialkoholizma.
Tradicionalna borba proti alkoholizmu je zato brez pravega trajnega uspeha, ker pobija alkoholizem iz enostranskih umsko-dog-matičnih razlogov. Prohibicionistični gorečniki mislijo, da so že s tem pobili alkoholnega zmaja, ako fiziološko in kemično dokažejo, da je alkohol, ki se nahaja v opojnih pijačah, strup, ki razdirajoče vpliva na človeški organizem. To je sicer res, in v kolikor se s takim dokazovanjem preprečijo alkoholni ekscesi ali stalno popivanje, storijo nekaj dobrega. Vendar glavnim čTiiteljem, ki pospešujejo alkoholizem, s tem nič ne prizadenejo. Alkoholno vprašanje je tudi psihološko, socialno in gospodarsko vprašanje. Tisti, ki pobija laž, ne bo dosegel uspeha, ako se bo samo. skliceval na to, da je laž resnici nasprotna in vsled tega nemoralna, temveč le takrat, ako se bo poglobil v globlje psihične razloge, vsled katerih kdo nagiblje k neresnici. Tako moramo tudi pri alkoholnem vprašanju staviti vprašanje, kateri so bili globlji psihični, socialnogospodarski razlogi, vsled katerih se tako ogromne mase modernega človeštva udajajo alkoholizmu. Ako te razloge doženemo in si prizadevamo jih izločiti, šele potem moremo upati na trajne uspehe. Pri tem boju se moramo varovati vsakega tendenčnega pretiravanja in brezplodnega fanatizma, ki dobri stvari več škoduje kakor koristi. Praktičnih neuspehov so antialkoholiki dostikrat sami krivi, ker s svojimi večkrat zelo pretiranimi trditvami vzbujajo pri poslušalcih a priori dvome o resnosti njihovega govorjenja.
Postaviti se je zato treba pri pobijanju alkoholizma na realno podlago človeške psihe in človeškega življenja. Mnogi prevneti antialkoholiki se tako zamislijo v svojo prekoncipirano ideologijo, da ne stojijo več na realnih tleh človeštva in njegovega dejanskega žitja, temveč v zgolj zamišljenem svetu. Ne razumejo ljudi in ljudje pa njih ne in tako ostane celo njihovo idealno prizadevanje brez pravih učinkov. Da se treznostno gibanje dvigne in družba dealkoholizira, treba reformi-
l
rati propagando proti alkoholizmu, jo vsestransko, poglobiti ter ji dati prave smernice.
Prvo, kar moramo upoštevati kot antialkoholni pokretaši, je dejstvo,, da ni samo alkohol tisti strup, ki človeku več ali manj škoduje na zdravju in mu krajša življenje, temveč da je še polno drugih omamil in narkotičnih sredstev, ki tudi slabo vplivajo na človeško zdravje in žitje. Različna omamila so uživali narodi^ kar svet obstoji. Ni treba, da bi trdili, da je »utešitev hrepenenja po užitku integralni del organičnega bitja«, vendar pa moramo priznati, da jt^movek kot sensitivno - racionalno bitje v vseh časih rabil in še sedaj rabi gotova opajajoča sredstva, da se je iz trpke realnosti tupatam zasanjal v »boljši« svet. Če misli kdo, da so v naravnem, stanju živeče narode silile primitivne razmere in pomanjkanje duševnih in telesnih razvedril k pitju alkohola, in da naš kulturni človek ima dovolj takih razvedril v tisočerih popolnostih novodobnega kulturnega življenja, ga moramo opozoriti, da večini ljudi te pridobitve in razvedrila sploh niso dostopna. Mi vidimo, da večji del teh pridobitev, n. pr. veselje in uživanje, kii ga nudi vživetje v umetnost in njene produkcije, v različne znanostne stroke, ki dajo človeku vpogled v bogastvo človekovo in plodovitost božje narave, nižjim slojem sploh ni dostopen in še višjim samo na zelo omejen način. Znanost in umetnost, ki sta razen vere glavni vir užitka in razvedrila, sta dandanes že čisto aristokratična, tako da ima navaden človek v tem oziru manj užitka, kakor ga je imel človek pred več stoletji, ko je cvetela vsakovrstna narodna umetnost.
Nasprotno, reči moramo, da vse razmere današnjega časa človeka naravnost silijo, da še bolj sega po narkotičnih sredstvih. V naši racionalistični, vse izbruhe samobitnega temperamenta daveči dobi, ki omejuje svobodo na minimum in celo svobodo izražanja svojega prepričanja v besedah, človek kar rabi nečesa, da izbruhne in si da duška, da se vsaj za hip čuti neoviranega od okov civilizatoričnih konvencionalnosti. Vsa moderna kultura, ki do skrajnosti izrablja človekove telesne in duševne sile, vse podreja svojim šablonskim metodam in vse mehanično izenačuje, ustvarja neke vrste duševno zastrupljenost, ressentiment, pri vladanih in služečih ljudeh. Prenapeto in suženjsko delo in prenašanje vednih krivic napravlja človeštvo zlovoljno, »žolčljivo«, če ne najde ob pravem času odvodnika.
Če bi mu sredi takih razmer popolnoma zabranili narkotika, bi si poiskal drugih nasladnosti in bi mogoče norel še na hujši način. Klasičen zgled za to nam je Amerika. Tam ni alkohola, a je polno druge vrste norosti: plesi napol golih ali čisto nagih ljudi v »fešionabel« kopališčih, takozvani »Autowuth«, boksanje, naravnost barbarsko-podli plesi, ku-fduksklanstvo itd. Veliki naval k nemoralnim kinopredstavam, nenravne gledališke prireditve, ekscesi v modi, vse to kaže, da išče človek v naši moralno pohabljeni dobi, če nima alkohola, nadomestila v še hujših in nemorajnejših, čeprav morebiti fiziološko manj škodljivih užitkih.
Tudi če se prohibicionizem dosledno izvede, bodo še ostali vzroki degeneracije in si bodo ljudje sami poiskali raznovrstna druga nadomestila za alkohol. Na vsak način bodo ostali drugi »rafinmaji«, posebno in sexto.
Zlo tiči predvsem v tem, da se dandanes alkohol zlorablja v neizmernem popivanju. Tega pa so predvsem krive slabe povojne gospodarske in družinske razmere. Plače so majhne, hrana draga, obleke ni sploh mogoče nabaviti, ljudje hodijo napol raztrgani, stanovanje je bolj podobno podzemeljskemu brlogu kakor človeškemu bivališču. V takih razmerah je tudi družinsko življenje vse kaj drugega kot prijeten dom. Vedni kregi in prepiri, razdraženost in nervoznost, samo radi ljubega kruha. S kroncami, ki jih danes zasluži, ne more družinski oče preskrbeti svojim potrebnega živeža, obleke in plačati stanovanja. Da pozabi svojo bedo, gre enkrat na mesec in se napije. Res je! Nič mu ni s tem pomagano, svojega položaja ne izboljša, še poslabša, a vsaj enkrat na mesec splava čez vse te težave z omamo samega sebe. Učiti takega človeka in mu razlagati škodljivost alkohola, nič ne koristi.
Pa pijejo tudi tisti, ki veliko zaslužijo! A kaj je ta zaslužek! Nima prave vrednosti, ker denar nima nobene stabilnosti, v naši dobi je vse devalutizirano. S strahom prebirajo ljudje vsak dan borzna poročila, ker denarna vrednost stalno pada. Kdor si eno leto od žuljev svojih rok kaj pritrga in prihrani, je to drugo leto komaj polovico ali še manj vredno. Umevno je potem, če mnogi ta »minHvi« papirnati denar za alkohol izmečejo, ker danes hraniti se ne zdi vredno.
Ta razmišljanja nas peljejo do jedra, da spoznamo, da je treba alkoholizem naše dobe promatrati s socialnega vidika.
Človeštvu je treba izboljšati socialno-kulturne in gospodarske prilike, da se ne bo utapljalo v alkoholizmu. Človek potrebuje predvsem za svoje življenje doma, prijetnega doma, konverzacije, prijateljstva, duhovnih pobud in tudi gotovo mero udobnosti. Vsegalega v današnji dobi nima. Poletarec nima lastne hiše, mora biti najemnik v tuji hiši. Njegovega stanovanja ni zgradil lastnik, da bi delavcu služilo kot udobno družinsko bivališče, temveč cela zgradba, število, oblika in oprema sob, je preračunjena le za tem večji dohodek lastnika. Moderne stanovanjske kasarne niso zgrajene, da bi pospeševale družinsko življenje, temveč da nesejo dobre obresti naloženega kapitala. V takem stanovanju je delavcu tesno (delavci imajo navadno veliko otrok!), ne more se razviti ne on ne njegova družina, pride do konfliktov v družini, ki navadno končajo v pbupnem pitju alkohola.
Takšne na malem prostoru utesnjene družine ne predstavljajo več tistega idealnega zaprtega družinskega organizma dela, posesti in kulture ter tihega dozorevanja naraščaja, kakor je v kmečkih domovih. Proletar-čeva družina nima niti tistih razvojnih možnosti, ki jih ima najubožnejša bajtarska družina na deželi. V takih razmerah ni čudno, če bežijo ljudje pred družino, ki je bolj karikatura družine kot prava družinska skupnost.
Ker je taka družina neka sužnost, jetnišnica (upoštevaj tudi prepire med strankami, ker je premalo možnosti za svobodno gibanje družinskih članov, posebno otrok!), zagreni vse to človeku življenje, da gre iskat svoje zamišljene sreče v toplo in razsvetljeno gostilno, kjer mu lagotna konverzacija cb pitju alkohola vsaj za par hipov ustvarja izgubljeni družinski raj. To je sicer samo videz družinske udobnosti in prijetnosti, a vendar — videz! Človek mora biti psiholog, umisliti se v dušo človeka in v njegove težnje, ne pa samo z viška moralizirati o škodljivosti alkohola. Človek je po-zemeljsko bitje in se tako težko dvigne na idealne višine lepih naukov, če cela dejanstvenost prehudo tišči njegovega duha k tlom. Nič drugega tukaj ne zaleže, kakor z dejanji proletarcu pomagati, da se izkoplje iz svojega obupnega položaja. Proletarcu, naj bo delavec ali uradnik, moramo pripomoči k znosnemu družinskemu življenju. Treba je socialne reforme v stanovanjih, samostojnih družinskih domov z vrti, ali pa vsaj večjih stanovanj s par sobami, da ne bo stisnjenih 10 ali 12 oseb v eni sobi. Potem bo človek družino in njeno bivališče zopet vzljubil in ne bo iskal navidezne sreče v alkoholu.
Razen razdrapanega družinskega življenja vpliva demoralizujoče na proletarca tudi moderno gospodarsko obratovanje kapitalizma. Iz proste narave in družini podobne domačije ter rokodelnice je preneseno vse delo v tovarne ali pisarne. Celo delavčevo udejstvovanje je mehanično ponavljanje razvitega priučenega dela. Ustvarjajoča fantazija, ki z dopadenjem gleda na svoje delo, se ob mehaničnem delu v tovarni in biroju ne more razvijati. Kar je v človeku umetnika, se ne more razviti. Po dokončanem delu ne more z veseljem ogledovati svojih izdelkov in se ob njih naslajati. Vsak dan producira vedno enake tope mehanizme, ki nimajo nobenega življenja, ali ga pa ne zanimajo, ker od njih on prav nič nima razen trpljenja. Ne more misliti na izpopolnitev v svojem poklicu, ne gledati ob nedeljah in praznikih z vzvišenimi občutki na svojo delavnico, se ne more s svojimi poklicnimi tovariši razgovarjati o stanovskih zadevah in ustvarjajočih načrtih.
Moderni strojni delavec niveč v pravem etičnem razmerju do svojega poklica. Enostranska mehanična kultura mu je požrla dušo in ideale, posebno ker je prisiljen dostikrat vsled predolgega delovnega časa vse svoje telesne moči izrabiti do zadnjega mozga. Brezdušno mehanično in prenaporno delo mu telo in živce tako otopi in zbije, da išče dramilnega in poživljajočega sredstva v alkoholu. Moderni alkohor ližem in čutno opajanje je znamenje pomanjkanja duševnosti v delavčevi duši. Njegova duša trpi nasilje, odtod vsi ekscesi. Tisti je največ kriv alkoholizma, ki je mehaniziral in r a z -nravstvil delo. Iskati moramo zato protiuteže proti mehanizaciji. Moderno gospodarsko obratovanje sicer ne bo mogoče bistveno spremeniti, delo bo ostalo mehanično. Dati pa moramo delavcem toliko prostega časa, da bodo mogli pomanjkanje duševnega dela čez dan nadomestiti s
kulturnim delom v prostem času. V delavskih odmorih, strokovnih in političnih organizacijah, v izobraževalnih in karitativnih društvih se mora delavstvo zainteresirati za kulturna, umetniška, znanstvena in predvsem verska in življenska vprašanja. Tu bo lahko njegov duh široko razpel svoja krila za udejstvovanje in ustvarjanje. Zato je potrebno tudi, da se do zadnjih posledic izvede vsestranska demokracija, politična in kulturna, v naši družbi; to bo potem delavca dvignilo in rešilo iz omamljivega objema alkoholizma,
Prav posebno sredstvo, da se da delavcu nazaj zavest proste osebnosti in zadovoljnost, bo socializacija. S tem, da ne bo več slepo orodje lastnika tovarne, temveč solastnik, bo dobil novo veselje za delo, intere-siral se bo za uspeh tovarniškega podjetja, njegova napol ubita duša bo zopet oživela za veselo ustvarjanje. Delal bo in vedel bo, da delazasebe. Četudi zaslužek ali dobiček ne bo bistveno večji, ali celo njegovo nravno stanje napram družbi, delu in človeštvu se bo izpremenilo. Postal bo zopet človek in ne bo se več živinsko opajal v alkoholizmu. Če se danes delavec dostikrat obnaša kakor žival, so krive razmere, ki so ga takšnega napravile.
Kapitalistično gospodarsko obratovanje nadalje dela človeka prehitro zrelega in ga kot takega smatra. V kmečkih domovih (ravnotako v srednjeveškem cehovstvu in krščanskem rokodelstvu) ostanejo otroci v družinski skupnosti in nadzorstvu, tudi če so že odrastli. Moderno fabriško delo pa že mlade nezrele fantaline postavlja na lastne noge. Iztrga tiste, ki jih je še do sedaj varovalo staro življensko in kulturno izročilo, iz trdnih organičnih vezi in jih prepušča lastnim moralnim zmožnostim. Njihove delovne moči izrablja za določene ure clela, jih plača, sicer jim pa da popolno prostost. Ne povprašuje po njihovi vzgoji, nazi-ranju in obnašanju. Kapitalizem misli, da nima do delavca nič več etičnih dolžnosti kakor do mrtvih strojev.
In tako ravna z mladino obojega spola, z nedoraslimi fanti in mladenkami, materami bodočega rodu. Ali je čudno, če tak nezrel, samemu sebi prepuščen rod zabrede v najhujše ekscese? Zgodaj zasluženega denarja, ki ima kot individualna vrednota že sam na sebi veliko privlačno moč, da ga človek ne spreminja v stalno posest, temveč v nasladnosti, ne zna upoštevati, nima nobenega nadzorstva in vzgoje, zato je čisto naravno, da se vdaja alkoholizmu.
Kdor hoče to doraščajočo mladino rešiti alkoholizma, mora ji preskrbeti nadomestilo za zgubljeno družino, vse drugo nič ne izda. Poglobiti bo treba mladinsko oskrbo, mladinske organizacije, cerkvene in kulturne, ustanoviti društva, ki bodo oskrbela mlademu svetu pošteno razvedrilo in zabavo in alkoholizem se bo vsaj do pametne mere umaknil iz sfere »življenskih potrebščin«.
Alkoholizem je posledica celotnega družabnega ustroja našega časa. Po modernem industrijskem razvoju se posa-
mezniki vedno bolj izločujejo iz dosedanjih organičnih zvez, družine, vaške skupnosti, ki so nekdaj izvrševale visoke etične kulturne naloge. Vedno večji napredek prinaša vedno večjo diferenciacijo stanov. Razloček v gospodarskem položaju, posestvu, izobrazbi, žene posamne stanove v sl o j n i boj, ki se ne bojuje samo na gospodarskem, temveč tudi na kulturnem polju. Na eni strani pavperizem, uboštvo, na drugi do grla pre-nasičen kapitalizem, katerega zastopniki se naravnost utapljajo v naj-rafiniranejšem uživanju vseh vrst. Bedna in izstradana masa z zavistjo gleda na la saturirani svet, medtem ko sama od bede telesno in duševno propada. Vidi tudi, da ni odnikoder rešitve iz tega obupnega položaja. Zato v jezi nad celim krivičnim družabnim redom zaliva svoj gnev z alkoholom in proklinja svojo usodo.
Zato pa le še več kapitalizma in še več bo alkoholizma. Le še več
se naj ideologi naše dobe ogrevajo za obstoječi družabni ustroj in mu iščejo »nravstvene« utemeljitve — in še več se bo pilo ali drugače eks-cediralo, pa naj taisti ideologi še toliko pridigujejo proti! In če alkohola ne bo, se bodo ljudje na orug način izdivjali. Kdor si torej resno prizadeva družbo iztrezniti, mora začeti energičen boj za socialno pravičnost. Šele potem bo mogoče izvesti p o d u š e v 1 j e n j e družbe, s tem da se upostavi urejeno družinsko življenje in se poglobi tudi verska zavest.
Vera bo tudi med proletariatom šele takrat prav procvitala, ako bo v gospodarskem oziru kolikortoliko zadovoljen. Govoriti o molitvi, askezi, notranji obnovi in ljubezni, je lepo in potrebno, a kako to realizirati! Niso vsi ljudje takšni, da bi se tem bolj k Bogu zatekali, čim hujše se jim godi. Pri mnogih je ravno nasprotno. Človek v raztrganih hlačah se še v cerkev ne upa. In če je srce polno skrbi, bede in grenkobe, se zagreni in od Boga odvrne, to se pri mnogih ne da utajiti. Treba izredno globoke vere, pobožnosti in energije, da človek v brezupnem boju z materijo in za materijo ne podivja. Zato bodo tudi verski motivi prišli do prave veljave v boju zoper alkoholizem, če bomo delavcu socialno stališče izboljšali.
Še eno važno okolnost moramo omeniti. Živimo v dobi splošnega razpadanja po svetovni vojski, Le-ta je silno znižala ceno človeškega življenja. Splošno in brez izjeme se pa opaža, da take revolucijske dobe rodijo precenjevanje nižjih užitkov, čim manj je vredno človeško življenje. Spomnimo se n. pr. na francosko revolucijo, kjer je z neumornim delom giljotine šlo vzporedno veseljačenje, saloni gospe Recamier, slo vzbujajoča in do viška razvijajoča moda itd. itd. V našem času je to storila vojska, pod koje posledicami trpimo in bomo še dolgo trpeli. Čudno je to, da povprečni človek tem več išče užitka, čim več je verjetnosti, da bo kratek — morebiti pa tudi ni čudno, na vsak način je tako. Iz splošnega alkoholizma pridemo v vsakem slučaju prej, če sodelujemo pri likvidaciji nenormalnih vojnih in povojnih razmer nego s katerimikoli drugimi sredstvi, ki so sicer tudi potrebna, a drugotnega pomena in učinkovitosti.
Iz vseh teh razmotrivanj je jasno, da bo antialkoholno gibanje moralo seči še po izdatnejših sredstvih kakor so dosedanja. Samo lepi nauki in znanstvene razprave zelo malo zaležejo. Alkoholni problem ima daljne vzroke, ki sežejo z etičnega polja globoko v gospodarske in socialne razmere. Uspešen boj proti alkoholizmu se bo moral začeti pri izboljšanju socialnih prilik. Človeštvo bo treba socialno tako dvigniti, da bo gmotno toliko zadovoljeno, da ga materija ne bo tlačila, da ne bo boj za njo absorbiral vseh njegovih višjih teženj. Treba bo Čudi potom kulturno-socialnega udejstvovanja dati delavcem take pomočke, da se bodo mogli kot ljudje in družinska bitja izživeti. Potem bodo tudi bolj dostopni za višje duševne vrednote, vero, molitev, treznost, umetnost in znanost.
Narodni poslanec dr. Jos. Hohnjec:
Priprave za konkordat.
II. KRATKE KRITIČNE PRIPOMBE.
Konkordatski projekt kot rezultat sklepov ožjega odbora bi trpel na prirojeni hibi, ki se imenuje sistem državnega visočanstva nad cerkvijo (Staatskirchenhoheit). Takšno visočanstvo državi ne pripada. Tudi v naravnem redu skrb za religijo samaposebi ni stvar države, kateri med poganskimi narodi vsled pomanjkanja druge avtoritete pristoja dajati predpise o bogoslužju, o verskih služabnikih, o praznikih, o javnih molitvah itd. Toda Kristus — Bog in človek — je za vero, in versko življenje ustanovil posebno organizacijo, ki je »resnična in popolna družba povsem svobodna ter ima svoja lastna in stalna, od božjega ustanovitelja podeljena prava, vsled česar ne pripada svetni vlasti, da določi pravice cerkve in meje, v katerih more te pravice izvrševati« (Syllabus Pija IX. z leta 1864, 19). »Razumeti in znati je treba,« pravi papež Leon XIII., »da je cerkev v svoji vrsti popolna in zakonita družba ravno tako kakor država.« (Okrožnica »Immortale Dei« z dne 1. novembra 1885.) Cerkev ima sodstvo in vladstvo vsled božje ustanove (Codex iuris canonici, can 196). Ima lastno in izključno pravo odločevati o duhovnih stvareh in takih, ki so z njimi v zvezi (Can. 1553). Cerkveni služabniki so v izvrševanju svojih duhovniških dolžnosti in opravil izključno odvisni od svojih cerkvenih predstojnikov (Can. 1260). Kdor bi cerkev oviral v izvrševanju jurisdikcijske vlasti, zapade sam od sebe ekskomunikaciji, specielno pridržani rimskemu papežu (Can. 2334).
Cerkev je torej po svoji osnovi in po bistvu popolna, na duhovnem polju samostojna in suverena družba. Država nima prava z ozirom na to, da so člani cerkve obenem tudi člani države, cerkev sebi podrejati ter absorbirati njene pravice. Leon XIII. to poudarja z izrazitimi bese-
dami: »Če tudi cerkev tako kakor država obstoja iz ljudi, je vendar vslecf svojega namena in sredstev, s katerimi doseza svoj namen, nadnaravna in duhovna. Zato se popolnoma razlikuje od države ter je, kar je posebno važno, po naravi in pravu popolna družba, ker ima vsa k svojemu obstoju in delovanju potrebna sredstva vsled volje in dobrote svojega Ustanovitelja v sebi in po sebi. Kakor njen namen, za katerim teži, je tudi njena vlast med vsemi najveličastnejša ter se ne more nobeni svetni vlasti zapostaviti ali podrediti. Ne država, marveč* cerkev mora ljudem biti voditeljica k nebesom; njej je od Boga podeljena naloga, da o vsem, kar se vere tiče, določuje in urejuje: da uči vse narode; da polje krščanskega imena razširja, kakor daleč more; kratko da krščansko stvar svobodno ir neovirano opravlja po svoji sodbi. To svojo v sebi absolutno in popolnoma samostojno avtoriteto, katero je že zdavnaj izpodbijala vladarjem se dobrikajoča in prilizujoča filozofija, je cerkev vedno zahtevala zase ter jo je tudi praktično izvrševala« (okrožnica »Immortale Dei«),
Kakšna filozofija je vodila člane ožjega odbora —■ v mislih imam večino, ne kakšnega poedinca —, ne vem. Odborovi zaključki, odnosno predlogi nekaternikov dokazujejo, da je njihovo naziranje v bližnjem sorodstvu s teorijo, kateri je med drugimi filozof Paulsen v svojem delu »System der Ethik« dal ta-le izraz: »Državna vlast je formalno edini vir prava na zemlji. Dejansko ni vsega prava ustvarila državna vlast; katoliška cerkev n, pr. ima pravni sistem, ki je starejši kakor vse dosedanje države; toda veljavno pravo za podanike države postane le, ako ga državna vlast prizna ali molče tolerira.«
Tej filozofiji ne more služiti kot opora vidovdanska ustava, ki določa v členu 12.; »Ujemčava se sloboda vere i savesti. Usvojene veroispovedi ravnopravne su pred zakonom i mogu svoj verozakon javno ispovedati. Usvojene i priznate vere samostalno ureduju svoje unutrašnje verske poslove i upravljaju svojim zakladama i fondovima u granicama zakona.« Ustava torej odkazuje naši državi stališče paritetne in pravne države, ki garantira priznanim veram pravno varstvo za ustavno jim zajamčen obstoj in za zajamčeno avtonomijo ter po načelu relativne paritete daje vsaki veri to, kar ji pripada po naravi in bistvu. Bistvo katoliške cerkve pa je tako, da je popolna, samostojna, suverena družba.
Moderni pristaši nauka o državnem visočanstvu nad cerkvijo hočejo ta sistem, ki se tudi že dandanes praktično izvršuje v nekaterih državah, teoretično rešiti z razlikovanjem med notranjimi in zunanjimi cerkvenimi zadevami. Zunanje zadeve bi bile tiste cerkvene zadeve, ki imajo zunanjo, \ interesno sfero države segajočo stran. Ker se zunanje zadeve pripisujejo kompetenci države, bi država nad cerkvijo imela posredno oblast. Cerkev takšne oblasti v načelu ne more priznati.
S tega stališča nam je odkloniti mnogotere zaključke, odnosno predloge ožjega odbora. Radi pičlo odmerjenega prostora se moram omejiti na najbistvenejše.
Imenovanje škofov.
Odbor prilastuje državi, odnosno njeni vladi pri popolnjevanju škofovskih mest pravo prezentacije (sklepi ožjega odbora, točka 5) To pravo se ne da opravičiti s konkordatom z bivšo Avstrijo. Ta konkordat in njegova obvezna moč je prenehala z razsulom nekdanje monarhije. To je kot nedvomno ugotovil papež Benedikt XV. v svoji alokuciji dne 21. novembra 1. 1921, ko je rekel: »Civitates nonnullas videmus ex hac tanta conversione rerum funditus novatas extitisse, adeo ut quae nune est, non illa ipsa possit haberi moralis, ut aiunt, per-sona, quacum Apostolica Sedeš olim convenerat. Ex quo illud natura consequitur, ut etiam pacta et conventa, quae inter Apostolicam Sedem et eas civitates antehac intercesserant, vim iam suam omnem amiserint« (Mi vidimo, da so se nekatere države vsled onega silnega prevrata temeljno spremenile, tako da se sedanja moralna oseba, kakor se imenuje, ne more smatrati kot ista, s katero je apostolska stolica nekdaj napravila pogodbo. Iz tega naravno sledi, da so tudi pogodbe in dogovori, ki so prej obstojali med apostolsko stolico in temi državami, vso svojo moč izgubili). Zato si tudi države, ki so iz propadlih nastale ali se z novimi deli povečale, ne morejo lastiti pravic in privilegijev prejšnjih. Benedikt XV. jasno določa: »Etenim nemo est, qui ignoret, post recens immane bellum, vel novas natas esse respublicas vel respublicas veteres provinciis sibi ad~ iunctis crevisse, lam vero, ut alia omittamus, quae huc possumus affere, patet quae privilegia pridem haec Apostolica Sedeš, per actiones sollem-nes conventionesque, aliis concesserat, eadem nullo iure posse hasce respublicas sibi vindicare« (ni ga, ki bi ne znal, da so po nedavni strašni vojni ali nastale nove države ali se stare z novimi pokrajinami povečale. Da opustimo druge razloge, ki bi jih tukaj mogli navesti, je jasno, da te države ne morejo z nobenim pravom sebi prisvajati privilegijev, ki jih je nekdaj apostolska stolica s svečanimi dogovori in pogodbami drugim dovolila).
Imenovanje škofov je torej bil privilegium p e r s o n a 1 e nekdanjih habsburških vladarjev avstro-ogrske monarhije, ki niti ni bil izključen — izjemo je n. pr. delala mariborska škofija in deloma koroška — niti ni prešel na kralja naše države. Tu mora tud: priti v poštev, da naš vladar ni katoliške vere, inoverci pa po katoliškem cerkvenem pravu ne morejo vršiti ni prava prezentacije, kamoli pravo imenovanja.
To je uvidel tudi dr. Lanovič, ki je v svojem ekspozeju v ožjem odboru pravo prezentacije za škofovska mesta hotel deducirati iz javnopravnega položaja katoliške cerkve v državi. »Nemoguče je,« argumentira dr. Lanovič, »razložiti i zamisliti javnopravni položaj crkve u državi bez sporazumnog postupka obiju vlasti u crkveno-političkim pitanjima od takove zamašitosti, kao što je postavljanje crkvenih organa, jer to bii značilu državu u državi. To bi značilo, da osim državne ima ;oš jedna suverena vlast.« G. dr. Lanovič more biti uverjen, da je s tem nehote
pogodil istino: poleg suverene državne vlasti je suverena vlast cerkve na duhovnem polju. Odnos med obojima je torej ta: ne superiornost države nad cerkvijo, marveč koordinacija cerkve z državo, medsebojna vzajemnost in podpora. Sporazum med cerkvijo in državo, ki ga dr, La-novič zahteva za postavljanje škofov, se more doseči tudi na drug način pravo prezentacije ni edino sredstvo. Dr. Lanovič v svojem poročilu pravilno poudarja, da je kodeks kanonskega prava meja našim zahtevam.
Pa, evo, kodeks določa: »Episcopi sunt apostolorum sucessores atque ex divina institutione peculiaribus ecclesiis praeficiuntur, quas cum po-testate ordinaria regunt sub auctoritate Romani Pontificis. Eos Ubere nominat Romanus Pontifex (Can. 329).
Šolsko vprašanje.
V šolskem vprašanju stoji odbor — njegova večina — na stališču državnega šolskega monopola. Ta pa se ne da upravičiti. Država ni edina nositeljica vzgojne dolžnosti in pravice, marveč v prvi vrsti imajo^,^ to dolžnost in pravo starši. Država ima na tem polju indirektno in subsidiarno pravo. Še večjo pravo na vzgojo kakor država ima cerkev, ki je to pravo in dolžnost prejela od Boga. Njej tudi pripada pravo sonad-zorovanja državnih šol. Cerkveni zakonik določa: »Religiosa iuventutis institutio in scholis quibuslibet auctoritati et inspectioni Ecclesiae subi-citur. Ordinariis locorum ius et officium est vigilandti ne in quibusvis scholis sui territorii quidquam contra fidem vel bonos moreš tradatur aut fiat. Eisdem similiter ius est approbandi religionis magistros et libros; iteroque, religionis morumque causa, exigendi ut tum magistri tum libri removeantur« (Can. 1381). »Ordinarii locorum sive ipsi per se sive alios possunt scholas quaslibet. . . in- iis, quae religiosam et. moralem institu-tionem spectant, visitare« (Can. 1382).
S temi kanoni je treba vzporediti zaključke, odnosno predloge ožjega odbora o pouku (točka 7), da se spozna, kolika je razdalja med stališčem cerkve in med pravom, ki ga država uzurpira, odnosno ki ga ji prilastujejo njeni branitelji. Ti faktorji pripisujejo »na osnovu opštega nadzornoga prava nad ukupnom nastavom u svome području« državi pravo, da predpisuje učni načrt in učne knjige za verouk ter nastavlja veroučitelje v državnih šolah, celo, da odobrava učni načrt in nadzoruje ves pouk v bogoslovnih semeniščih. Napram zasebnim verskim šolam so ti gospodje jelko nerazpoloženi, kakor dokazuje njihov tozadevni suhoparni in mršavi zaključek. Proti temu pa stoji kanon 1375. cerkvenega zakonika z določilom: »Ecclesiae est ius scholas cuiusvis disciplinae non solum elemen-tarias, sed etiam medias et superiores condendi.« V tem smislu predlagajo jugoslovanski škofje v svojem neoficielnem načrtu za konkordat: »Biskupi mogu osnivati i upravljati konfesionalnim školama za katoličku mladež, kojima če država priznati pravo javnosti, ako svojom naučnom osnovom i osposobljenjem učitelja odgovaraju državnim propisima te se podvrgavaju nadzoru državnih nastavnih organa.«
Bogoslužje.
Zaključek o liturgiji (Sklepi, točka 11) pomenja neutemeljeno, nedopustno in hkrati kvarno poseganje državne vlasti v notranje cerkvene zadeve. Tako tudi sodi vseučiliški profesor dr. Rado Kušej, ki je o tem nedavno v »Slovenskem Narodu« zapisal te besede: »Liturgični jezik ni zadeva, ki spada v državno kompetenco, ker ne križa nobenega državnega interesa. To je neodpustno poseganje v notranji delokrog cerkve, na katerem je tej celo po ustavi zajamčena samostojnost. Vse prerekanje, pa naj bo še tako idealno zamišljeno, je v tej točki popolnoma odveč. Paritetna država, kakršna je naša kraljevina na podlagi ustave, nima niti pravice zastopati interese svojih državljanov kot članov gotove cerkve, ker je to izključna stvar dotične verske družbe. Rimska stolica mora to zahtevo vlade odkloniti, ker ne prihaja od kompetentne strani. S tem pa je za sporazum samo po sebi ustvarjena indis-pozicija, kar ne koristi ne državi ne cerkvi; pač pa izpodnaša naš ugled v inozemstvu, kjer se ne bodo mogli načuditi, da se je v teku konkor-datnih pogajanj mogla staviti taka zahteva, ki je na sebi za državo brez pomena. Če bi.rimska stolica zahtevi hotela ustreči, bi se morala obrniti šele na predstavnike katoliške cerkve v naši državi, ki bi Seveda svoje stališče zavzeli v smislu razpoloženja naših katoliških državljanov. In vlada igra nevarno igro, ako bi se apeliralo na mnenje katolikov v Hr-vatski in Bosni.«
Slično odklonilno stališče zavzema zagrebški »Hrvat«, organ Hrvat-skega bloka, v katerem piše nek »Glagoljaš« med drugim naslednje; »U tom pogledu hrvatski narod ima svoje stanovište, koje se poklapa i sa modernim shvačanjem odnošaja izmedju crkve i države na podloži naj-šire slobode i sa ispravno shvačenim interesima raznoplemenih katolika u ovoj državi. Hrvatski je narod branio i obranio i spreman je da i dalje brani svoj vjersko narodni amanet: glagoljicu, ali hrvatski narod je mišljenja, da ta svemoguča država nema prava, da zadire u svetinju najintim-neje religiozne savesti čovjeka vjernika, pa da mu propisuje, kako če i kojim jezikom da se Bogu moli. Tim manje bi se to moglo kod nas da forsira, gdje ima različitih vjera i različitih narodnosti. Neka se svaki moli Bogu prema svojemu uvjerenju i svojim jezikom i prema zasadama svoje konfesije; da li latinski, staro-slavenski, arapski, židovski, njemački ili jermenski, to ne spada na državu, več na vjemike i njihove vjerske poglavice.«
Zakonsko pravo.
V vprašanju o zakonskem pravu, ki je po poročevalčevih besedah eno izmed najdelikatnejših pri konkordatskih razgovorih, pa bi moglo biti tudi eno izmed najtežjih, je odbor zavzel stališče, ki ni v skladu s katoliškimi načeli, zlasti! kar se tiče zakonskega zadržka višjega reda in slovesnih obljub ter nerazdružljivosti zakona med katoličani (Sklepi, točka 13). Neoficielni načrt katoliških škofov vsebuje v tem vprašanju ta-le
predlog: »Država priznaje valjanim Ženidbe jkatolika kao )i mješovite brakove, koji so sklopljeni po zakonima katoličke crkve. Bračne sporove izmedju sitpruga katolika kao i medju supruga u mješovitim brakovima koji su sklopljeni pred katoličkim župnikom, rješavaju crkveni katolički sudovi izuzev sporove čisto svjetovne prirode, Katolik, koji je primio viši red ili je položio svečane zavjete, ne može brez oprosta Sv. Stolice sklopiti valjane ženidbe, makar i otpao od katoličke vjere. Osoba, koja je sklopila brak kao katolik te ga izvršila, ne može za života svoga ženid-benog druga sklepati novi valjani brak, makar i otpala od katoličke vjere, U mješovitom braku mogu supruzi medjusobnim ugovorom zajamčiti odgoj sve djece u katoličkoj vjeri.«
Te kratke pripombe naj zadostujejo. Diskusija bo tekla naprej. Ko pa bodo ob konkordatskih razgovorih zastopniki svete stolice sprejeli predloge zastopnikov naše države in obratno, bo tudi za nas obveljala starodavna maksima; Roma locuta est, causa finita est.
Cosmopolita:
Četrti kongres komunistične internacionale.
Kongres komunistične internacionale, kateri je zboroval koncem lanskega leta v Petrogradu, je stal pred sledečimi nalogami: dati komunističnim strankam sveta taktične defenzivne smernice spričo naraščajoče ofenzive kapitalistične reakcije in jih obenem ohraniti bodre, da ne izgubijo vere v uspešni bodoči napad na obstoječi družabni red potom svetovne revolucije, katera še nadalje ostane dogma komunizma; — opredeliti pojem in pokazati praktično uporabo gesla o »enotni fronti proletariata«, da bi se na eni strani obvarovala integriteta komunističnega programa, na drugi pa omogočil skupni boj proletariata za vsakdanji kruh, ki ne vpraša po svetovnih nazorih; — opravičiti pred neruskimi komunisti novo gospodarsko politiko ruskih sovjetov, ki se ne brez upravičenosti smatra za odstop od čistega marksizma; — poravnati notranje spore med komunističnimi strankami izven Rusije in opredeliti njihove odnose do internacionale, katera je brez vsakega dvoma pod ruskim, ne ravno simpatičnim in vsem prikladnim vodstvom; — začrtati vsaj v velikih obrisih enoten program komunistične internacionale, katerega le-ta sploh še nima in tako tudi načeloma potegniti ostro črto med komunisti in socialdemokrati druge ter druge in pol internacionale (Amsterdam-Dunaj), kateri se bodo letos združili. Ta slednja naloga se mora seveda spraviti v sklad z naJogo udejstviti »enotno proletarsko fronto«, kar gotovo1 ni lahko, kajti kakšna naj bo »enotna« fronta in po kakšnem kriteriju naj se imenuje »enotna , če faktično proletariat ostane-razcepljen v tri ali dve internacionale, katere se ne morejo znajti na skupni platformi, ko obe vztrajati na programih, ki gresta diametralno narazen?
Ali in kako je kongres rešil te naloge, se bo najboljše razvidelo1 iz referatov in poteka debat, o kojih tu poročamo kratko, a smiselno po največji možnosti točno, kolikor so dozdaj objavljeni.
Utemeljevanje nove gospodarske politike sovjetov.
L j e n i n si je postavil za nalogo novo gospodarsko politiko sovjetov (tako-zvani Nep; glej tozadevni članek Borisa Šlajmerja v 1. številki naše revije 1923) razložiti s strategičnega stališča. Njegova izvajanja se dajo kratko tako povzeti'
Z ozirom na patriarhalno obliko ruskega kmetijstva in potrebe srednje- in malo-kmetijske proizvodnje po svobodnem trgovskem obratu (z žitom v prvi vrsti), je Ljenin prišel do prepričanja, da je državni kapitalizem najprimernejša prehodnja stopnja k socializmu. Preden se Ljenin obrača podrobno k vzrokom, ki so ruske sovjete k temu napotili, preiskuje uspehe te državnokapitalistične oblike novega gospodarskega kurza. Glavni uspeh vidi v tem, da je doba ustaljenja rublja leta 1922 trajala dalje nego leta 1921 in da kmetje niso premagali samo lakotne krize, ampak vplačali tudi vse davščine, Te rezultate ceni Ljenin tem višje, ker ni Rusija iz inozemstva dobila nobene denarne podpore (posojila) in tudi vse koncesije z inozemskimi akcionarji dozdaj obstoje samo na papirju. Povzdignila se je tudi mala industrija, težko pa ostane stanje velikih obratov. Le-tem skuša vlada pomagati s tem, da je investirala vanje 20 milijonov zlatih rubljev iz dohodka zunanje trgovine, katera je ostala, slično kakor bančni obrat in transport, monopol države. Veliki obrati so državni, mali se prepuščajo zasebni podjetnosti, državni pa so tudi mešani, to je, se obratujejo po večini z državnim kapitalom, deloma pa z zasebnim in nujno potrebujejo soudeležbe velikega inozemskega kapitala, kajti brez povzdige velike industrije je Rusija kot neodvisna velesila izgubljena. Proti eventualnemu očitku se Ljenin zavaruje s tem, češ, da »naš državni kapitalizem ni isti kakor ^zapadni, ker je 1, zemlja last države in 2. vsa vrhovna uprava v njenih rokah. Zdaj preide Ljenin na vzroke, ki so ta kurz povzročili in jih razen v ozirih na svetovni položaj in mednarodni kapitalizem, brez kojega pomočjo se Rusija ne da ohraniti, nahaja v 1. prerazličnosti ekonomskih form v Rusiji (ki se ne dajo brez ogromne škode za narodno produkcijo čez noč pretvoriti — naša opomba), 2. nizki kulturi ruskega ljudstva in 3. slabi administraciji, koje aparat, obstoječ večinoma iz bivših carskih uradnikov, večkrat dela ravno narobe, kakor se odzgoraj veli.
Kritično bomo k temu, mislimo, s precejšnjo upravičenostjo lahko rekli, da nam Ljenin ni prav pojasnil, v čem je pravzaprav razlika med tem njegovim prehodnim državnim kapitalizmom in bodočim socializmom, ako ni ravno v tem, da ta njegov državni socializem prepušča izvestni del produkcije zasebnemu pod-netu in kapitalu z vsemi posledicami, ki izvirajo iz tega. Res je, da je ta kapitalizem omiljen po tem, da vrhovno vodstvo' vendarle pripada proletarski državi, in to je gotovo zelo važnega pomena, toda vprašanje je, kdo bo na koncu močnejši, to je, bo li ta državni »proletarski« kapitalizem, ki je nekaka contradictio in ad.jecto, res prehodna stopnja k socializmu ali k njegovemu nasprotju? Dokaz bo nudila izkušnja, ki je še ni.
V tem nas dodatne misli Trockega le potrjujejo. Preidemo njegove konstatacije, koliko1 danes državna industrija v Rusiji še prevladuje nad zasebno (1 : 18), ker se iz nje ne da sklepati na bodočnost, omenjamo le njegov brez-dvomno pravilni zaključek, da je v svrho uresničenja Ljeninove teze nujno potrebno, da ostane izključna oblast v rokah proletariata. Celo vprašanje je torej vprašanje gole moči, vsaj za precej dolgo dobo. Tudi je izvrstno povedal T., da je nova ekonomska politika posledica dveh dejstev: 1. ker buržoazija ni v stanu vladati, 2. proletariat pa ni sposoben. Kdo torej? Voditelji. To je gotovo ranljiva točka celega tega sistema. Boljševiški voditelji s tem priznavajo, da mentaliteta mas ni še notranje prepojena s socializmom, da pa je v to svrho potreba etičnega faktorja, tega pa nočejo priznati. Originalna pa je trditev Trockega, da je delavec še vedno preveč »prepojen od filozofskega sistema Kantovega«! Mi bi rekli, da je preveč prepojen materializma, kojega najizrazitejši zastopnik je boljševiška inteligenca in da v tem tiči vzrok, da boljševizem še vedno nosi za seboj jajčjo lupino kapitalističnega nazora.
Ofanziva kapitalizma in enotna fronta proletariata.
O tej lemi je govoril Ra de k, ki je bistveno izvajal sledeče misli:
Iz strahu pred alijanso boljševizma z Nemčijo so zmagovite kapitalistične velesile Evrope z verzajskim mirom uzakonile osemurni delavnik. Danes je pa na celi črti nasto-
pila rakci ja, ki se v Italiji javlja v diktaturi fašizma, v Franciji je nastopila s padcem Briana, v Angliji z zmago Bonar Lo-a. Reakcijo označuje referent kot »poizkus buržu-azije, da s silo prepreči zlom kapitalizma«; podlaga kontrarevoluciji je dekadenca kapitalizma. Kakor se je Anglija, kakor spričuje Owen, po napoleonovskih vojskah rešila z. industrializacijo, tako bi se kapitalistična Evropa mogla danes rešiti le z grandiozno elektrifikacijo. To pa spričo anarhičnih razmer v današnji produkciji ni mogoče. Priti mora debacle! Proti reakciji, ki hoče s silo zadrževati ta propad, pa se mora proletariat strniti v enotno fronto.
0 tej enotni fronti je podal Radek za komunistične levičarje, ki se boje od skupne akcije z nekomunističnim ali nezadostno komunističnim proletariatom izvodenenja programa, jako oportunistično zvenečo opredelitev. Ona mu pomenja boj za kruh in stanovanje ter za delavsko ko-ntrolo nad produkcijo in za delavsko vlado (v kateri so lahko tudi nekomunistični delavci, kar bi torej ne bilo istovetno z diktaturo proletarata). Pritrjuje Radeku v debati zlasti Šmeral od čehoslovaške komunistične stranke, ki, kakor znano, zagovarja enotno fronto vseh, komunistov, socialistov in narodnih socialcev. So pa tudi. delegati, ki z Radekovo opredelitvijo popolnoma ne soglašajo.
Poročilo izvršilnega odbora komunistične internacionale in nadaljnje opredeljevanje »enotne fronte«.
Z i n o v j e v poda dosti neugodno sliko o položaju svetovnega proletariata spričo-splošne ofanzive kapitalizma. Oianzivni štrajki so sploh ponehali, defanzivni so se ponesrečili (Havre]. Članstvo sindikalnih organizacij je padlo od 25 milijonov 1. 1920, ki so sicer visoko računani, na 18 milijonov leta 1922. Druga in poldruga internacionala sta novo boljševiško gospodarsko politiko izrabili za agitacijo proti tretji internacionali, češ, da se »poburžuazuje«. Stanje komunizma po posameznih deželah kaže, da stoji stranka najboljše V Nemčiji, dasi ni številna. V Franciji pa vlada občutna kriza, kajti komunistična stranka se je tam razcepila v tri frakcije in tudi z internacionalo ni v pravem odnosu.1 Kar se tiče italijanske stranke, se tozadevna izvajanja poročevalčeva nehote slišijo kakor opravičevanje eksekutive tretje internacionale zaradi poloma, ki ga znači za laški proletariat fašistovski prevrat, ker ga mnogi pripisujejo ravno nestrpnosti Moskve, ki je velela iz laške stranke izključiti reformiste in sploh zmernejše elemente ter tako socialistični pokret slabila. Zinovjev trdi, da fašistvovske reakcije ni zakrivilo dejstvo, da laška stranka leta 1920. ni naredila revolucije, marveč to, da so obdržali laški tovariši v svoji sredi reformiste. Češkoslovaška komunistična stranka je videti -za nemško najboljša. Glede Balkana pravi Z., da »naša balkanska komuni-
1 Ker je ta zadeva zanimiva z najsplošnejšega vidika, posnemamo iz tozadevnega govora Trockega na tem kongresu vzroke te krize, ki so po njem; nepokorščina napram centralnemu vodstvu internacionale, neodvisnost francoske komunistične strokovne zveze od politične stranke, pripadnost mnogih francoskih komunistov k frama-sonstvu, ki je eminentno orodje v rokah buržuazije in nejasnost glede na cilje svetovno-proletarskega komunističnega gibanja sploh med njimi. Ako pa gledamo to stvar bolj nepristransko, se nam zdi, da je glavni vzrok v popolnoma različni nacionalni mentaliteti Francozov in Rusov, kar slednji vedno prezro ali premalo upoštevajo, ker jim je nacionalni moment ravnotako kakor verski — »predsodek«, dasi se sami od njega dajo seveda pravtako voditi kakor Francozi. Ako T, pravi, da bi ti pojavi v francoski komunistični stranki, ako bi obstali, morali nujno privesti do razkroja, sklepamo mi iz tega, da bi razkroj svetovnega komunističnega gibanja izšel v zadnji instanci iz nacionalne diferenciacije, ki je silnejša od ideelno mednarodnega gibanja. Komunizem bi v tem slučaju ne bil prvi, ki je temu zakonu podlegel (protestantizem in pravoslavje kot odcepek od vesoljne cerkve; seveda cum grano salis razumeti!). Francoski komunist je otrok dežele, v kateri je bolj kot kjerkoli urojeno stremljenje po pofinjcni buržuazni udobnosti; stranka mu je menj ljudsko gibanje kakor torišče, na katerem bleščeči um maloštevilnega inteligenčnega krožka kaže lahko svojo spretnost in parlamentarno rutino; ostra razredna ločitev je za njegovo prožno mentaliteto preveč ekskluzivna, saj se ni vzgojil tako kakor Rus, ki je vedno le bil ali despot ali suženj in ideja hunianitete, kakor se izraža v framasonstvu, se iz francoskega uma ne bo dala tako lahko izbrisati, kakor meni Trockij, tudi ne iz komunistov. Francoski kosmopolitiški humanizem je nekaj specifično urojeno francoskega, kakor je boljševizem po neki svoji bistveni strani specifično slovanski pojav in to dvoje se nikoli ne bo docela izravnalo. Mi smo se pri tem ustavili zato, ker se nam zdi, da je podzavestni nacionalni moment glavni činitelj pri teh raz-edinjujočih procesih.
Federacija ruskih republik,	47
stična federacija zelo slabo posluje«, da pravzaprav niti ne obstoja. Zanimivo je, kar je Z. poročal o Angliji, Nikjer komunizem ne napreduje tako počasi kakor tam. Zdi. se, da v Angliji akcije v masah sploh niso lahke. Komunizem v Angliji tudi vsled brezposelnosti ni ničesar pridobil.	Opaža se	v	Angliji približno isto	kakor v	Ameriki.
Angleški komunisti so	vstopili	v	Laoour P a r t y.
O mednarodnem položaju	sodi Z., da	mora vsled razkroja kapitalističnega gospodarstva, propada meščanskega	pacifizma in	brezidejnosti reakcije	priti do	svetovne
revolucije, do katere bo tvorila pripravljajoča se vojska (Balkan!) naravno etapo. Poročevalec se ustavi tudi ob naraščajoči mednarodni vlogi Rusije. Združitev druge in poltretje internacionale pomeni le »zadnjo rezervo kapitala«, kateremu socialna demokracija služi. Naše geslo nasproti temu je »enotna fronta proletariat a«.
To fronto opredeljuje Zinovjev tako: Ona ni prosta votivna ali parlamentarna kombinacija niti je organična zveza z drugimi delavskimi strankami, ki bi pomenila progra-matični kompromis, marveč je »vodstvo delavskih mas v bojih za vsakdanji kruh«, na) bodo to anarhisti, sindikalisti, komunisti, socialdemokrati ali krščanski socialci. To ni noben reformizem, ampak priprava mas za socialno revolucijo; pridobiti se pa da proletariat za ta cilj le, če se vodi zanj vsakdanji boj za njegove eksistenčne zahteve.
V debati so! se pojavile vse težkoče, ki se naravno dvigajo ob tem vprašanju, kakor ga je zastavilo vodstvo komunistične internacionale. Zastopnik angleških komunistov Murphy razume vprašanje čisto' praktično; Delavci vseh strank so v Labour |Party (celo en katoliški delavec, ki je član parlamenta in šteje med vnete katoliške kulturne delavce) in Murphyju se zdi, da komunizem na ta način le pridobi. Niso pa vsi tega mnenja. Kar internacionala odobrava v Angliji, to anatemizuje drugod, kjer o kakšni zvezi s pristaši druge in poltretje internacionale noče nič slišati. S kakšno fanatično smešno-divjo resnobo preganja internacional a vsako najneznatnejšo nianso, ki se javlja med raznimi socializmi, in naj je komunizmu še tako blizu! Teh obsojenih -izrnOv je v slovarju komunističnega' vodstva več nego krivoverstev v spisih svetih očetov prvih vekov! . . . Lahko je reči, da enotna fronta obstoji v vodstvu delavstva v boju za njegove vsakdanje potrebe, toda tudi tak eksistencialni boj potrebuje kakšnih političnih programatičnih smernic. Če se pa politika in kulturni nazori popolnoma eliminirajo, treba pustiti vsem najširšo svobodo (tako si je stvar po našem mnenju predstavljal dr. Krek), pristati na nekako federacijo raznih delavskih svetovnih udruženj po načelu: In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas. Na to pa komunistična internacionala ne pristane — kako je ostala v tem oziru nestrpna, nam dokazuje programatični govor znanega Buharina na tem kongresu, o katerem poročamo prihodnjič. Jasno je — to že zdiaj lahko z vso gotovostjo na podlagi navedenega ugotovimo — da od kongresa tretje internacionale proklamirana enotna fronta ni to, kar so si nekateri v svojem širokosrčnem optimizmu predstavljali, marveč da je samo daljši ovinek h komunizmu v vsakem pogledu. Z eno besedo — je zgolj taktično-strategična parola, napram kateri bodo vsi nekomunisti ostali Oprezni.
Pregled.
FEDERACIJA RUSKIH REPUBLIK. vestnih nacionalnih dobrin; saj tudi ni res
da bi vsak internacionalizem nu]no pomenu Eden prvih učinkov velike ruske revolu- potlačenje narodnih individualitet (katoliška cije leta 1917 je bila osvoboditev ne samo cerkev je zgled za to). To bi se pa v Rusiji kmetske in delavske mase kot gospodar- tudi ne dalo več izvesti, ko je misel samo-skega stanu v celoti, marveč tudi posamez- odločbe tam globoko segla v ljudsko poli-nih narodnih organizmov Rusije. Strogi cen- tično zavest. Morebiti so zasluge boljševi-tralizem samodržavnega režima je bil sploh škega režima ravno v narodno-osvobodil-eden glavnih činiteljev njegovega razpada, nem oziru veliko večje nego njegovi socialni ker je bilo v modernih razmerah nemogoče zamisli, ki ne bodo preživeli časa tako v vladati ogromno državo, ki šteje za Indijo celoti kakor po njem ustvarjena federacija največ različnih narodov v sebi. Komunizem narodov ruske države. Ta po bistvu ostane, je strogo centralističen po svojih socialno- četudi bi boljševiški režim kdaj padel ali se gospodarskih zamislih, ni se pa dotaknil iz- docela prelevil.
Ustavno-politični in upravni odnosi med posameznimi deli ruske države niso bili doslej v pravem smislu določno opredeljeni, ampak bolj tekoči in elastični. Nepovoljna gospodarska situacija in nove mednarodne naloge Rusije pa so silile k točnejšemu opredeljenju teh odnosov. Po boljševiških virih je iniciativa za to izšla iz federativnih republik samih. Dne 30. decembra 1922 se je sestal I. kongres sovjetov nove federacije ruskih socialističnih sovjetskih federativnih republik. Federacijo tvorijo: 1. R, S. F. S. R. kot ena federativna celota, 2. kavkaška federativna republika, obstoječa iz Aserbei-džana, Georgije in Armenije, 3. Ukrajina in
4.	Bela Rusija. Buhara in Horezmija (Hiva) nista v tej zvezi. Med Rusijo in daljnje-vzhodno republiko (Čita) obstoja poseben pakt.
Organizacija je sledeča: Najvišji organ je izvršilni odbor sovjetov, v katerega se volijo zastopniki federativnih držav po določeni proporciji, in od tega izvoljeni svet ljudskih komisarjev, ki se izpremeni v federativni svet. Skupni so: komisarijat za zunanjo trgovino, za • armado, za mornarico, za promet in za zunanje zadeve. Vsaka država ohrani zase: komisarijat za finance, za narodno gospodarstvo, za prehrano in za delo toda pod direktivo skupnih zveznih komisarjev teh resorov. Popolnoma samostojni so v vsaki republiki: komisarijat za prosveto, kmetijstvo, pravosodje, notranje zadeve in upravo.	Dr.	B.
Kulturni vesinik.
Cerkev in država. Zagrebška »Nova Evropa«, knjiga VU, broj 1, 1. januarja 1923, je prinesla serijo člankov o odnosu med cerkvijo in državo nekako v obliki ankete. Problem se obravnava z zgodovinskega, dogmatičnega in pravnega stališča. Prota Milu-tin J a k š ič je napisal o vlogi cerkva v »ujedinjenoj državi«, kjer razlaga stališče, ki se po svoji nestrpnosti rezko razlikuje od člankov nadškofa dr. Bauera in škofa dr. Jegliča. Zato so Jakličeva izvajanja tudi v naši javnosti napravila zelo neugoden vtis. Mi hočemo biti milejši in menimo, da ne zaslužijo toliko graje kolikor priznanja, da je v njih pravoslavni mentalitet dobro razložen. Kar namreč gospod prota šteje katolicizmu v zlo, je ravno njegova največja odlika:	stremljenje po vesoljni krščanski
monarhiji. To je Jakšiču »suviše idealno, a nema ničega goreg od izopačenja idealnog«. To je ponavljanje motiva iz »Velikega inkvizitorja« Dostojevskega, samo neprimerno manj genialno. V čem naj je opravičba vesoljne krščanske cerkve nego v tem, da skuša realizirati carstvo nebesno tudi na zemlji? Zato je vesoljna, katoliška, nad-in vsenacionalna. Jakšič ima deloma prav, da razkol ne pohaja samo iz dogmatičnih razlik, nima pa prav, če meni, da je šlo zgolj za »prvenstvo vlasti«. Šlo je za to,
kako je umevati vesoljstveno nalogo cerkve in vzhod je pod vplivom vzhodnorimske ideje cesarstva postavil nad cerkev cesarja, zametajoč papeža. Ta razlika je že v svoji korenini dogmatična. Tudi pravoslavje ima v 1 a s t nad seboj, Jakšič nam jo sam pove: »nacijo«, organizirano v državi. To je pa po našem pojmovanju naravnost izpačenje vesoljstvene cerkvenosti. Ako je pa stališče Jakšičevo pravo, potem je katoliška cerkev v naši državi nemogoča, ker bi bila ravno vsled svoje katolicitete nacionalni državi diametralno nasprotna. Kakšen nonsens je to, za to so nam dokaz druge velike paritetne države v Evropi in bi se n. pr; tudi pravoslavci v poljski državi ne smeli pritoževati nad tem, ako bi jih poljski desničarji, ki imajo katoliško vero za poljsko-lacionalno, proglasili za protidrž^vne. Jakšič naj bi se poglobil v Solovje^Sk— Vse drugače se strinjajo z resnično praktično toleranco in z resničnimi interesi tako cerkve kakor države članki dr. Bauera, dr. Jegliča in dr. Korošca, Oni stoje na osnovi koordinacijske teorije Leona XIII., ki daje Bogu, k^r je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega, varujoč prvenstvo duhovnemu, kamor ono sega, ker je to naravno in samo-posebi razumljivo, kjer se vesoljstvena cerkev sploh priznava. (Če se ne priznava, je sploh brez vsakega smisla o tem problemu kaj pisati.) Praktično velja, kar pravita jugoslovanska škofa:	»Prema	izloženoj nauči,
dakle, katolička je crkva sasvim zadovoljna, ako je državna vlast pusti da slobodno razvija svoj život i rad prema svojoj naravi na svom duhovnom području. I kad bi država još svc to svojim zakonima uredila, i tih se zakonskih odredaba strogo držala, ne bi se katolička crkva nigda lužila, niti tražila promjenu toga stanja.« — Dober je članek dr. K. G j u r i č a o »položaju crkve prema državi u raznim kulturnim zemljama«. Iz njega se vidi, kako silno različni in nijansi-rani so ti odnosi po raznih zgodovinskih in kulturnih prilikah ter se nikoli s teorijo popolnoma ne krijejo. Zelo blizu resnici je opredelitev cerkve kot:	organizirana
»težnja za održanjem človeka u univerzumu (religija)«, države pa kot organizirana »težnja za održanjem človeka u (civilnem) društvu (znanje)«. Tu je zadeto metafizično-etično jedro tega vprašanja, o katerem se sicer malo razmišlja. Tudi poudarja pisatelj prav, da je faktična ureditev odnosov med cerkvijo in državo v prvi vrsti odvisna od celokupnega kulturnega in političnega raz-vitka dotičnega naroda. F. Terseglav.
Henri Bergson za humanistično vzgojo.
Na seji pariške Akademije za moralne in politične vede 4. novembra 1922 je znani filozof Henri Bergson čital referat o humanistični vzgoji na srednji šoli, On je globoko uverjen v nujno potrebo učenja latinskega in grškega jezika in celo zahteva, da se v tem oziru gre še dol j nego dose-
daj. Dokazoval je, da ima ravno Francija življenski interes na tem, da humanistično izobrazbo na svoji srednji šoli še poglobi. Klasična izobrazba mora na liceju odločno prevladovati, mora se pa izpopolniti s temeljitim študijem enega živega jezika ter literature. V to svrho sta, je izvajal Bergson, potrebna dva predpogoja:	1.	da
se poenostavijo programi in metode liceja, iri 2. da se izvrši stroga izbira učeniškega materiala, tako da se bo humanistična izobrazba gojila intenzivno pri teh, ki imajo za njo res veselje. Od liceja pa naj se ločijo druge vrste zavodi, kjer bi se latinščina in grščina izločili, kjer bi se naj pa ostale vede poučevale z odločno praktično smerjo in na katerih bi se naj vzgojili bodoči tehniki, trgovci, zemljedelci, industrijci itd. Bergsonov referat se je v prihodnjih sejah diskutiral.	Dr.	S.
Duševno razpoloženje nemškega visokošolskega dijaštva. V znanem »Gottinger Musenalmanachu« opisuje Freiherr Borries von Mtinchhausen duševno razpoloženje sedanjega nemškega visokošolskega dijaštva. On se omejuje bolj na protestantski del akademične mladine. Konstatira, da se silno čita Summa Tomaža Akvina in sploh skolastika. Literarni proizvodi visokošolskega dijaštva se ne bavijo več s temami v stilu norčevanja iz verskih in narodnih čutov po Heinejevem vzorcu. Tudi izbiranje snovi iz socialnih sfer malih ljudi, opisovanje čuvstvovanja delavcev, bolnikov, padlih žensk, zločincev, gospodarsko, telesno in moralno slabih oseb je popolnoma ponehalo, opaža se aristokraticizem. Literarne veličine iz let 1885—1915 so padle. Ta mladina je odločno antiliberalna in anti-socialistična; prezira naprednjakarstvo in prosvetnjakarstvo. Kolikor je tu dobrih momentov, toliko je tudi slabih: razžiganje plemenskega sovraštva (antisemitizem), gojitev ideje revanše, strastna mržnja na tujce sploh in misel na obnovitev hohencolern-skega imperija, gospodstvo nad svetom in socialno-reakcionarna mentalnost. Koliko je k temu doprinesla politika zmagovitih sosedov Nemčije, o tem naj spini premišljujejo. (Koln. Vlksztg., 24. novembra 1922, št. 897.)	F.	Č.
KaiolišRe zadeve.
Moderni katoliški šolski program. Vse
teorije, ki hočejo regulirati odnose med cerkvijo in državo, so dokaz, da je tista njuna življenskoskupna zveza, katera je s krščanstvom po sebi dana, nekje poškodovana. Kadar vladajo pravi odnosi, se o njih ne piše teorija; kadar pa nastane že cela vrsta teorij o odnosu med sacerdocijem in imperijem, potem stoji stvar posebno slabo. Potem imamo borbo, v kateri vsaka teorija večali-menj predstavlja v nenormalnih razmerah porojeni borbeni program ene ali druge
stranke, bodisi napadalni ali kompromisni. Pravi odnos se vzpostavi samo, kadar celokupno civilno družbo zopet prešine krščanstvo. Potem se država po sebi zopet spiri-tualizuje in takorekoč pocerkveni, kakor razlaga to Dostojevskij v nekem dozdaj malo opaženem poglavju svojih »Bratov Ka-ramazovih«, ki ga smatram jaz za najduhovitejše, kar se je o tem predmetu v naših časih sploh napisalo, dasi je tam izraženo misel o »preobrazitvi poganskega carstva v cerkev« treba razumeti sub grano salis. — Isto, kar velja za odnos med cerkvijo in državo, velja za odnos med šolo in cerkvijo, oziroma državo. V korenini je vsa ta borba borba nepoduhovljenega, zgolj na naturnih gonih snujočega tvarnega počela z nadnaturnim milostnim počelom. — Katoliki imajo spričo modernih okoliščin zaenkrat samo eno pot: da, načeloma vztrajajoč n& svojem znanem maksimalnem stališču glede šole, ki ima v krščanski državi biti krščanska brez vsake omejitve, postavijo minimalen šolski program, oziroma to, kar se po največji verjetnosti v sodobni parlamentarni, demokratični in versko-nevtralni ter paritetični državi da doseči. Katoličani so po vseh državah do tega zaključka že prišli in njihovi šolski programi so si zategadelj v bistvenih črtah podobni. Načelo svobode vesti in vere jim daje pravno podlago, da zahtevajo zase popolnoma konfesionalno šolo in sicer obliga-torično in državni laični popolnoma enakopravno, mora se pa v tem slučaju dopustiti od strani države tudi svobodna brezverska šola za tiste, kateri jo hočejo. Ta sistem treh tipov se ima uzakoniti v Nemčiji; v Belgiji in Holandiji je že približno tako urejeno. Glede všolanja otrok v eden izmed teh tipov odloča samoodločba staršev, ki postane tako kardinalna točka tega šolskega programa. Sicer ni dvoma, da bi n. pr. v naši državi državnim in nacionalnim interesom veliko bolj odgovarjala enotna šola na versko-etični podlagi (glej izvrstni članek Aleksandra Koprivca: »Sodobno osnovno šolstvo« v »Naših Zapiskih« 1921, 6—7, in v »Novih Zapiskih« 1922, 9—10) in je boj vseh krščanskih elementov zastaviti najprej na tej podlagi; sistem treh tipov bi prišel vpoštev, kadar bi se pokazala nemožnost uzakoniti enotno versko-etično šolo. Smernice bo podal v tem oziru gotovo jugoslovanski katoliški shod, ki se vrši letos. Terseglav.
Union catholique belge. Kakor po celem svetu, tako se je tudi med katoličani v Belgiji pojavilo po vojni kritično stanje, oziroma desorientacija glede vrhovnih političnih smernic. Med vojno se je bila v parlamentu po zgledu Francije ustanovila »union sacree« iz katoličanov, liberalcev in patriotičnih socialistov (ali socialpatriotov po komunistični terminologiji). Kakor po-
navadi pri vseh takih aliansah, so stroške nosili katoličani ter so se okrepili zlasti socialisti. Ta nevarnost je julija 1. 1921 katoličane napotila, da so ustanovili »Union catholique belge«. To ni katoliška ljudska stranka po nemškem, italijanskem ali slovenskem zgledu, temveč je zveza avtonomnih katoliških stanovskih in kulturnih organizacij, ki so se zedinile na en politični delovni program. Unija obsega ligo krščanskega delavstva, takozvani Boerenbund, to je kmetsko zvezo Flamcev in katoliške kmetske zveze Valonije, katoliško zvezo srednjih stanov ter osrednji odbor takozvanih Cercles in Associations catholiques, ki odgovarjajo nekako naši kršč. soc. zvezi. Tako so torej belgijski katoličani svoj problem rešili: neodvisnost in akcijska svoboda posameznih organizacij v stanovskih zadevah (kmetsko vprašanje, delavsko vprašanje, vprašanje srednjih stanov) ter enotna fronta v vseh vse katoličane zadevajočih političnih vprašanjih. Pri volitvah v parlament novembra meseca 1921, ki so se vršile pod geslom: za ali proti socialistični diktaturi, so katoličani zmagali, dasi absolutne večine, kakor so jo imeli pred vojno, niso dosegli. »Unior, sacree« se je razbila in so katoličani dobili akcijsko svobodo. Katoličani so se v tej zakonodajni dobi izkazali, vendar pa so se med njimi samimi pojavila nesoglasja glede finančnega in armadnega, zlasti pa glede vprašanja jezikovne avtonomije Flamcev, kjer so tudi mnogi katoličani centralisti. Da se ta nasprotja poravnajo, se je oktobra 1922 sklical generalni zbor »Union catho-lique« v Bruslju. Vsi govorniki so poudarjali potrebo katoliškega edinstva sredi mnogovrstnosti ter navideznega nasprotstva stanovskih in nacionalnih interesov (Valonci
  Flamci). Zbor je bil lepa manifestacija
tega edinstva in katoličani bodo imeli priliko izkazati ga v parlamentu. Na vsak način je njihov poskus enotne politične fronte med seboj neodvisnih katoliških organizacij za-
■ •	F T
nimiv.	1 • 1 ■
Katoliško dijaštvo v Nemčiji je sicer zelo nacionalno in je s celim srcem vdano misli narodne vzpostavitve Nemčije. Francoska okupacija bo prilila veliko olja v ta ogenj. Kljub temu pa se katoliško dijaštvo napram nacionalistični orientaciji ostale akademične mladine (glej Kulturni vestnik) precej skeptično obnaša. Del katoliškega dijaštva se sicer tudi navdušuje za nacionalno zvezo celokupne nemške omladine, takozvani »Hochschulring deutscher Art«, toda starešinstvo zadržuje najmlajše, da se zanj preveč ne angažirajo. Kakor povsod, je tu po sredi versko vprašanje. »Hochschulringovci« so za katoliške člane prikrojili »teorijo dveh svetov«: politično-realnega in versko-ideo-loškega, češ, da sta to dva drug od drugega čisto neodvisna vidika na svet, ki lahko drug poleg drugega obstojata, ne da bi drug
drugega motila! Seveda je v to svrho potrebno, da človek sam zase stoji na »versko - ideološkem« stališču, ravna pa v življenju po »politično - realnem«. Ta rešitev ni nič kaj duhovita, res je pa, da je praksa žalibog večkrat taka tudi pri katoličanih. Vendar večji del katoličanov to rešitev odločno odklanja. »Ring« je socialno prehudo reakcionaren, plemensko šovinističen (anti-semitstvo, ki so ga nemški katoličani vedno odklanjali) in poganski (Wodanov kult), da bi se katoličani mogli zanj preveč ogrevati. Sicer pa klije med nemškim katoliškim aka-demičnim dijaštvom tako bujno versko in kulturno življenje, ki tako zadošča tudi njihovim nacionalnim potrebam, da jim ni treba iskati v to svrho opore pri novoro-mantični reakciji nacionalistov. (Kolnische Volkszeitung )	F.	Č.
v
Socialno vprašanje in gibanje.
»Socialistična stranka delovnega ljudstva« se je osnovala v Sloveniji 21. januarja t. 1. Ta stranka je poizkus realizacije »enotne fronte proletariata« in so se na tej podlagi združili bivši komunisti ter socialdemokratski skupini okoli ljubljanske »Zarje« ter mariborske »Enakosti«. Krščanski socialci so izjavili, da v političnih in kulturnih zadevah r.e more biti enotne fronte, pač pa je mogoča in potrebna dogovorna skupnost v strokovnih zadevah proletariata. To stališče je gotovo pravilno, ker bi krščanski socialci sebi in drugim lagali, ako bi drugačno stališče zavzeli. Narodni socialci tudi ne vstopijo v to fronto, ker ne stoje na marksističnem razrednem stališču. Programu, ki ga je
S.	S. D. L. sklenila, v ekonomskem pogledu ni veliko ugovarjati, v kulturnem oziru pa zahtevajo »ločitev vseh štirih cerkev od države: vse cerkvene organizacije naj se proglasijo za privatne, ki se upravljajo samo z lastnimi sredstvi. Šola naj bo svobodna in od cerkve neodvisna«. — Torej vera privatna stvar — čisto v smislu liberalne bur-žuazije. Ako bi se pa to še dalo akceptirati kot manjše zlo v primeri s popolno negacijo vere in cčrkve, kakor jo zagovarja ruski boljševizem, ni mogoče priznati upravičenosti gesla »od cerkve neodvisne šole« niti z buržuazno - marksističnega stališča, da je vera privatna reč vsakega posameznika. Če je privatna reč, pa naj o šoli odločajo starši po principu svobode vesti, da bo vsak imel tisto šolo, ki njegovemu privatnemu mnenju odgovarja. Dosleden torej ta program v kulturnem oziru vsekakor ni.	K.
II. socialistična internacionala, oziroma izvršilna odbora druge (amsterdamske) in poltretje (dunajske) delavske internacionale sta na konferenci v Kolnu sklenili dnevni red za skupni kongres v Hamburgu dne 31. maja 1923, kjer se obe internacionali združita.
Katoliška delavska internacionala. V
zadnjem času se je vršilo več posvetovanj zastopnikov katoliških delavskih organizacij s celega sveta, kjer se je sklenilo, da se še leta 1923 skliče katoliška delavska internacionala. Predpriprave so se poverile Holandcem, ki so v tem oziru najbolj naprej. Krščanski delavski voditelji so edini v tem, da niti kapitalizem niti socializem ne odgovarjata idealu krščanske družabne organizacije; zelo težko pa postaja vprašanje, ko gre za konkreten program. Na vsak način je treba velikansko potencialno energijo, ki leži v krščanski religiji, izkoristiti; dozdaj so se poizkusi v tej smeri uresničevali v dosti skromni meri.	K.
Slovanski sveL
The Slavonic Review. Pod tem naslovom je začela izhajati pod izdajateljstvom Bernarda Pares, Seton-Watsona in Harolda Wil-liamsa v Londonu (King's College, Strand, London, W. C. 2.) revija, ki je namenjena proučavanju slovanskih narodov. To je redna publikacija »Šole za slovanska vprašanja«, ustanovljene na Kings - koledžu londonske univerze. Številka 2. prinaša članka Konstantina Skirmunta in Stanislava Kutrzeba o gospodarskem in političnem n a -p r e 4 k u Poljske. Skirmunt označuje Poljsko kot predstražo zapadne civilizacije napram nevarnostim z vzhoda; poudarja težave, ki jih ima nova država premagati: njeno bivšo razcepljenost med tri države s popolnoma različno politično upravo in gospodarsko organizacijo, vojna razrušenja in odsotnost vsakršnih naravnih meja razen Karpatskih gor na jugu. Kljub temu še Poljska konsoliduje. Kutrzeba ta napredek natančneje opisuje tako v političnem kakor v gospodarskem oziru. Žal, da pisatelj- (Poljak) gre mimo najkočljivejšega vprašanja — ukrajinskega — s par besedami. — Seton-Wat-son piše o Transilvaniji, sledi zgodovinska kozerija o nekaterih čeških reformatorjih, Mihailo Gavrilovič pa nadaljuje svoje zgodovinske članke o D i p 1 o -matičnih odnošajih med Anglijo in Srbijo v prvih desetletjih 19. stoletja.
- V Pregledu nahajamo konspektivno sliko o sedanjem položaju sovjetskega sistema v Rusiji, ki pa ne prinaša nič novega, česar bi ne bilo v dnevnih listih; pač pa je zanimiva sodba, da sovjeti delajo namenoma na to, da bi se na Balkanu zanetila vojska in revolucija. — Pregled o poljskih političnih zadevah karakterizuje strankarsko borbo med desnico in levico in prinaša rezultat volitev v prvi sejem in senat republike, ki je sledil novembra meseca ustavodajni skupščini. Desnica šteje v sejmu 169 poslancev, v senatu 52; levica pa v sejmu 189, v senatu 32; blok narodnih manjšin v sejmu 83, v senatu 21; komunisti v sejmu 2: vrhtega je v senatu še 6 nestrankarskih poslancev; vsega skupaj
poslancev v sejmu 443, v senatu 111. — Med pregledom knjig je interesanten referat o »Vospominanjih carstvovanja Nikolaja II.« (1922) od pokojnega ministra grofa W i 11 a , enega najboljših državnikov in finančnikov Rusije v začetku našega stoletja. Witte je pristaš nekakega prosvetljenega samodržavja, ki bi imelo pod seboj inteligentno in pošteno upravo, odgovorno vladi, reforme naj bi izšle odzgoraj in predvsem prinesle kmetu gospodarsko svobodo. Liberalno in socialistično inteligenco Witte sovraži, smatrajoč jo za popolno nesposobno za stvariteljno delo. Ravno zato je njegova kritika ruskega carizma tem bolj zanimiva. Witte opisuje vso gnilobo tega sistema in smatra za eno glavnih povzročiteljic propada Rusije ženo Nikolaja II., Aleksandro Fjodorovno. Nikolaj II. sam je bil brez volje, inteligenten »pod povprečno mero«, neodkrit in dvoumen. Dvor vlada vse, še močnejša pa je tajna policija, ki ne zasleduje samo revolucionarjev, ampak tudi ministre. Steber nikolajevskega absolutizma, znani oberprokuror sinoda, Pobjedonoscev, se jako izborno označuje kot »človek blesteče inteligence, toda intelektualni nihilist«
— takorekoč reakcionar vsled svojega vse zaničujočega skepticizma (specifična črta ruskega inteligenta). Vsa najvažnejša državna dela se obavljajo v sferi večnih intrig. Dvor je popolnoma ločen od naroda. Witte opisuje svoje finančno delovanje, svoja prizadevanja, da prepreči pustolovsko vojno proti Japonski, portsmouthski mir, svojo vlogo ob revoluciji 1905 in ob oktobrskem manifestu ter pod poznejšo zopetno reakcijo, kjer pa marsikaj skriva in sebe hvali: očividno ne vedno objektivno. Njegova karakteristika carizma pa je trajne vrednosti in se ujema z vsem, kar se je o tem že pisalo. — V tem pogledu imamo iz novejše dobe še spomine bivšega poslanika Izvolskega, knjigo bivšega francoskega poslanika na petrograd-skem dvoru Paleologue-a (La Russie des Tsars pendant la Grande Guerre) in Pisma carice Aleksandre F j o d o -r o v n e carju Nikolaju II., ki vsi potrjajo Wittejevo karakteristiko carizma. Nesporno je zdaj zlasti iz pisem carice, da je bil pravi vladar Rusije demonski pohotnež kmet Ras-putin, da je carica popolnoma obvladala carja, da je smrtno sovražila Rodzianka, predsednika dume in demokracijo sploh in da je revolucija bila naraven produkt ne-vzdržljivih razmer. — Nadalje izvemo, da so pesmi o Marku Kraljeviču prevedene na angleški jezik od Lowa (Cambridge 1922).
— Hannes Skold, Lund, 1922, je napisal »Zur Chronologie der štokavischen Akzent-verschiebung«. — V beležkah vidimo, kako zelo se v Nemčiji proučujejo slovanska vprašanja. Na vseh 18 nemških visokih šolah se predava o slovanskih jezikih, slovstvu, zgodovini, politiki in gospodarskih problemih. Angleška revija po pravici vidi
v tem znak velikih prizadevanj Nemcev, da dobijo v Rusiji prevladajoče stališče in opominja Angleže, naj zoper to započnejo edino pravilno protiakcijo, obstoječo v marljivem proučevanju slovanskih problemov, ki so jih Angleži doslej zelo zanemarjali. — Iz neke beležke na koncu posnemamo, da se na ljubljanski univerzi zlasti po prizadevanju lek-trise, gospe Copeland, marljivo goji angleški jezik in literatura in se omenja »Jugoslav Society for the study of English«, koje predsednik je dr. Gustav Gregorin, podpredsednik pa dr. Franc Skaberne.	F.	T.
Etično-socialni nazor Adama Asnyka. —
Lani meseca avgusta so Poljaki obhajali 25 letnico smrti enega svojih največjih pesnikov — Adama Asnyka. Njegovo življenje je bilo zelo burno; kot revojucionarec je živel v prognanstvu ter se filozofično v Heidelbergu globoko izobrazil; v Galiciji se je kot romantični idealist razočaral nad golim materializmom ljudstva. Ako bi bil Asnyk samo pesnik, ki bi ga bilo to doživetje duševno ugonobilo, a on je bil tudi znanstvenik in mislec. Po dolgih bojih se je kot rešilne ideje oklenil evolucionizma temeljem Darwinovih in Spencerjevih naukov. Ta pot ga je dovedla tudi do socializma. 0 tem Asnykovem razvoju piše Julija Dick-stein v zadnjem lanskem zvezku »L' Europa Orientale«; »Asnyk je razumel, da je danes prezgodaj hoteti živeti od idealov, kajti v človeški družbi je še toliko revščine in toliko krivice in človeštvo kot celota še ni zrelo za duhovni simpozion.'»Idealne« dobe, ki smo jih videli v preteklosti, tedaj niso bile drugega nego odlomki in so se morale zato umakniti; zapustile pa so nam hrepenenje po idealu in moč, da mu sledimo. Danes mora človeštvo »misliti na sinove, ki umirajo od lakote«, »zravnati razlike, ozdraviti vekovne krivice«. — — Asnykova filozofija je tesno prepletena s socialnim vprašanjem in pesnik z zaupanjem pričakuje njegove rešitve. V ciklu sonetov opeva ljudstvo kot Herkula. — Med vrednote, ki ne bodo prešle, šteje Asnyk »zavest skupnih virov, ki se krilata povzpcnja od zvezde do zvezde«, dočim je vse ono, kar nosi pečat egoizma, prah in ne bo vstalo iz groba. — Geslo Asnykove etike je »splošna vzajemna odgovornost človeškega roli u«, ki nas spominja Dostojevskega (Bratje Karamasovi) in morda tudi Nietzscheja (Also sprach Zarathustra . , . die fernsten solist du lieben . . .). Vse človeštvo je zraslo iz debla, čigar korenine prodirajo v najgloblje plasti, ki so nepristopne za naše raziskavanje. Generacije in posamezniki so brsti in listi, ki venčajo veje tega drevesa. Dalje primerja pesnik družbo s koraljnim grmom, sestoječim iz individuov, ki sami zase nič ne pomenijo, ampak le v celoti, v kateri so se skupaj organično razvili in za katere velja načelo: eden za vse in vsi za enega; družina enega duha z enim edinstvenim ci-
ljem. Trda dolžnost vzajemnosti sili še preteklost, da odgovarja za sedanjost in na nas bo padla nekega dne teža krivde tistih, ki pridejo nekoč za nami! Kajti kakor sami rastemo na polju starega reda, tako smo sejalci bodočih redov. — Asnyk je proroko-val vstajenje Poljske, toda v novi, zgodovinskemu razvoju primerni obliki. In še za to novo Poljsko je pustil opomin:	»Boj še ni
končan, danes je zmagovalec tisti, ki bo dal drugim največ luči.«	—a.
Ruski vplivi na poljsko dušo. O tem razpravlja vseučiliški profesor Marijan Zdziechowski v Vilni v svojem delu »Wply-wy rosyjskie na dusse polska« (Krakov 1920). Pisatelj je velik nasprotnik ruskega duha, čigar znak je maksimalizem ali po današnje boljševizem. Maksimalizem zahteva za človeka v moralnem oziru ac^Mutno popolnost, v socialnem raj na zemljica v političnem univerzalizem despotizma. Ker se pa absolutno na zemlji ne da doseči, je maksimalizem negacija realnosti. Zdzie-chowski poziva poljsko mladino, naj sc upre demoralizujočemu ruskemu vplivu in se oklene tradicij poljskega naroda, ki mu je poverjena mesijanska naloga in ki je bil križan za obnovo človeškega rodu. — Sodba Z.dziechowskega glede ruske mentalitete jc zelo pravilna, seveda samo v shematičnem smislu. Dostaviti pa bi bilo, da so Poljaki bolj nego sami vedo in čutijo, tudi od tc mentalitete prešinjeni. Tudi oni so vse kaj drugega nego realisti. Vzrok najbrž ni samo ta, da so se vsega tega od Rusov navzeli, ampak v neki imanentni sorodnosti duha. Čimbolj se Rusi in Poljaki med seboj sovražijo, tembolj so si v nekem prav intimnem pogledu sorodni.	—a-
Prebivalstvo Poljske. Prvo ljudsko štetje v sedanji Poljski se je izvršilo dne 30. septembra 1921. Uspeh je prinesel »Moniter Polski« dne 30. junija 1922. leta. Našteli so 25,372.447 duš, v čimer pa ni všteto prebivalstvo poljske Šlezije, vilnskega ozemlja in svobodnega mesta Gdanska, kakor tudi ne vojaštvo. Po posameznih pokrajinah — vojvodinah — je razdeljeno prebivalstvo nastopno: Varšava 2,112.106; Lodz 2,251.097; Kielce 2,534.214, Lublin 2,085.557; Bialystock 1,302.259; Novvogrodek 1,300.069; Polesje 876.665; Volinj 1,433.157; Poznanj 1,974.057; Pomoransko 939.495; Krakov 1,990.099; Lvov 2,718.85); Stanislawow 1,348.481; Tar-nopol 1,429.627; Cieszyn 145.232; Varšava-me^to 931.176. — Po spolu se deli prebivalstvo na 12,094.891 moških in 13,277.556 žensk. Kar tiče narodnosti, izkazuje ljudsko štetje — ki so ga izvedle poljske oblasti, česar ne smemo pozabiti — 17,359.883 Poljakov ter 8,012,564 drugorodcev. (Ukrajinci sami cenijo svoje prebivalstvo na toliko milijonov! Največ drugorodcev je v nastopnih vojvodinah: V Volinju 1,225.225, Lvovu 1,193.105, Stanislawowu 1,054.100, Tarnopolu 795.679, V odstotkih znaša poljska večina v
celi državi 68-4%; v Volinju je 14-5%, v Po-lesju 21-8%, v Lvovu 56-1%, v Krakovu 93%, v Kielcah 91-2%, v Varšavi 89-7%, v Lublinu 85-2% Poljakov; podobno prevladuje poljsko prebivalstvo v Lodzu, Poznanju in na Pomoranskem. Na kvadratni kilometer odpade na Poljskem povprečno 68-7 prebivalcev. Najbolj gosto so naseljene vojvodine: Cieszyn s 143-9, Krakov s 114-1, Lvov s 100-6 in mesto Varšava s 7695-7 prebivalcev na kvadratni kilometer. Razen Varšave spadajo med velika mesta Poljske republike: Lodz s 451.813, Krakov s 181.700, Lvov z 219.193 in Poznanj s 169.793 prebivalci. — Tako po pravici računano, je poljska republika poljska nekako samo na polovico. — (L' Europa Orientale, december 1922.) —a.
Težave glede obnove ruskega kmetijstva.
Delegat italijanskega odbora za pomoč ruski deci dr. Umberto Zanetti-Bianco, ki je potoval po Rusiji, je v svojem poročilu označil potrebe za obnovo ruskega kmetijstva nastopno: Kakor je že Litvinov izjavil v Haagu, potrebuje Rusija za preskrbo živine in kmetijskega orodja kmetom okroglo 1 '/, milijardo zlatih rubljev in približno toliko za obnovo prometnih sredstev. Kar se tiče živali, se je perutnina v nekaterih krajih zmanjšala malone za 100 od sto, t. j. izginila je skcro popolnoma. Pravtako je popolnoma propadla prešičjereja. Od ostale živine je ostalo 40 do 50% ali še manj. Najdlje so povsod čuvali krave zaradi mleka, ki so jih — ob pomanjkanju volov — uporabljali tudi kot vprežno živino. Seveda so krave ob težkem delu in pomanjkanju krme kmalu ostale brez mleka. Obnova živine v Rusiji se naenkrat sploh ne da izvesti, ako bi tudi bila denarna in prometna sredstva na razpolago. Saj je število živine v celi Evropi zelo padlo in bo mogoče živinorejo le polagoma zopet dvigniti na potrebno višino. — Kakor ob živino je prišel ruski kmet tudi ob svoje kmetijsko orodje. Saj od leta 1914. do 1922. ni mogel kupiti nič novega niti popraviti starega. Plugov, bran in podobnega orodja je ostalo komaj še 50%. S čim naj potem kmet obdeluje zemljo? Tu je nujna pomoč Evrope mogoča. Naj se pa nc ravna tako, kakor je lani ravnala Amerika, ko je Rusija nakupila tamkaj semensko žito, pa ga do srede februarja še niso bili odposlali, tako da je došlo za po-setev prepozno. V Rusiji je treba računati še z eno posebno oviro: pomanjkanjem prometnih sredstev. Železnic je malo, večinoma so v skrajno slabem stanju, a ogromni prostori so brez vsake železniške zveze. Seveda so tudi ceste take da ne zaslužijo tega imena. Vprežne živine ni, enako primanjkuje avtombilov in kamionov. Tudi se vozila na brezcestnih daljah hitro izrabljajo in je treba imeti vedno s seboj nadomestne dele, drugače se kmalu obtiči sredi daljav. Vsled teh prometnih razmer je pomoč stradajočim tako težavna in počasna in se pod-pera tako neenako razdeljuje. Zadostno šte-
vilo avtomobilov in kamionov z nadomestnimi deli je torej neobhodni pogoj tudi za uspešno obnovo ruskega kmetijstva. (L'Eu-ropa Orientale, december 1922.)	—a.
Polilika.
Program Nemške stranke v kraljevini SHS. Dne 17. decembra prošlega leta so zastopniki nemškega naroda v naši državi sprejeli na zboru v Hatzfeldu politični program, kateri se deli 1. v splošni del in 2. v osobite zahteve. Iz prvega dela žarko odsevajo dejanske upravne razmere v naši dižavi, ki ne težijo samo nemških državljanov, ampak vse brez izjeme. Člen 1. zahteva dejansko izvršitev najelementarnejših po ustavi zajamčenih svoboščin, člen 2. izvršitev pravne enakosti vseh cerkva na podlagi principa verske avtonomije, člen 3. poenostavljenje upravnega aparata in uradniško službeno pragmatiko, člen 4. izvršitev vseh socialnovarstvenih določb ustave, člen 5. davčno reformo in pravično izenačenje davkov, zmanjšanje posrednih davkov ter povišanje eksistenčnega minimuma, zlasti pa za nemške državljane važno prevzetje vseh državnih obveznosti napram osebam in napravam ter ustanovam, pripadlim naši državi iz drugih držav, člen 8. izplačanje vojnih posojil, člen 9., da naj vojaki po možnosti služijo v svojem domovinskem okrožju, člen 10. pravično ljudsko štetje, člen 11. prijateljsko razmerje do vseh držav, trgovinske pogodbe in olajšanje malega obmejnega prometa, člen 12. izenačenje zakonov, uzakonjenje postavnih materij potom zakonov in ne potom naredb, in odpravo vseh protiustavnih zaprek, ki se delajo nemškim državljanom v pogledu njihove ustavno zajamčene udeležitve pri postavodaji. — Drugi del je nanaša na posebni položaj, v katerem se nahajajo naši sodržavljani nemške narodnosti v SHS. Zahteva, da mora biti vsakemu državljanu svobodno, da svojo narodnost opredeli sam (1). Nemško prebivalstvo tako kot celota kakor kot občina, kon-fesija, privatno društvo ali posameznik imej pravico svobodno ustanavljati šole, jih vzdrževati, pod državnim nadzorstvom upravljati in učne moči nastavljati (2). V svrho vzdrževanja istih ima država prispevati vsoto, ki odgovarja davčnemu deležu nemškega prebivalstva. Šolo imajo otrokom izbrati starši. Verouk se ima poučevati v nemškem jeziku od nemških veroučiteljev in vse priznane konfesije sc imajo sorazmerno gmotno podpirati (3). Člen 4. zahteva jezikovno enakopravnost, važen pa je člen 5., v katerem Nemci zahtevajo »za politično upravo, finance in sodstvo kakor tudi za vse ostale panoge uprave nacionalno razmejitev upravnih oblasti in v okviru taistih s a.m o -upravno pravo občin. mest, okrajev in m u n i c i p i j e v ter nasta-
vitev uradnikov potom lastnih upravnih teles«. Glede samoupravnega principa se smejo torej Nemci šteti med naravne zaveznike vseh proticentralističnih strank v Jugoslaviji. Zahteva se nadalje reforma vu-livne pravice po čistem proporcu, svoboda volitev in vestna sestava stalnih volivnih list (6). Glede agrarne reforme se zahteva, da se mora taista izvajati z ozirom na potrebe male posesti izključno po socialnih vidikih, ne da bi se favorizirala kakšna iz-vestna vera ali narodnost ali kakšen posebni sloj (srbski dobrovoljci) namesto onih nemških staropriseljenih kmetov, ki so že dozdaj veleposestva obdelovali kot mali najemniki ali kmetski delavci. Izplačati se pa ima tudi pravična odškodnina in se občinska, šolska in cerkvena posest ne sme raz-laščevati (7). Zahteva se nadalje odprava protipravnih sekvestrov nad nemškimi trgovinskimi, industrijskimi in kmetijskimi družbami ter sanacija vseh protizakonitosti, izvršenih nad nemškimi društvi in ustanovami, vrnitev društvenega premoženja, vzpostavitev društev v njih zakonita prava ter povrnitev prizadete škode (11). Končno se zahteva nemški deželni kulturni svet in en državni tajnik za nemške zadeve (12). ■—
K.
Revije In knjige.
»Novi Zapiski«, Št. 9—10, 1922. (A. Prepeluh in dr. Lončar.) V tej številki je predvsem omeniti članek A. Koprivca o »sodobnem osnovnem šolstvu«, ker med drugim teplo zagovarja enotno državno šolo na versko-etičnem temelju. On pravi: »Za višjo šolsko izobrazbo je terjati posebno duševno sposobnost po posebnem izboru v smislu enotnega šolstva. Po vsej znanstveno dokazani objektivni upravičenosti verstva moramo za nasičenje, dopolnjevanje in za-okroženje vzgojnega smotra uporabljati verske vrednote. Tesno združena z verstvom dobi vzgoja pravi pomen (podčrtali mi), zadobi stalno, vzdržno obliko glede časa in kraja, da postane dedna, radi tega nezavestna (Le Bon), da tvori trdo osnovo za uspešno udejstvovanje krepostnega napredka. In uprav za nas Jugoslovane vsebuje verstvo velik del narodne duše. Uporabljati imamo verstvo tem bolj, ker etika sama nima naloge dajati nravnih norem (podčrtali mi), ampak preizkušati obstoječe glede vsebine in njih nastoja. (Wundt.)« — Vendar pa pisatelj kritikuje današnie metode verskega pouka, ki se njemu zde pogrešene. »Današnji metodi verskega poučevanja pa nikakor ne moremo pritrjevati. Živ duh religije se ne sme izsiljevati, ne sme biti sestavljen samo iz besedičenja, učenja na izust in gole abstrakcije. Brezbrižni verski pouk, ki deluje zgolj z abstraktnimi pojmi, ki mu je živa sila verstva in verske vzgoje le sredstvo, je često sokriv na sodobni verski in
moralni indolenci. V interesu nravne vzgoje se usojamo tudi tu soodiočevati v smislu tega smotra: Smoter verskega pouka je, da vzgoji učencu čuvstvenost s krepko voljo k prirodni čistosti, samozatajevanju, pokornosti zakonom in dolžnostim, resnicoljubnosti in samostojnosti ter tako pripomore k vzgoji krepostnega značaja.« — Če bi temu res bilo tako, bi imel pisatelj čisto prav; zdi se nam pa, da so metode verskega pouka v zadnjih časih vendarle precej napredovale baš v avtorjevem smislu. — »Novi Zapiski« nam končno naznanjajo, da radi velikih stroškov prenehajo. To je zelo obžalovati in se bo v našem kulturnem življenju zelo občutilo, ako kulturni delavci, kakor so dr. Lončar, Prepeluh i. dr. ne bodo začasno imeli organa, v katerem bi objavljali svoje smernice, ki so dajale slovenstvu sredi današnjih razmer toliko krepke pobude za naš samostojni narodni in kulturni razvoj.	P. A. T,
Most v življenje. Anton Čadež. 1923. — Knjiga je v prvi vrsti namenjena kot šolska knjiga gojenkam višjih dekliških, gospodinjskih in podobnih šol. Je pripomoček k etični samovzgoji. Socialna plat ni zanemarjena: to so dela telesnega in duhovnega usmiljenja, strogi, a zdravi nazori o seksualnem življenju in vzgoja za praktično gospodinjstvo, varčnost in posebno za karitativno delo dobre žene. To so reči, ki jih potrebujemo baš v naših časih, ko nekatere buržuazne družine, katere nimajo za seboj niti kakšnih meščanskih kulturnih tradicij, izmečejo za eno poroko po 50.000 kron, druge pa stradajo v pravem pomenu besede. Naš lahko-mišljeni vek, ki se je po raznih teorijah le še bolj razvadil, potrebuje lakih solidnih misli, kakor jih tu zastopa avtor.	—a.
Spolnuj zapovedi! Spisal Franc Bernik, župnik v Domžalah; I. + II., 1922, samozaložba. — Dobro poljudno knjigo je veliko težje spisati, nego bodisi dobro bodisi slabo učeno, za strokovnjake ali inteligenco namenjeno. Bernik je v tem svojem delu, ki je nekaka moralka za najširše ljudske sloje, združil temeljitost in solidnost argumentov z živahnim slogom, kateri se ne izgublja v abstrakcijah, ampak je nazoren, plastičen in ne išče zgledov v prošlosti, ampak v neposrednem današnjem življenju. Vse najde tu naš preprosti človek jasno razloženo: vprašanje vojske, socializma, komunizma, kapitalizma, spolne čistosti in vzdržnosti itd. Nekatere netočnosti (n. pr. 234 -— Paragvaj!) ne škodujejo celoti. Knjigo preveva zdravi socialni duh. Te vrste knjige se najboljše uporabijo, če se v družini v prostem času naglas čitajo. Delo je zelo obširno, izbere se pa za čitanje lahko poljubno poglavje.
—a.
Die slavische Volksseele (Schriften zum Verstiindnis der Volker) von K. N o t z e 1 und A. B a r w i n s k y. Verlag E. Diede-richs, Jena. — Omenjeno založništvo je zamislilo serijo publikacij, ki naj ustvarijo
podlago za medsebojno umevanje narodov, tak maksimum, da se ne ovira iniciativa in Pričujoči zvezek o slovenski narodni duši ne zniža produkcija. Delavec mora razumeti, imenuje »Kolnische Volkszeitung«, glasilo da je njegovo blagostanje odvisno od blago-katolikov, »ein vornehmes Kabinettstiick«. stanja podjetja. Do te zavesti pa bo prišel, Sami še nismo imeli prilike to knjigo vpo- če se mu dovoli udeležba pri dobičku in gledati.	izvestna	mera kontrole nad »demokratizira-
li socialismo del dopoguerra a Trieste. nim<< podjetjem. — Slika Perryjeva je neko-A Oberdorfer. (Firenze, Vallecchi ';ko Preveč optimistična in med drugim mol-1922, s. 154.) Knjiga opisuje razvoj tržaškega če Preide veliko plemensko nasprotstvo med delavskega gibanja po vojni. V osredju stoji belimi in črnimi. — M. Sherman obrav-razpor med socialisti in komunisti. Kakor nava a™erikansko literaturo. Amerikanci ni-znano so v Trstu zmagali komunisti in po- ma>° niti tako boŽate niti tako visoko raz-tisnili socialiste popolnoma v ozadje. Vzeli vite literature, kakor Evropa. Imajo pa ne-so jim celo bivše skupno glasilo »Lavora- kai zel° visokih pesnikov, romansijejev in tore«. Danes je ta doba za nami, kajti faši- raislecev: Emersona, Walt Whitmana, Edgar zem obvladuje popolnoma javno življenje Allan Poe-a. Sherman nam slika še neko Trsta in se polašča tudi delavstva. Za nas najnovejšo šolo, koie predstavitelj je M Slovence je knjiga v toliko zanimiva, v ko- Dreiser. Ta šola je grobo naturalistična, likor so bili v teh bojih udeleženi tudi slo- Pacifistična, protireligiozna, antiamerikanska. venski delavci. Slovenski proletariat je bil človek ji je »požrešna in pohotna opica«, v Trstu izvečine včlanjen v italijanski socia- Proti tcm tendencam se poudarja stari solistični ali pa v komunistični stranki. V Trstu bdni demokratični amerikanski puritanizem, namreč ni bilo in ni še danes slovenske de- s*avi svoi triumf v abolicionizmu alkohola, lavske organizacije. Zato je v knjigi Ober- »Amerikanska zavest na ta način iz demo-dorferja zapopaden drobec slovenske poli- kracije, ki j° drugi obrekujejo, da ponižuje tične zgodovine.	]}r,	g	ljudstvo, napravlja orodje reform in socialne
Revue de Metaphysique et de Morale obnove.«	I.	K.
(oktober— december 1922). Po najnovejši o Mrix Weber (f 1920), Wirtscbaft u. niodi je ta številka posvečena enemu vpra- j S..e s c ^ a ^ ^ (Tiibingen, Mohr) je izšel šanju; mentaliteti Zedinjenih držav severne za nF zvezek do str. 840. Cela knjiga ob-Amerike. Napisali so o tem večinoma ame- j6ga sled,ečo vsebino: I. Die Wirtschaft und riški univerzitetni profesorji. M. P e r r y se gesellschaftlichen Ordnungen und Mach-bavi v prvi vrsti s socialnimi problemi Zedi- tei	179-	— H- Typen der Vergemein-
njenih držav. Socialno vprašanje obstoja se- *c“a*tunŽ und Vergesellschaftung. Str. 181 veda tudi v Ameriki. Tudi tu imamo na- do ^00. in sicer: 1. Wirtschaft und Gesell-sprotstvo med čezmernim bogastvom in ve- scbaif im Allgemeinen,- 2. Typen der Ver-likim siromaštvom. Toda ono se odigrava v |enieinschaftung und Vergesellschaftung; 3. Ameriki drugače, nego v Evropi. Amerika- Ethnische Gemeinschaften; 4. Religionssocio-nec je realist, neomejeno zaupa v bodočnost	5'	Markt; 6. Die Wirtschaft und die
znanstva in stvariteljne volje ter je prepri- Ordnungen; 7. Rechtssociologie; 8. Der čan, da se napredek celokupne družbe snuje Staat. — III. Typen der Herrschaft (str. 602 na zasebni lastninim svobodi pod do 8201:	Herrschaft; 2. Politische*Gemein-
garancijo zakona in reda. (Mentaliteta Ame- schaften; 3. Machtgebilde, Nation; 4. Klas-rikanca se torej od Washingtona dalje ni sen. Stand, Parteien; 5. Legitimitat; 6. Bureau-nič izpremenila.) Bog Amerikancev je njiho- kratie; 7. Patrimonialismus; 8. Patriarcha-va konstitucija (ustava); te se nihče ne sme ^smus und Feudalismus; 9. Charismatismus; dotakniti, če dobre naprave slabo funkcio- 10' Umbildung des Charisma; 11. Staat und nirajo, je to krivda ljudi. Amerikanci se kla- Hierokratie. — Register. — Knjiga je naj-njajo pred večino. Predsednik predstavlja večja nemška sociologija, prinaša ogromen idealni element, reprezentančna zbornica material, je pa razmeroma lahko čitljiva; realistični, ki korigira previsoke polete pred- najzan'mivejše so psihološke utemeljitve so-sednikove (Wilson!). Amerikanec je sovraž- cialncŽa življenja.	F.	Čibej,
nik počasne in pedantične birokracije, to je Barth, Philosophie der Ge-tuai eden izmed vzrokov, da Arnerikaiftu ni schichte als Soziologie. I. Teil. — simpatičen socializem, ki zahteva velikansko Grundlegung und kritische Obersicht 3 /4 števdo uradniškega aparata. V Ameriki se Aufl. 1922, Str. 870. — Opozarjamo na to hitro živi in hitro dela. Razredno nasprot- delo, ki obsega najobširnejšo in najzaneslji-stvo je po sodbi Perryjevi v Ameriki manjše vejšo kritiko vseh socioloških teorij in je nego v Evropi zato, ker so razredne razlike nujen pripomoček za vsak sociološki štu-bolj tekoče, ker se razredi med seboj pro- dij, pravcati leksikon. Obenem omenjamo še: nikujejo, ker je lahko iz enega preiti v dru- Simmel Georg (•)■ 1918), S o c io 1 o g i e gega, ker se stanovska pripadnost lahko hi- str. 578, 8°, 1922 (Duncher-Humblot, Miin-tr°i menja. Seveda je tudi Ameriki treba so- chen) je izšla v drugi izdaji. Knjiga prinaša cialnih reform. Perry misli, da je rešitev obširne študije o problemu sociologije, o problema v tem, da se reducira profit ka- grupah, štrajku, nad- in podrejenosti, o pitala na minimum, plača delavčeva pa na skrivnih družbah, o križanju socialnih pla-
sti, o revežu, o samoohranitvi socialne gru- in nekrivdi naravnost metafizičnega zna-pe, o socialni psihologiji. Vpošteva v prvi čaja, kjer treba poseči daleč do največjih vrsti psihološko stran socialnih tvorb in in še nedoumljenih moraličnih zakonov ve-razmer. Knjiga je bila leta 1908 prvo so- soljstvenega reda, ne — jasno je povpreč-ciološko delo te smeri, ki ji pripadajo danes nemu človeškemu razumu to, da, kolikor je v Nemčiji Vierkandt, von Wiese, sorodni tu krivde, leži enako na vseh; bolj na vla-Weber, Scheler, Honigsheim. Razmeroma dajočih slojih, manj na velikih masah. Sve-težko pisano delo je vredno študija in kr- tcvna vojna 1914/18 pa je v svojem dnu ščanski sociolog lahko brez pridržka pod- bila borba stare Anglije z dvigajočo se piše večino izsledkov, '	F. Čibej. nemško buržuazijo za prevlado na svetov-
Feldmarschall Conrad:	Aus meiner nem blagovnem trgu in pohlep po gospod-
Dienstzeit 1906—1918. To, že do treh de- stvu nad "O?1 >e bil ,na obel‘ straneh enako belih zvezkov narastlo delo predstavlja velik- kdai in na či£av<> brzojavko ali po osebne spomine bivšega generaištajbšefa c. kalnih besedah je izbruhnil oboroženi kon-kr. avstroogrske armade, ki pa vsebuje ve- fkkL sploh ni nobenega bistvenega pomena; likansko število zgodovins kih dokumentov, tudi zamislil ga ni noben posameznik, ampak katere bo bodoči genialni zgodovinar sve- se ie fazvil polagoma in istočasno v tisoč tovne vojske s pridom uporabil. Conrad in milijon človeških podzavestih. Sploh je to von Hotzendorf dokazuje, da je bil njegov vprašanje za modroslovce in zgodovinarje, politično-strategični načrt prav: ne pustiti, pe Pa Zd ^enerale in diplomate, ki ga samo da sovražniki izberejo trenutek, da vse- izrabljajo zopet le v politične namene. Kai stransko pripravljeni udarijo na Avstrijo, Pa se posebič Avstrije tiče, je značilno, da nego sam tisti moment ujeti, ko je bilo še njeni nemški ideologi še danes niti malo ne izgleda, da Avstrija dobi vojsko, ki je bila uvidijo, da monarnije ni razdrla zloba, zla neizogibna. Kot vojak ima Conrad popol- v°lja, principielno puntarstvo in podobno, noma prav in tudi s subjektivno-moralnega Na *ak naiven način presojajo tudi ruski stališča’ mu pravična zgodovina najbrž ne monarhisti padec samodržavja, s to razliko, bo očitala, da je s tem monarhijo namenoma da na orientalsko-mistični način revolucijo gnal v vojsko, ki bi se ji bilo mogoče iz- izvajajo direktno od Luciferja, oziroma od ogniti; ko je Conrad prevzel faktično od- njegovih pomagačev na zemlji, nesrečnih govornost za armado, so stvari bile notra- Judov, Avstrijski Nemci pa, ki racionalneje nje že tako dozorele, da po človeškem pre- mislijo nego Rusi, in ki so s olovani sto-sodku ni bilo drugega izhoda. Šanse za tja. živeli eno državno življenje, bi pač zmago so potem gotovo na strani tistega, ki vsaj danes že lahko prišli do spoznanja res-svojega nasprotnika prehiti. Moti se pa ničnih vzrokov propada velike avstro-Conrad in drugi avstrijski in nemški po- ogrske monarhije, ki jo je zgodovinska nuja vojni zgodovinarji, kakor n. pr, Sosnosky v ravnotako razdrla kakor jo je ustvarila, svojih drugih sodbah čisto političnega zna- Klice razpada so se položile že z reforma-čaja. Oni bi namreč radi dokazali, da ti in cijo, protireformacijo in belogorsko trage-mnogoštevilni drugi dokumenti dokazujejo, dij°; višek enotne^ državnosti je bi z a-da so centralne velesile bile napadene in rU° Terezijo dosežen, pa tudi ze pre'orada so se nahajale zgolj v položaju samo- čen. Kajti belgijska in ogrska vstaja pod obrambe. Tako n. pr. so se nedavno obja- Jožefom II. že značita začetek razpada -vili tudi razni telegrami Izvolskega in Sa- nega procesa. Prišel je Napoleon z idejami sonova, iz katerih skoro nedvoumno sledi, francoske revolucije in kako je habsburški da so Francozi že leta 1913. zamislili raz- imperij takrat naznotraj že bil načet, kaže delitev Nemčije in njeno notranjo razdro- najbolj doba »gemiitlich« tirana r ranča 1. s bitev, točno tako, kakor to danes res izvr- svojim policaj-sistemom. Da pa bosnos ky šujejo. In vendar vse to nič ne dokazuje, ne vidi političnega in gospodarskega zati-kakor	nič ne dokazujejo nasprotni doku-	ranja nenemških narodov	v Avstriji	vsaj
menti,	ki jih objavljajo velesile antante,	v poznejši dobi na eni ter	nphovo notranje
Prvič še davnaj ni ves material znan, dru- doraščanje do lastne državnosti na drugi gič je veliko uničenega, tretjič se ravno na)- strani in da ne vidi, kako je v monarhiji važnejše in odločilne stvari sploh ne zapi- vsaka notranja idejna vez celote sama uga-šejo četrtič podleži podani material vedno šala — to se nam zdi res silno čudno, la le subjektivni presoji, neglede na to, da se stvar pa je precejšnjega pomena, ker kaze. pisana	beseda katerekoli diplomatične	da sc je mišljenje Nemcev	po svetovni	vojni
brzojavke nikoli adekvatno ne ujema s tem,	zelo malo izprememlo, kar	|e jako slab	znak
kar je dotičnik mislil in hotel. Nočemo tega za bodočnost.	Losmopolita.
poudarjati, da je vprašanje o vojni krivdi___________________________________________ ...
Ker smo v tej številki morali odkazati več prostora »Pregledu«, ki }c v zadnjih treh številkah našega lanskega letnika bi! bolj pičel, so izestali mnogi članki, ki pa pridejo v prihodnjih številkah vsi na pravem rrestu na vrsto. Gg. sotrudniki naj nam zato oproste.	Uredništvo.
Gospodarska
Prodaja use potrEbščinE za dElauca, kmEta in uradnika
zueza	KupujE use poljskE pridElkE
r ■ -1-11 — mm-m	IzdElujE mEsnE in mlEkar-
Q]liUl]ana	skE	izdElkE	U5Eh urst
Pruo delausko konsumno društuo u [ijubljani
ima bogato izbEro manufakturE, čEškE lončEnE posodE, klo-bukou, usakourstno špECErijsko blago; u zadružni kleti na KongrEsnEm trgu šteu. 2 dobro uino po nizki cEni
Granitne uloge članou obrestujejo 5% Člani dobe 3°|D blagouni popust
Pristopnina 10 K, delež 10D K — PrijauE sprEjEma pisarna na KongrEsnEm trgu štEu. 2 in use zadružnE prodajalnE
13 UašEm intErEsu js, da postanEtE član, članica našE zadrugE
najboljše in najtrpežnEjšE blago kupitE pri
oblačilnici za Slouenijo,	r. z. z	o. z. u Ljubljani
ProdajalnE na drobno	Blauno	skladišče
sa u Stritarjeui ulici šteu. 5 in u hiši	je u Ljubljani u ..Kresiji",	Lingarjeua
..Bospodarske Zueze" na Dunajski cesti	ulica šteu.	1, I. nadstropje
Podružnica u 5omboru [Bačka], RlEksandroua ulica št. 11 □glejte si njene zaloge! — Zadružno podjetje! — 5uoji k suojim!
Ivan Gajšek
papirna trgovina Ljubljana Sv. Petra cesta 2
ima vedno v zalogi razmnoževalne priprave: šapirograf, hektograf, cyk!ostil i. dr.; dalje trgovske in poslovne knjige, bloke, vstopnice, pisarniške in šolske potrebščine in zvezke lastne založbe.	Zmerne	cene!
Zadružna Gospodarska banka d. d.
<T lhoWap!li^!oni-5)“vls Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon šlev. 57 Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlijsko bunko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din. — Pooblaščen prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, |kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem |računu in ,na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.