е== Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . . K 26'— za en mesao „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en шевео „ . . „ 2'—
V	uprav! ргејешап mesečno „ 1*80
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12*—
Leto xliv.
- Inserati: -
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- ln večkrat . . 25,, pri večjih naročilih primoren popnst po dogovoru.
Poslano:
Enostolpna pctitvrstapo 60vin.
Izhaja vsak dan, Izvi-emšl ne-delje in praznike, ob 9. url pop.
Redna letna priloga vozni reč
tблг Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravniitvo je v Kopitarjevi nlioi St. 6. — Račun poštne hranilnioe avstrijske it. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona it. 188.
Risbi napad v Karpatih odbit. - Novi težki boli ob joinmi. - MI letalci napadli Benetke in Ceruinian. Rumunska grozodejstva. - Cel stiki armadni zbor prepeljan na Nemško. - AnMe Inke zaprte za
nevtralne ladje.
Volna т tuberkulozo.
Priobčil dvorni svetnik dr. Edvard princ Liechtenstein.
Dne 22. maja t. 1. se je v c. kr. notranjem ministrstvu na sijajnem zborovanju in v navzočnosti glasovitih medicinskih strokovnjakov, zastopnikov višjega armadnega poveljstva in c. kr. vojnega ministrstva ter »Deželnih komisij za preskrbo vračajočih se bojevnikov« iz vseh kronovin pod predsedstvom ministra za notranje zadeve Konrada princa Hohenlohe osnovala »Avstrijska zveza za boj proti tuberkulozi«. Njena cesarska Visokost nad-vojvodinja Izabela je prevzela pokroviteljstvo te pomembne vojno-oskrbo-valne akcije ter se mu posvečuje z vso ono požrtvovalnostjo in energijo, ki diči to plemenito gospo. Menjajoči se vtisi današnjega hitro minljivega časa so marsikomu izbrisali iz spomina sliko, ki so jo časopisi priobčili o namenih in nalogah novozasnovane zveze in radi tega naj mi bo dovoljeno, ki poleg drugih funkcijonarjev tudi sodelujem pri novi akciji, da v Vašem čislanem listu objavim nekaj besedi o stvari.
Tuberkuloza je kakor znano bolezen, ki si jo človek večinoma nakoplje v otroških letih. Vendar pa ni treba, da bi vsaka infekcija s tuberkulozo v otroškem telesu povzročila bolezenske pojave. Ugodne življenjske razmere in lastna odporljivost privedejo k sreči cesto do tega, da počiva kal bolezni brez škode v sicer zdravem in krepkem telesu. Nezadostna hrana, neugodne stanovanjske razmere, prehlajenja in slične neprilike pa lahko provzročš, da se bolezen v telesu naenkrat razvname in začne razširjati in kmalu vidimo pred seboj ono žalostno sliko, ki že la-jiku kaže, da se gre za jetiko. Ta bolezen, ki jo le preveč pospešujejo neugodne življenjske razmere, prah v rudokopih, pomanjkanje zraka v tovarniških prostorih, delo v silni vročini plavžev, skratka naše obrtne in industrijalne razmere, ta bolezen, ki
ima dalje posebno ugodna tla v prenapolnjenih, slabo zračenih delavskih in kmetskih stanovanjih, bila je že v mirnih časih ljudska kuga, ki se je žal le preveč razširjala. Tem večjo pozornost moramo nanjo obračati tekom sedanje vojske, vsled katere trpi tudi prebivalstvo v zaledju marsikatero pomanjkanje. A tudi od naših junakov, ki stoje na bojnem polju, se kakor razumljivo, marsikdo, ki je imel kal bolezni že v sebi, povrne bolan na pljučih, in čimbolj je bilo pri naborih in pregledovanjih treba segati po novincih, tem večja je postala nevarnost, da se tuberkuloza med vojaki razširi. Nikakor nam tega ni treba prikrivati pred sovražniki, kajti pri njih vladajo prav enake razmere. Pred kratkim sem imel priliko, obiskati več ujetniških taborišč in sem videl, da se vsled pre-stanih vojnih naporov tudi med sovražnimi vojaki tuberkuloza v velikem številu pojavlja, čeprav je splošno zdravstveno stanje v teh taboriščih dobro in čeprav se z ujetniki prav ljudomilo postopa. Pri ogledovanju raznih zdravilišč in zavetišč za tuberkulozne pa sem z zadoščenjem opazil, kako veliko število naših vojakov v kratkem času zopet ozdravi, osobito, če jim je bilo omogočeno, priti kmalu po obolenju v zdravniško oskrbo. Mnogi tako okrepe, da postanejo zopet zmožni za službo v fronti in da ostane državi ohranjena njih delavna moč.
»Avstrijska zveza za boj proti tuberkulozi« si je stavila nalogo, da pred vsem z uporabo za vojno zgrajenih ugodno ležečih bolnišnic in bolniških barak, ki se več ne rabijo, preskrbi kolikor mogoče hitro in brez velikih stroškov provizorična zavetišča, v katerih bo moč nastaniti tuberkulozne častnike in vojake. Tako pridejo ti v ugodne klimatiške in higijeniške razmere, s čemur jim je dana možnost, da ozdravijo, s čemur se pa tudi pred okužbo ščitijo njih tovariši.
Razven tega pa ima »Avstrijska zveza za boj proti tuberkulozi« važno zadačo, da razširi že obstoječa zdravi-
lišča, kakor so jih zgradili društvo »Alland« in razna deželna društva za boj proti tuberkulozi in da v vseh kro-novinah, kjer sc to še ni zgodilo, omogoči gradbo novih vsem modernim zahtevam odgovarjajočih zdravilišč. Tako se sedaj na planini »Palmschoss« pri Briksenu na Tirolskem v visočini 1700 m nad morjem gradi novo obsežno zdravilišče, oziroma skupina zdravilišč, ki bo v klimatiškem oziru morda še nadkriljevala slovita klimatiška zdravišča Davos in Leysin.
Skoraj vsa obstoječa zdravilišča za tuberkulozne so se že tekom vojske na državne stroške izdatno razširila, bodisi s prostornimi prizidki, bodisi s tem, da so se za bolne vojake postavile posebne trpežne barake. Take bistvene razširbe imamo zaznamovati pri nižje-avstrijskem zdravilišču Alland, pri štajerskih zdraviliščih Ilorgas in Enzen-bach, pri salcburškem zdravilišču Gra-fenhof, pri moravskih zdraviliščih v Geviču in Paseku, pri šlezijskem zdravilišču v Oberschaaru, pri čeških zdraviliščih v Ustju nad Labo, Plešu, Ross-kammu pri Homotovu in v Toplicah. Na Nižjeavstrijskem je tudi Deželno dobrodelno društvo Rdečega križa stopilo v krog bojevnikov proti tuberkulozi. Pred kratkim je otvorilo manjše v sistemu trpežnih barak zgrajeno zdravilišče v Pernitzu ter namerava sezidati obsežno stavbo pod Snežnikom.
K tem obstoječim zavodom naj pridejo še daljna zdravilišča na Gornjem Avstrijskem, Koroškem, Kranjskem, Predarlskem, in v Galiciji, ki jih ima »Avstrijska zveza za boj proti tuberkulozi« zgraditi z izdatnimi državnimi subvencijami in s sodelovanjem Deželnih komisij za preskrbo vračajočih sc bojevnikov. Na Kranjskem se jc v ta namen že izbral iz-borno ugajajoč in krasno ležeč stavbni prostor na Gorenjskem, ob vznožju senčnatih gozdov, pod zapadnimi vrhovi Kamniških planin. Zdravilišče, ki sc naj tu zgradi, bo dokaj obsežno in pomembno, ker je namenjeno tudi za
primorske pokrajine. Tako naj se v, vseli kronovinah ustanove zdravilišča, odpočivališča, gozdna zavetišča itd.
Poleg tega stremimo za tem, da se — kjerkoli to dopuščajo krajevne in klimatiške razmere — pri obstoječih javnih bolnišnicah zgradć posebni paviljoni za 20—40 težko obolelih tuberkuloznih. To nam narekuje človeko-i ljubje in želja, da te iz vojske se vr-nivše bolnike po možnosti nastanimo V njih domovini ali vsaj v nje bližini, s čemur jim je dana prilika, da tekom dolgotrajnega zdravljenja često vidijo svoje sorodnike. Na drugi strani s to izolacijo bolnikov varujemo okužbe rodbino, posebno otroke, ki so tej nevarnosti najbolj izpostavljeni. Upati pa tudi smemo, da se s primernim zdravljenjem večje število teh bolnikov ohrani pri življenju in delazmožnosti.
Naravno js da zahteva akcija ta« kega pomena in obsega, kakor jo pri-1 četi boj proti tuberkulozi, izdatnih denarnih sredstev! Ob sebi je umevno in minister notranjih zadev je to na ustanovnem zborovanju izrečno nagla« šal, da se bo država v obilni meri ude* leževala te akcije, kakor ji je žo dosedaj dala na razpolago izdatnih sredstev. Komaj kaka druga vojno-oSkrbo-valna akcija pa zasluži v toliki meri financijelno pripomoč občinstva, osobito vseh gospodarskih slojev, kakor imenovana. Kajti tuberkuloza jO bole« zen, ki ugonobuje danes ljudstvo, ka-< kor nobena druga, ki ovira tvorno moč prebivalstva in ki oropa obrt in industrijo najboljših delavskih moči. Četudi je ta nova vojno-oskrbovalna akcija v prvi vrsti namenjena vojšča-lcom, ker izvira iz čuta hvaležnosti, ki ga gojimo napram tem junakom, ki so tvegajoč svoje zdravje in življenje branili proti sovražniku našo domovino, naše imetje in posest, ustvarimo podpirajoč »Avstrijsko zvezo za boj proti tuberkulozi« vendar prepomemben čin miroljubja, ki bo še poznim rodovom v korist. Vse te stavbe in naprave, ki bodo sedaj vračajočim se vojakom odprle svoje zračne sobane iu solnčnate
Soška iroiiia pred 300 ieli.
(Dalje.)
Ko je nekega dne naš konjeniški oddelek pojezdil v Mošo, sklene Giu-stianino ujeti ga; 1000 pešcev in 400 konjenikov pošlje nadnj; a ko pridejo do vasi, dobe jo pazno: naši so se spretno in pravočasno izmuznili; a no samo to: sovražnik se je moral vrniti, kar najhitreje je bilo mogoče, da ga naše čete niso zajele. Na ta način so bili navezani Benečani le na obrambo lastnih postojank ob goriškem mostišču, do-čim so Avstrijci s Krasa in iz Gradiške hodili po živila in klavno živino celo v tržiško okolico; prodrli so celo pred Palmo v Campolongo in odvedli od tam bogat plen. Za povračilo so navalili Benečani na Vileš in ondi pomorili avstrijske kmete, češ, da so pomagali plenit, našim četam. A sami so priznali, da Avstrijci na takih pohodih niso morili (»----Austriaei si portarono m o 1 -
to m o d e s t a m e n t e , 11011 a m -m a z z a n d o ...«). S takim rabeljskim postopanjem so hoteli zatreti tradicijo-nalno zvestobo iztočnih Furlanov na-nram Habsburžanom.
Avstrijci so pa ne glede na take pojave nemoteno izpopolnjevali svoje postojanke; zasedli so Monte Tortino pri Fari in s tem korakom omogočili zvezo med Gradiško in fronto Majnica-Loč-nik. To je provzročilo, da so tudi Benečani utrdili gori Medea in Kvarili nad Korminom. Senatu pa to ni zadoščalo, ampak zahteval je konečno ofenzivo. Da mu ustreže, prekorači Priuli Sočo pri Kosojanu (onstran Vileša) in se utrdi. Drug oddelek pošlje v Zagrad, da brani utrjevalna dela proti napadom gradiščanske posadke. Tej potezi so odgovorili Avstrijci s tem, da so takoj zgradili utrjeno postojanko na križišču starih cest Doberdob-Gradiška-Sv. Martin; to so pozneje razširili in jo imenovali »Forte stella«. To nasprotniku ni bilo všeč; obrnil sc je zopet proti severu, hoteč zapreti prometne črte, po katerih so dobivali naši živila in druge potrebščine iz Koroške; vedel je, da so od naše strani zavarovani samo prehodi pri Kobaridu in Tolminu. Trautmann-dorf je kmalu izvedel o njihovi nameri in odposlal nemudno 400 mož pod poveljstvom V. Sniitha, nekega angleškega častnika, Ta jc zasedel prehitro Pontebbo in se je moral pozneje umakniti sovražni promoči, tako da je prišel Trbiž brez boja nasprotniku v roke. Kraj so Benečani temeliito oulenili. Po-
ročilo, poslano senatu, pripoveduje, da je stotnik Manzano iz ene same hiše odnesel srebrnino, vredno 9000 cekinov! Dolgo se sicer ni veselil tega zavzetja; kajti nadvojvoda je poslal večje oddelke, ki so prepodili Benečane. Prav tako so se končali manjši boji za prelaze pri Kobaridu in Tolminu za Benečane brez uspeha. — Glavne strategične naloge, uničiti tolminsko trdnjavo, sovražnik ni mogel izvršiti in Avstrijci so obdržali zvezo med Posočjem in Koroško. Po tem porazu so se obrnili nasprotniki na jug fronte in navalili na novi »Forte Stella« — a so bili zapodeni.
Istodobno je nadlegovalo sovražno brodovje sem in tam tudi zapadno istrsko obrežje. Trautmanndorf je moral jioslati v obrambo ondotnih krajev več oddelkov svojih čet in tako zred-čiti svoje posadke na črti Majnica-Loč-nik. To je šlo tako daleč, da je bil konečno primoran, zapustiti utrjeno črto in umakniti se v utrdbe na levem bregu Soče med Rubijo in Gorico (28. avgusta). Ta trenutek je smatral sovražnik ugodnim, cla navali na Gorico in jo zavzame; vse svoje sile je naperil proti mestu. Najprej jc nameraval zasesti avstrijske postojanke v Brdih — a to ni šlo tako brez ovir. Giustiniano je bil tepen pri Podgori in se je moral umakniti v Ločnik ure d avstrijsko ko-
njenico. V tej bitki je padel tudi izdajalec, častnik Lucij Richiero, ki je precej v začetku vojne uskočil na bene-čansko stran. Vendar se je posrečilo sovražnikovemu pritisku iu premoči polagoma, da jc zavzel — izpraznjeno — eno izmed utrdb v Brdih, dočim je posadka v deževni noči prodrla kordon in mu ušla z orožjem vred v Gorico, porušivši za seboj čez Sočo narejeno brv. Prehodi v Brda pa so bili močno zavarovani. Zato je sklenil sovražnik priti do svojega smotra jio drugem potu in zasesti vse avstrijske utrdbe v Brdih, kar je polagoma ln mecl neprestanimi ovirami tudi dosegel. Istočasno pa jc nastala nad Podgoro nova avstrijska utrdba, da zapira pot do goriškega mostišča. S te točke so obstreljevali Avstrijci tudi glavni stan Benečanov. Erizzo jc torej moral poizkusiti, da jo odpravi. Naročil jc preiskati natančno ves teren, cla napravi oblc-galni načrt; poizvedovalno četo je vodil Giustiniano sam in je tudi padel zadet od avstrijske krogle. -- Da prehiti nasprotnika, postavi Traulmanns-dorf na severnem obronku grojnske doline novo utrdbo (forte dc bosco); na južnem delu pa jc sledil takoj sovražnik z enako protiodredbo. — Ker ga je Trautmannsdorf vedno vznemirjal, je zasnoval Erizzo novo klavno
V umm v (elrlek, 14. septembra 1916.
stev.m
Posairezna številka 10 vinarjev.
lope, niso morda kakor marsikatera druga neizogibna vojno-oskrbovalna stvaritev minljiva potratna investicija, ono so marveč polnovreden prirastek na kapitalu naše domovine, trajno vrednosti za boj proti ljudskim boleznim in za ohranitev ljudske moči. Vojščaki bodo, kakor upamo, kmalu po sklepu miru ozdravljeni ali vsaj izdatno izboljšani zapustili ta zdravilišča. Zgradbe pa bodo ostale in bodo otvorile svoja vrata onim tuberkuloznim bolnikom, ki so sedaj skozi tedne in mesece, razširjajoč svoje bacile, hirali v žalostnih razmerah. Drugi bolniki zopet so bodo sprejeli v paviljone pri bolnišnicah, ki ostanejo rezervirani za tuberkulozne, ali pa jih bodo prenesli v gozdna zavetišča, kjer bodo ležeč na solnčnih balkonih ali v zavarovanih lopah na zraku in solncu zopet našli svoje zdravje. Razen tega se bode po načrtu »Avstrijske zveze za boj proti tuberkulozi« iirom Avstrije ustanovilo celo omrežje oskrbovalnic za tuberkulozne, ki jim kot zdravstvenim nadzorovalnicam in higijeničnim posvetovalnicam pripade glavna naloga v zdravstveno-'socialnem boju proti tuberkulozi.
Četudi vojska nikakor ni pospeše-valka kulture, pomenja »Avstrijska zveza za boj proti tuberkulozi«, ki jo je porodila, kulturno delo prve vrste v službi ljudske kreposti in ljudskega zdravja.
Solvenlni iD goriški Slovenci.
Rimski univerzitetni profesor G. Salvenini je v Italiji precej poznata oseba. Po svojem političnem prepričanju je socialist in po svojem držanju v vprašanju italijanskega izdajstva napram Avstriji je tako-zvani intervencijonist. Pozimi leta 1915. je izdal v Milanu v založništvu Rava & Co. malo brošurico »Guerra o Neutralita?« (»Vonja ali nevtralnost?«), ki ni vzbudila izvanredne pozornosti samo v Italiji, nego še posebe v slovanskem svetu — a še specialno pri srbskih fantastih in onih nesrečnih in zaslepljenih Jugoslovenih, ki so v službi sušičavih srbskih političnih fondov rogovilili po Rimu, Parizu in Londonu in si obetali zlate gradove od milosti in pra-vicoljubja četvornega sporazuma. V tej brošurici je razvil Salvenini sledečo teorijo i ozirom na Srbijo in Italijo in njeno poli-tikqrin od tod mu politični renome in lju-- Jezeri rečenih krogov. On pravi:
)\Italija se mora pridružiti četvornemu Sporazumu in napasti Avstrijo, a to ne naravnost radi naših iredentičnih krajev, nego zato, ker je Italija, dokler je v zvezi z Avstrijo in Nemčijo v alijanci, njihov vazal lin ker vsled tega strašno trpi v ekonomskem pogledu (sic.!). To vazalstvo bi se po srečni avstro-nemški vojni za Italijo še po-goršalo. ker bi hotela Nemčija zopet upo-staviti Sveto rimsko cesarstvo, in na tem potu je potem ne bi mogel nikdo zadržati. Razbiti Avstrijo in osvoboditi se, mora biti naš edini cilj. Na nove province ne smemo iz dveh razlogov misliti: prvič, nakopali bi si s tem strašno sovraštvo srb-stva in ostalega jugoslovenskega elementa, ki je Italijanom za skupno obrambo proti Nemcem krvavo potreben, a drugič zato, ker je Italija uboga zemlja in nima denarja niti za svoje potrebe, kamoli za kake kolonije. Prepustim kolonije Francoski in An-
(forte Priuli) nad Majnico, na črti od tu pa clo Ločnika več manjših, a pri Ločniku samem drugo glavno postojanko (forte tartaruga). S temi deli so bile završene priprave za drugi splošni naval na Gorico.
Dne 16. oktobra so pričeli Benečani obstreljevati stari most čez Sočo, ki je bil v nekaterili dneh tako poškodovan, da ni bil več za rabo. To je bil pa tudi edini uspeh sovražnikovega topništva; avstrijskih zakopov ob Soči ni mogel poškodovati, kam še uničiti. Ker je bil most podrt, so naši vzdrževali prehod čez Sočo s pontonom in z brodom ter so takoj spet začeli ofenzivno postopati obstreljevaje novo benečansko utrdbo (forto Priuli). Sovražnik je sicer naskočil po ukazu vojnega sveta naš »forto del bosco« — a vržen nazaj ni ponovil napada. To je dalo Trautmannsdorfu pogum, da poizkusi prepoditi ga tudi iz groinske doline. Ko so opazilo prve benečanske straže gibanje pri naših četah, so to sporočile kapitanu. A ta sc ni zmenil za vest, češ, da izvira poročilo iz bojazljivosti predstraž. Desetnik vdrugič nujno javi, da Avstrijci naska-kujejo, a kapitan pošlje šola nazaj s porogljivim vprašanjem, je-li razen predstraž pijan tudi desetnik sam? — Medtem so se naši polastili grojnske doline; beneška posadka je bila potol-Čena ali ujeta, le malo mož je ubežalo. S temi porazi je bil zaključen drugi poizkus, navaliti na Gorico.
gleški, ki imata denar in smisel za organizacijo, a mi skušajmo povzdigniti naobraz-bo (sic.!) svojega naroda, dajmo mu strokovnih šol, da se Italijani ne bodo izseljevali samo kot najbedniji in najzaostaliji delavci, nego kot dobri rokodelci, ki bodo potem dobro živeli v francoskih in angleških kolonijah in bogatili svojo domovino.
Salvenini navaja za zgled italijansko kolonijo, 70.000 duš, v francoskem Tunisu, ki se gotovo bolje počutijo, nego ako bi bila ta kolonija siromašne Italije.
To so bile za italijansko stališče — in zlasti šc, ako jih primerjamo z megolo-manijami Barzilajevega kova — zmerne besede. Toda tako Salveninijeva pravičnost in poštenost leta 1915. pozimi; čujmo pa njegovo pravičnost in objektivnost od danes.
V »Secolu« z dne 23. avgusta, štev. 18.071, ima g. Salvenini mnogo izpreme-njeno lice in mi bi mogli ob tej priliki zopet citirati oni naš toli resnični pregovor: »Kar mačka rodi, vse miši lovi.« Tudi v tem svojem članku opominja Salvenini na »ženerozno prizanesljivost«, »pravičnost« in »pomembnost rešitve« slovensko-italijske-ga problema, ali pri tem se poslužuje vseh iredentističnih zofizmov in govori z besedami in izrazi, ki niso za Slovence ni najmanj laskavi.
Prvo konštatira Salvenini, da se ne da z gotovostjo dognati, koliko je bilo Slovencev pred vojno v Gorici. Občinska statistika da jih izkazuje 7600, a uradna državna 10.700. »Ed e certo che in questo cen-simento le cifre furono alterate a vantaggio deli/ elemento slavo — in gotovo je, da so bile izpremenjene te številke v korist slovenskega elementa, ali vsekako, da je gotovo, da je prihajal na dva Italijana po en Slovenec. Nemci, pravi, bodo iz Gorice izginili, ali naravno je, da bo ostalo še precej Slovencev v nji, čeprav manj kakor dosedaj, ker severnoiztočni del Goriške je slovenski. Italijani se bodo v Gorici po vojni zelo pomnožili, ali vsekakor mora Italija rešiti »il grande problema di presentarsi alle popolazioni delle provincie orientali — velik problem, ki se proži pri narodih orientalnih provincij — s pravičnostjo in posredovanjem za mir in ne kakor zmagujoči narod nad premaganim, »ki je obsojen na služenje« — »destinato a servire«. Mogoče, pravi Salvenini, da bo goriškim, tržaškim in istrskim Italijanom težko pozabiti nepravičnosti, ki jim jih je delala Avstrija s pomočjo Slovencev, ali italijanska vlada da mora imeti pred očmi blagor vseh Italijanov in ne samo teh lokalnih skupin. Interes cele Italije da je, da Italijani in Slovenci žive v medsebojnem miru v teh provincah. Administracija da ne sme biti inštrument za represalije za ono, kar se je godilo pred vojno. Tu da ne sme biti ne zmagovalcev, ne premagancev — nego državljani. Tlačenje Slovencev v Pri-morju da ne bi moglo ostali brez velikih konsekvenc za iialijansko politiko.
Značilni sta v tem članku predvsem dve stvari. Prvo, priznanje, da Italijani pri občinskih volitvah leta 1913. ne bi bili zmagali nad Slovenci — in tu zapuščata evidentno g. Salvininija logika in pravico-ljubnost in se pokaže njegovo simuliranje v najlepši luči; a drugo, priznanje, da so lanskega leta dali iredentisti v polni meri duška (sfogo!) svoji pravicoljubnosti s tem, da so takoj odstranili vse slovenske napise. Salvenini sicer pravi, da je italijanska vlada ta slučaj obžalovala (deploro),
znova zastavi z ofenzivo pri Gorici. Odločili so se za drugo glavno točko: Gradiško; imeli so pač ta občeveljaven recept: kedar izpodleti na enem koncu, zastaviti na drugem. O obsegu in kakovosti opcracij je bil vsak član sveta drugega naziranja. Tudi ni bilo razpoloženje med častniki nič kaj pomirljivo; tožili so, da jc služba prenaporna in marsikateri jc zapustil benečansko vrste s svojimi vojaki \red in prišel med cesarsko posadko. Ob teh odnošajih v sovražnikovih vrstah je imelo vsako podjetje naših Čet uspeli; posebno manjše operacije so se vršilo neprestano. — Benečani so še enkrat poizkusili prekoračiti Sočo pri Gorici; prodrli so pač s prvimi skupinami na levi breg, a so morali bežati; skoraj bi bili naši zajeli ves sovražni oddelek.
Ti neuspehi in dejstvo, da je prešla ofenziva v drago defenzivo, so provzro-čili, da je senat imenoval vrhovnim poveljnikom Ivana de Medici, moža, ki dotlej ni bil na soški fronti. Meseca decembra je dospel v Marjan in takoj začel z obsežnim preosnovanjem. V svojem poročilu jo posebno naglašal, da zadostuje vojaštvo, kar ga je na fronti, pač za obrambo zasedenih postojank, da pa ni misliti na ofenzivno postopanje, predno nc pridejo nova ojačonja. Takrat je imel Medici na fronti 6000 mož in 1600 konj.
Dasi ne rad, io senat vendar dovolil, da naj gredo trdnjavske posadke iz Palme, Vidma, Čedada in Tržiča v operacijsko armado. A v trdnjavah je slu-
ali nam ne pove, da li so se ti napisi pozneje tudi nadomestili.
Obvaruj nas Bog italijanske pravicoljubnosti! to je edina prava želja vsakega Slovenca. V ostalem ne dvomimo niti tre-nutje, da bo te njihove pravičnosti v Gorici kaj kmalu konec — za to bo poskrbela naša hrabra soška armada — vsekako pa bi bilo želeti, da naši slovenski listi publi-cirajo natančno statistiko prebivalstva in statistiko njihovega kulturnega življenja za vsako okupirano selo posebe, ker polen-tarji hočejo z lažmi prepričati ves svet, da so vsi do sedaj okupirani kraji čisto italijanski.
Burion 9 položaju.
Budimpešta, 13, septembra. (K. urad.) »Budapesti Hirlap« objavlja poročilo svojega sotrudnika o njegovem razgovoru z zunanijm ministrom baronom Burianom, ki mu je izjavil:
O vpoklicu delegacij.
Prvi sem, ki bi najtoplejše pozdravil vpoklic delegacij, ker potem bi bil moj prisiljeni molk končan; svojim tožnikom bi lahko stopil oko v oko.
Glede
na zaupnike ogrske opozicije
je rekel minister med drugim: Gotove meje pri zaupnih obvestilih nisem mogel prekoračiti, ker mi je to mejo določilo odgovorno moje uradno mesto., V gotovih okolnostih je odvisen uspeh od gotovih pogajanj in dogovorov od molka. Rad sem poslušal naziranje gospodov, a umevno je, da nisem mogel slediti njih svetu. Končno imam svoje nazore in morem misliti le s svojo glavo,
Rumunija.
Na vprašanje, če bi bili mogli za ceno žrtev razorožiti sovraštvo Rumunije, je odgovoril minister: Če je rekel grof Andrassy, da so bile poniževalne ponudbe, ki smo jih predlagali Italiji, torej velesili, koliko bolj poniževalno bi bilo, če bi bili morali kupiti dobrohotnost male Rumunije s teritorialnimi koncesijami. Posledica bi pa najbrže bila, da bi bil prihajal perfidni mali sosed z vedno večjimi željami.
Pogajanja z Italijo.
Glede na Andrassyjevo kritiko o pogajanjih z Italijo je opozarjal minister, da je prečital Andrassy izbrane stvari iz diplomatskih not, posamezne kose, ki jih je tako uredil, kakor so njemu prijali, ne da bi se bil oziral na druge. »Zagotavljam,« tako je rekel minister, »da bi lahko izbral druge kose, iz katerih bi sledilo, da italijanski zunanji minister Sonnino ni nikakor tisti vrli mož, ki se mu ne more ničesar predbacivati, kakršnega bi rad predstavil Andrassy.«
O sklepu miru
je izjavil minister: Če bi se bila nudila prilika častnega miru. bi bili mi in Nemčija z veseljem porabili priliko.
O rumunskem vpadu
je rekel: To, da so silili nepripravljeno Rumunijo v vojsko, ne dokazuje toliko krep-kosti, marveč slabost četverozveze. Če bi bila četverozveza res tako močna, kakor to tako rada naznanja, bi ji ne bilo potrebno, da je tako pritiskala na Rumunijo in da je morala toliko materielno žrtvovati za pomoč male rumunske armade. Nočem prerokovati, a drznem se reči, da na-
žilo mnogo Švicarjev; ti so sc uprli, češ, da sc ne borć zoper Avstrijce. — Priuli je pa izjavil, da se Benečija ne bori zoper avstrijske dežele, ampak zoper LTskoke, ki so udrli na cesarsko ozemlje. S tem je Švicarje pomiril in jih pridobil s povišanjem mezde za operacijsko armado. — Med temi preosno-vami se je vršila na planoti ob Ločniku večja bitka, v kateri je zmagalo avstrijsko orožje. Medici je domneval, da hoče Trautmannsdorf zavzeti Ločnik — misel, ki je bila prava. Kajti že 15. decembra so Avstrijci napadli Ločnik in so odvedli bogat plen ujetnikov in orožja v Gorico; zadali so nasprotniku zelo občutne izgube — a v Ločnik sam pa niso prišli. Največ so trpeli v tej bitki oni oddelki, ki so se hoteli rešiti v utrdbo »forte Priuli«; ti so prišli docela v roke tam stoječih hrvaških čet,
Ta novi poraz je pekel Benečane. Da prikrijejo svojo nezgode, poizkusijo poloviti poizvedovalne avstrijske oddelke — po hrvaškem vzorcu — pa ne ujamejo niti enega vojaka.
Začetkom leta 1617. je dal Trautmannsdorf Benečanom ponovno priliko, meriti se ž njim na planem — a zaman. Poveljnik Trevigiano je pozval za dan 3. januarja našega polkovnika Marradasa na viteški dvoboj, ki naj sc vrši na ravnici ob Soči; vsak izmed njiju naj vzame s seboj še deset bojevnikov. Marraclas sprejme poziv brez pomisleka in je ob določenem času tudi na mestu, obdan od deset častnikov. Ali Benečana nubilo od nikoder. Ivo-
sproti Rumuniji pričakujem z gotovostjo uspeha. Po polomu Rumunije in po malem uspehu sedanje skupne ofenzive bo pač četverozveza uvidela, da nima nobenega pomena nadaljnje prelivanje krvi.
Budimpešta, 13. septembra. Zunanji minister Burian je še izjavil:
Rumunski napad ni presenetil.
Napad Rumunov nas ni presenetil. Pri* pravljeni smo bili nanj. Naš poslanik v Bukareštu je videl vse dele priprav v Rumuniji in nam jc vedno poročal, da postaja nevarnost vedno večja. A Rumunija bi še ne bila pričela sovražnosti, če bi ne bila pričela sovražnosti, če bi ne bila četverozveza nujno pritiskala nanjo in če bi ne bil vložen v zadnjem trenutku
ultimat Rusije.
Rumunija bi bila rada počakala, da bi nas bili naši sovražniki popolnoma zlomili, da bi bila potem brez nevarnosti skočila na plen. A Rusija je tako v lastnem kakor tudi v imenu sporazuma izporočila v Bukarešt, da more nastop Rumunije koristiti le v sedanjem trenutku. Če bo nastopila Rumunija pozneje, bi njen nastop izgubil vso vrednost in bi postale ničeve in ne« veljavne vse obljube Rumuniji,
Drugi del tega izporočila je bil sestavljen v obliki ultimata. Naglašalo se je, naj se že zgodi karkoli, da bodo smatrale ruske čete rumunsko ozemlje za vojno ozem« lje in da bodo šle skozi Rumunijo. Rumu-, nija je bila zato prisiljena, da nas je napadla v trenutku, ko še ni bila popolnoma pripravljena in je hotel ministrski predsednik Bratianu še nekaj časa čakati, da bi ne bilo za Rumunijo nobene nevarnosti več* Končno je prisilila četverozveza Rumunijo le na tisto pot, po kateri je nameravala sama hoditi. V teh okolnostih ni mogla vlada končnega sklepa več zavlačevati.
Novo vela razprava v ogrskem državnem zboru.
Budimpešta, 13. septembra 1916.
Bolgarsko sobranje pozdravilo ogrski državni zbor.
Predsednik naznani, da sc jc predsednik bolgarskega sobranja dr. Vačev brzojavno zahvalil, ker je čestitala ogrska zbornica bolgarskim zmagam. (Živahni Eljen klici v celi hiši.)
Prečitajo se nato predlogi poslancev grofa Andrassyja in Арропуја glede na vpoklic delegacij.
Govor grofa Andrassyja o sklicanju delegacij.
Grof Julij Andrassy je med drugim naglašal, da ker popolnoma počiva ustavno življenje v Avstriji, tvori to veliko nevarnost dobrim razmeram med Avstrijo in Ogrsko.
Andrassy proti Burianu,
Glede na Burianovo izjavo v •. Budape-sti Hirlapu«, češ, da ga lahko v njegovi ne-navzočnosti obtožujejo, sodi govornik, da je to težko in zato nastopa za zborovanje delegacij.
Če pravi, da smo z ropotom motili ministrskega predsednika, ko ga je branil, je zelo slabo poučen. Zdi se, da zunanji minister naših razmer nič boljše ne pozna, kakor je poznal razmere v Rumuniji, Če pravi minister, da nam ni mogel vsega povedati, ker je šlo tudi za tajnosti drugih, nas morebiti smatra za take čenče, ki se jim
nečno pošlje obvestilo, da mu je general Contarini prepovedal bojevati se s sovražnimi častniki, izvzemši v četnem boju. Na toizjavo odredi Trautmannsdorf takoj drugi dan (4. januarja) splošno demonstracijo proti sovražnim postojankam pri Ločniku. A nasprotnika ni bilo na plan, tudi na četni boj ne. Trautmannsdorf pa jc zasedel desni breg Soče med utrdbo Priuli in Ločni-kom ter se vrnil v svoj stan.
V Benetkah pa niso dobili nikdar in ocl nikoder poročil o uspehih. Zato je poslal senat v taborišče zahtevo v zelo odločnem tonu, da naj se začno odločilne operacije. Medici je bil pri-moran začeti z ofenzivo. Navalil je z veliko, dobro ustrojeno in oboroženo premočjo na Št. Martin v Brclih. Imel jo 3 oddelke pešcev, 500 arkebusirjev, 250 jurišarjev z lestvami, 25 francoskih razslreljevalcev, 25 velikih pušk na kolesih, oddelek tovorne živino za donaša-nje streliva, 500 konjenikov in 15 mož vodnikov. S to silo se jo približal sovražnik utrjeni vasi. Pa ni imel sreče. Pred vasjo jc stalo zapuščeno poslopje; tam so hoteli pripraviti razstrelivo. Na kupu sena pa je ležal kmet, ki ni mogel več v vas, ker so bila vrata ?s zaprta. Mož se ustraši in zbeži. Eden izmed sovražnikov skoči za njim in ga hoče zadaviti, misleč, da ima izdajalca pred seboj. Kmet se brani, začno sc meteŽ in oba padeta pred konja, otovorjenega s petardami. Žival sc splaši in zdirja nazaj po isti poti, po kateri jc prišla; za njo pobegnejo tudi drugi konji. Pro-
tajnost ne sme zaupati. Nočemo poznati vseh skrivnosti, marveč le o tekočih stvareh hočemo biti poučeni, da moremo nadzorovati zunanjega ministra. Na ministru, ki trdi, da smo ga vprašali o takih vojaških stvareh, na katere ni mogel odgovoriti, nismo stavili nanj enega takega vprašanja, na katero bi bil odgovoril, da je to vojaška tajnost. Odgovoril nam je na eno samo vprašanje, da ni bil primerno poučen.
Poslanec Rakovsky: Tako je bilo! Velik nemir in medklici na skrajni levici,
Ojstri napadi na zunanjega ministra.
Andrassy: Pribijem: sedanje stanje je neznosno. (Pritrjevanje na levici.) Zunanji minister pravi, da je bil poučen o dušnem stanju Rumunije, o namenih Bratianua in tudi, kakor se zdi, o delovanju Rusije. Kljub temu se ni nič storilo proti nevarnostim: ne vojaško, ne politično. Ta ministrova izjava lahko razbremeni grofa Czerni-na in diplomacijo, a težko obtožuje vlado.
Vmešavanje v avstrijske razmere.
Glede na ministrskega presednika z ozirom na njegov zadnji govor, da nismo upravičeni vmešavati se v avstrijske notranje stvari, mu pritrjuejm, da bi bilo napačno, če bi se brez pereče potrebe in brez sile velikih življenjskih koristi vmešavali v avstrijske notranje stvari, a zani-kavam, da gre zdaj za notranjo avstrijsko zadevo. Avstrija je dolžna Ogrski, da omogoči sklicanje delegacij. Od Avstrije zahtevamo s popolno pravico, da izpolnjujoč svojo dolžnost omogoči, da teče ustavno življenje na Ogrskem brez kršitve v strugi, ki jo predpisuje postava.
Andrassy na Stiirgkhov naslov.
Če se sklicuje na to, da avstrijski me-rodajni činitelji, Tisza misli pač na vlado, sodijo, da ne morejo zdaj poslovati delegacije, tega govornik ne smatra za dejstvo, ki bi se ne moglo izpremniti. Saj je Stiirgkh 1. 1914. izjavil, da odgoditev državnega zbora, ne more preprečiti postavnosti zasedanja delegacij. Če zdaj zadošča drugačen nazor avstrijskega ministrskega predsednika, da zavira delovanje ogrske ustave, se more le reči, da visi naša slavna pogodbena postava v zraku, da nima realnega temelja in da jc vse odvisno od avstrijskega ministrskega predsednika, kaj da on trenutno smatra za upravičeno in primerno.
Glede na italijansko vprašanje
je smatral za svojo dolžnost, da je opozoril na storjene napake z željo, naj se vsaj V bodoče take napake ne ponove.
Andrassyja in Tisze ne veseli, ker je ustava v Avstriji oslabela.
Važnejše kot v postavi zagotovljeno skupno delovanje je dušna harmonija, da je vsaki Oger prepričan- da v minuti velike nevarnosti lahko računa na avstrijskega domoljuba in da tudi v Avstriji vsakdo ve in čuti, da je Oger najvarnejša opora monarhije, dinastije in Avstrije. Žal, da to razmerje ni bilo še nikdar slabejše, kot je danes. Kot Oger se ne more veseliti, ker se Ie tu govori v imenu monarhije, ker ie v Avstriji ustava oslabljena. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.)
Tisza: Tega ni nihče vesel.
Poziv na Tiszo, naj dela na obnovitev ustavnega življenja v Avstriji.
Grof Andrassy: Obžalujem, ker ne izrabi ministrski predsednik svoje mogočne pozicije za to, da bi vse storil, da zavlada tudi v Avstriji ustavno življenje. (Živahno pritrjevanje na levici.
Tisza odgovarja Andrassyju.
Tisza pravi, da z ozirom na obsežno tvarino Andrassyjevega govora takoj od-govarja^ -
Vlada in zaupniki opozicije.
Ne pečam se s tem, kar so zaupniki govorili z zunanjim ministrom in kaj jim je odgovoril. Kar mene tiče, sem z Andras-syjem in še dvema voditeljema opozicije večkrat govoril o zunanjih zadevah in sicer s pooblastilom Njegovega Veličanstva in s pritrdilom zunanjega ministra.
Tisza najodločnejše želi ustavnost v
Avstriji.
Popolnoma se strinjam in najodločnejše naglašam, da ni na Ogrskem nobenega resnega činitelja, ki bi ne želel, da se avstrijsko ustavno življenje cveteče razvija in da se najkrepkejše pojavlja. (Pritrjevanje na desnici.) Nihče tako ne želi, kot jaz, harmonijo duše in čuvstvo skupnosti med Avstrijo in Ogrsko in nihče ne obžaluje tega tako, kot jaz, če se pojavljajo tozadevno moteči momenti. (Pritrjevanje na desnici.)
Poslanec Smrecsanyi: »Najbolj moti Stiirgkh.«
Tisza: Ne verujem, da bi bile sploh razmere med Avstrijo in Ogrsko danes slabejše, kot so bile prej.
Andrassy nekaj zakliče.
O aprovizaciji.
Tisza pravi, da je vprašanje aproviza-cije pač najvažnejše. Obžaluje, da so bile na Ogrskem slabe letine in da smo zato mogli primeroma le malo za aproviza-cijo avstrijskega prebivalstva storiti. To je povzročilo slabo voljo. Take zmote se morajo iz avstrijske javnosti izločiti, vsakdo delaj na to, a najodločnejše protestira, da bi bila ogrska vlada ali ogrski parlament ali kak drug ogrski činitelj zakrivil, da je zašlo avstrijsko ustavno življenje v sedanjo neprijetno zagato; a čuvati se moramo, da se ne bomo vmešavali v notranje zadeve avstrijske države.
Glede na avstrijske delegacije
pravi, da noče zavzeti stališča o avstrijski praksi glede na delegacije. Glede na An-drassyjev nazor, da je Avstrija dolžna Ogrski voliti delegacijo in da je Ogrska upravičena, da jo prisili na to, sodi, da je to nevarna re č,ker ogrske postave vežejo nas, Avstrijce pa njih postave, a postava leta 1867 ne obsega nobenega pravnega naslova za vmešavanje.
Zelo želim, da izvoli Avstrija svojo delegacijo.
A taka vprašanja se morajo resno presoditi, ker pripadajo delokrogu treh kom-petentnih avstrijskih činiteljev. Če bi se zdaj vmešavali v avstrijske notranje stvari, bi to smatral za napako, za nevaren pre-denčni slučaj in bi opogumili tista avstrijska stremljenja, nasproti katerim smo v preteklosti vsi ne glede na razlike med strankami nastopali. Obžalujem, ker predlogu posl. Andrassyja ne morem pritrditi.
O zunanjih zadevah Tisza ne govori rad.
Glede na zunanja politična vprašanja je Tisza rekel, da o njih ne govori rad, ker se tako v tuzemstvu, posebno pa v sovražnem inozemstvu v deželi škodljivem smislu tolmačijo in zavijajo. Popolnoma pa le ne more molčati, ker če se gospodom posreči, da narod prepričajo in da mu vzbude skrbi, češ da obsega naša zunanja politika celo vrsto nevarnih blodenj in napak (Živahni klici na levici: Tako je! Ugovor na desnici), bi bilo le naravno, da nastane v deželi tako mnenje, ki bi genialno in krepko vodeni se-
danji vojski ne koristilo. (Živahno pritrjevanje na desnici. Nemir in ugovor na levici).
Poslanec Siimegi (Karolyjeva skupina) kliče:
Burian naj gre!
Posl. Štefan Rakovszky: Naši govori tega niso povzročili!
Gabriel Ugron: Na Sedmograškem nismo mi delali mnenja.
Predsednik prosi, naj se poslanci po-mire.
Tisza: Opozoriti moram, da so poslanci v marsikaterem oziru pretirano kritiko-vali in tudi enostransko.
O vojski z Italijo se nato Tisza prereka z Andrassyjem, češ da bi se bili lahko izognili vojske z Italijo. Prečital je celo vrsto poročil in not, po katerih smo še 4. in 5. maja 1915, po zmagi pri Gorlicah predlagali preosnovo meje ob Soči in hoteli ugoditi gotovim italijanskim željam glede na Trident in da ne bomo iskali ničesar v Albaniji. Naš veleposlanik, ki je izvedel, da o naših ponudbah Sonnino ni obvestil ne svojih min. tovarišev in kralja, je skupno z nemškim veleposlanikom le še razširjene razširjene koncesije, ki jih je tudi nemški veleposlanik podpisal, poslal pristojnemu mestu. Nastala so na to v italijanski vladi nesporazumljenja, kandidiran je bil državnik, (Giolitti. O. ur.), o katerem smo sodili, da take sijajne ponudbe Italiji ne bo odklonil, za katerega se je zavzemala demonstrativno večina italijanske zbornice. Sestavili smo tudi načrt pogodbe, naš veleposlanik v Rimu je bil pooblaščen, da izroči ponudbo italijanski vladi; dne 17. maja se je izročila pogodba novemu kabinetu Salandra; 23. maja, na dan vojne napovedi se je le reklo, da je ponudba prepozna.
Glede na vojno napoved Rumunije
je izvajal: Naše zunanje zastopstvo nas je opozorilo na nevarnost s strani Rumunije; poslanik nas je točno obveščal o pripravljenosti rumunske armade; poučeni smo bili dobro, da Rumunija še ni bila pripravljena. Mislili zato tudi nismo, da se bo napad tako kmalu izvedel, tudi smo sodili, da bo Rumunija boljše čuvala svoje koristi. Glede na to smo se varali. Ta napaka je rodila za nas škodljive, žalostne posledice, a ne vem, če ne bodo posledice prenagljene-nega napada za Rumunijo še težje. Obžalujem, ker se ni obnesla zveza z Китипцо. Obžalujem, ker je bila Rumunija zapeljana na vojsko proti nam, a upam, da se popolnoma vzravna v vseh okolnostih izguba Rumunije po zvezi z Bolgarijo. (Živahno pritrjevanje).
Grof Арропу
pravi nato, da je vpoklic delegacij za parlamentarno nadzorstvo neobhodno potreben. Napake, ki so se zgodile, se morajo odpraviti. Če tudi nisem strateg, trdim, da bi brez ofenzive proti Italiji tam zaposlene sile zadoščale, da bi bile branile Sedmograško pred vpadom.
Vojsko z Rosi U Romoni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 13. septembra. Uradno:
Bojna črta proti Rumuniji. Položaj se ni izpremenil.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla. Enoten napad množic, ki so ga izvedli Rusi proti naši karpatski bojni črti med Smotrcčem (južnozahodno od Žabjev) in Zlato Bistrico, se je izjalovil
dirajoči oddelki zaslišijo od Št. Martina bežeče konje, domnevajo, da imajo sovražnike pred seboj ter začno v tmini streljati na živino. Na ta način se razpoči nekaj petard. Zadnji sovražni oddelki mislijo, cla jih obstreljavajo Avstrijci in streljajo v smer pred seboj r— na lastne prednje čete seveda. Prodiranje se ustavi, potem pa se čete začno umikati v Vipolže. Petardni poki in streljanje so opozorili v Št. Martinu nastanjeno posadko na nevarnost. Straža da z obzidja nekaj opozorilnih strelov. Takoj hiti Trautmannsdorf na pomoč s 400 hajduki in 150 konjeniki. Utrujeni po celdnevnem potu sc vržejo hajduki takoj na sovražnika, a se morajo umakniti s precejšnjimi izgubami. A ta uspeh Benečanom ni pomagal: popustiti so morali Št. Martin in še ponoči hiteti v Kozano, kjer je izbruhnil upor Albancev.
Takoj po tem napadu se obrnejo Benečani spot proti drugi točki in poizkusijo prvikrat navaliti na utrdbe pri Rubiji in Sovodnju. A ko pride Medici z Brd do avstrijskih postojank ob Soči, jih dobi dobro zavarovane in njegove čete sc odločno branijo prebresti naraslo Sočo. Kaj mu je ostalo drugega, nego vrniti sc. — Za povračilo pa naskoči D'Ampierre (12. januarja) sovražno v Kravi ju; zaspane straže so hitro premagane, vsa posadka — 100 nera-njenih vojakov — je ujeta in bogat
plen, mecl tem 400 konj, pride v Gradi-ško. In kaj je ukrenil sovražnik na to? V avstrijsko šotorišče pride parlamen-ter in ponudi poveljstvu izmenjavo ujetnikov; kar je pa benečanskih več, cla za vsakega moža 20 skudov (= 120 kron). Tako slabotno postopanje je izzvalo na naši strani še bolj pogosta vznemirjanja utrujenih Benečanov. — Gašpar Dornberški je udri s 150 strelci in 500 kmeti iz tolminske utrdbe v doline, ki vodijo v Čedad in je zaprl sovražniku prehode. Taki pohodi so se vršili neprestano; če na eni ali drugi točki vsled prešibkih moči ni bil vsak uspeh popoln, vendar nasprotnik ni mogel ukreniti nič obširnejšega, dasi je bil glede municijo mnogo na boljem; dobival jo je po morju in po laguni v Červinjan, od todi v Palmo in na druge točke ob fronti. Tu ga je bilo treba motiti. Trautmannsclorfu so bili pri tem delu Avstrijcem zvesti Oglejčani posebna opora; prežali so na obloženo ladje in jih plenili s pomočjo avstrijskih čet. Nekoč so celo sežgali več ladij. To jc bilo Be.nečanom vendar preveč in Medici je kaznoval Oglejčane s tem, da jim jo vpepeli! vas in mnogo moških odvedel v ujetništvo. Zaeno pa je utrdil červinijansko pristanišče in postavil na jugozapadni strani Gradi-ške več zapor ob dohodih v Oglej, Palmo in Červinijan. Sklenil je tudi nekaj tednov omislili vse operacijo iu ča-
kati ojačenj, potem pa z vso silo navaliti na Gradiško in jo zavzeti. Od todi je mislil prodreti preko dolenjega Krasa v notranjost Goriške. Ta načrt so odobravali tudi v Benetkah in dovolili ojačenj.
Sedaj je začel sovražnik premikati svoje postojanke in okope neposredno pred avstrijsko fronto pri Gradiški. Malo opazovalnico pri Brumi jc razširil v pravcato trdnjavo s štirimi ba-stijoni; tam je nastanil stalno posadko 800 pešccv in 300 konjenikov. Trautmannsdorf tega ni mogel preprečiti, ker ni smel nikjer vzeti moštva iz' drugih postojank. Vendar pa jo sklenil izvesti protiodredbo, ki bi jo prevzela trdnjav-ska posadka. Ukazal jc napasti novo trdnjavo. Žc je šla Benečanom trda — ko dobi odposlani avstrijski oddelek znamenje, da naj se vrne takoj v mesto, ker mu je pretila nevarnost od strani. Take male napade je Trautmannsdorf ponavljal in imel ta uspeh, da je Medici pač opustil misel, osvojiti Gradiško, nasproti pa sklenil začeti z ofenzivo na celi črti. Trautmannsdorf je odredil v prvi vrsti vse v obrambo Gradiško in njenih opira lišč pri Rubiji in Sovodnju; posebno važnost jo polagal na utrdbo ;;forle Stella« na kraškem obronku in na zavarovanje gradiškega mostišča.
(Konec.)
na hrabri obrambi branilcev z nadvse težkimi izgubami za sovražnika. V vzhodni Galiciji nobenih dogodkov.
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Izvzemši zmernega ognja s topovi in z metalci min nič važnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. septembra. .Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Položaj se ni izpremenil. Manjše ruske sunke smo odbili severno od izliva Dveten in pri Karbunovki (severnozahodno cd Dvinska).
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
V Karpatih so nadaljevali Rusi na bojni črti Smotrec (južnozahodno od Žabijev) do Zlate Bistrice enoten sunek množic. Povsod so jih odbile z največjimi izgubami naše hrabre čete, ki jim poveljuje general pl. Conta.
Na Sedmograškem so se spoprijele nemške čete v odseku Hermannstadt ln južnozahodno od Eotzinga z Ru-muni.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. septembra. Veliki glavni stan:
Premikanje v Dobrudži se nada« ljuje po načrtu. Na maceclonski bojni črti nobenega važnega dogodka.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
XXX
Turško uradno poročilo iz Galicije.
Carigrad, 11. septembra. (Kor. ur.) Glavni stan poroča: Po v zadnjem času došlih poročilih so naše čete na gali-škem bojišču s protinapadi z bajoneti dne 7. septembra clo večera odbile vse napade močnih ruskih sil. Izgube sovražnika cenijo na 8000 mož. Pri spopadih, v katerih je došlo do bojev moža z možem, je bilo ujetih Pad 300 mdž in 3 častniki ter zaplenjena ena strojna puška.
XXX	i
Rusko uradno poročilo, is-
12. septembra. Pri reki Bolem Čfe> remošču so zasedlo naše čete več »pišiA; poizkus sovražnika, da jih nam (zopet iztrga, ni uspel. Naše čete so zasedle v gozdnih Karpatih pri gori Caput gorovje severno od Capula in so iztrgale mocl zasledovanjem tudi goro Gtepul; ujele so 13 častnikov, 900 vojakoV in zaplenile 7 strojnih pušk, tri metalce bomb in en žaromet.	nj- >,
XXX
s?n X iv. i ui i
Položaj v Galiciji.
Bascl, 13. sept. »Baselcr Nach-richten« pišejo: Ruski napori zadnjfh tednov so se kljub vsem naporom Omejili le na to, da so pridobivali na prostoru vzhodno ocl Haliča; odločilnega niso s tem dosegli ničesar. Do Lvova imajo Rusi še vedno po črti naravnost 85 kilometrov.
Važno rusko priznanje.
Stockholm, 13. septembra. Menčiko* opozarja v »Novem Vremenu«, da se je ofenziva četverozveze za leto 1916 zrušila in da so jo odgodili za bodoče leto. Vse eno je, kdo bo pričel z ofenzivo: Nemčija ali Rusija. Ker zavira jesensko vreme vsaki aktivni nastop, se mora dati prednost obrambi; vreme naskokom ni več ugodno, zato sc bodo glavni boji na glavnih bojiščih morali odgoditi. Če se do dneva Marije Priprošnice boji ne bodo odločili, naj se smatra, da je cela vojska leta 1916 na vseh bojiščih začasno končana.
•ч
Vojni svet v Petrogradu.
Stockholm, 13. septembra. Iz Pe« trograda se javlja: Nepričakovano sklicanje izrednega vojnega sveta na carjevo povelje petrograjskih vojaških krogov ni presenetilo. Nekaj dni so že vedeli, da je rusko višje vojno vodstvo radi rusko-rumunskih porazov v Dobrudži prestrašeno in cla se boji težkih posledic za celo rusko bojno črto. Ru-munskemu vojnemu ministrstvu očitajo, da se ni dovolj pripravilo na vojsko, dasi jc preostajalo Rumuniji mecl pogajanji časa za vse najskrbnejše izpeljane priprave. Daljo se poroča iz Petrograda, cla bodo prepeljali ruske čete s Kavkaza na rusko zahodno bojno črto, kjer bodo izvedli važna premikanja čet. V mali Aziji bodo zato nekaj časa počivale operacijo, ker bodo pustili tam le toliko čet, kolikor jih potrebujejo, da se bodo branili.
XXX Rumunsko uradno poročilo.
Bukarešt, 11. septembra. Uradno: Zahodno od zgornjih dolin Maroša in Olta sc
sovražnik nadalje umika. Ujeli smo 3 častnike in 106 mož. Jugovzhodno o4 Nagy-szebena smo zasedli Sellenberg. Dognalo se je, da se sovražnik poslužuje dum-dum-krogel. V dolini Sztrigy zahodno od Meri-sora smo odbili več sovražnih napadov, Naše k napadu prošle čete so zaplenile 2 topova, 2 strojni puški in več municijskih voz; ujeli smo 3 častnike in 302 vojaka.
Bukarešt, 12. septembra. Uradno: Sovražni knadaljuje svoje umikanje zahodno od zgornjih dolin Maroša in Olta.
Sedmograška glavno bojišče.
Haag, 13. septembra. »Times« poroča iz rumunskega glavnega stana: Dasi Rumuni zasledujejo operacije ob Donavi radi velike bližine do Bukarešta z največjo napetostjo, se le smatra Sedmograška za glavno bojišče in pričakujejo, da se bo tam odločila vojska.
Rumunsko-ruske klešče odpovedale.
Dunaj, lj2. septembra. Iz vojnega tiskovnega stana se javlja: Glavne točke napadom Rusov in Rumunov na Ogrsko tvori na jugu prostor pri Oršovi, na severu pa mejna pobočja gozdnih Karpatov. Sovražniki so nameravali tam donavsko monarhijo pograbiti in ji odščipniti velik kos, da bi se bili izognili težkih frontnih napadov v goratem sedmograškem obmejnem ozemlju. Ti taktika s kleščami zvezanih Rusov in Rumunov naj bi jim bila odprla pot čez stolico Marmaros do zgornjega Szamosa do postojank ob Marošu in Altu v zahodni Sedmograški. Od zgoraj so nastopali Rusi že več tednov proti naši bojni črti v gozdnih Karpatih, a nemške in avstrijske čete so tam vedno zadržale naval. Tudi danes so odbili severovzhodno od Capula vse napade.
Rumuni, ki so nameravali iz Valahije s silo zavzeti južno mejo, in so nastopali pri Oršovi z močnimi silami, so v zadnjih dneh prestrašeni po dogodkih v Dobrudži postali s svojimi napadi zmernejši in mirnejši. Na sedmograški meji sovražnik še ne sodeluje sistematično; bojevali so se tam le malo; mogoče je, da sovražnik razvr-stuje iznova čete.
XXX Carp in Marghiloman.
Basel, 13. septembra. »Ruskoe Slovo« poroča, da so Petra Carpa pridržali v Jas-sy; Marghiloman je smel ostati v Bukareštu.
Bolgari v vojski.
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, 6. septembra. (Kor. ur. Zakasnelo došlo.)
Rumunsko bojišče.
Ob Donavi je mirno. V Dobrudži naše prodiranje uspešno napreduje. Ko so nam Rumuni 1. 1913. z roparskim napadom iztrgali Dobrudžo, so hiteli utrjevati Tutrakan in Silistro, da bi iz teh dveh trdnjav mogli ogrožati krilo in hrbet naših čet, ki bi v danem slučaju pričele ofenzivo proti severovzhodu. Iz prvoimenovanega kraja so napravili moderno, mogočno obmostje, kojega bojna črta se razteza 8 do 9 km južno od mesta in ima 13 utrdb z velikim številom baterij poljske in trdnjav-ske artiljerije, oklopov in umetnih ovir.
Včeraj ob 5. zjutraj so pričele čete, ki operirajo proti Tutrakanu, napad na trdnjavo. Po krepki topniški pripravi je navalila pehota in se po trdovratnem boju proti poldnevu polastila štirih utrdb glavne obrambne črte, in sicer utrdb 5, 6, 7 in 8. Sovražnik se je umaknil na svojo drugo črto ne daleč od južnega dela mesta. Naša pehota mu je odločno sledila in proti 7. uri zvečer je bila cela črta utrdb, izvzemši 8 in 13, ki sta ob donavskem bregu, v naši posesti. Več kot 1000 ujetnikov s 30 topovi in 10 strojnimi puškami smo ugrabili.
Pri četah, ki operirajo proti Silistri, nobene izpremembe. Včeraj je naša konjenica dognala, da so Rumuni v neredu bežali. Po boju pri Kurtbunarju so našli 1 top, 2 municijska voza, množico z municijo naloženih voz, kuhinje in tren nekega bataljona, kar je popustil sovražnik. Včeraj zjutraj se je vršil odločilni boj severno od Dobriča med našimi četami in močnim sovražnim oddelkom, ki je bil sestavljen iz dveh rumunskih konjeniških polkov in dveh polkov rumunske pehote, kateri ie bila prideljena ruska konjenica. Kljub ponovnim napadom je bil sovražnik z velikimi izgubami zanj vržen nazaj in sc je umaknil proti severovzhodu. Bojišče je v širini 200 do 1000 korakov pred našimi postojankami pokrito s sovražnimi trupli, med temi 1 ruski in veliko drugih častnikov. Včeraj smo pokopali 400 trupel. Nek polkovnik je bil ubit, podpolkovnik pa ujet. Hladnokrvnost, s katero so naše čete odbile ta napad, je občudovanja vredna. Sprejele so sovražnika stoječ pokonci s
klici »Hura« in »Živela Bolgarija!«, pe-vajoč dobruško himno in so ga krepko pričeli zasledovati.
Sofija, 8. septembra. (Kor. ur. Zakasnelo došlo.) Prodiranje naših čet proti Silistri se nadaljuje, število pri Tutrakanu ugrabljenih ujetnikov so je zvišalo na 450 častnikov in več kot 22.000 mož. Včeraj 7. t. m. so našo čete junaško odbile vse sovražne napade pri Dobriču. Po srditem boju, v katerem zadržanja naših čet ni mogoče pre^-hvaliti, smo napravili protinapad in odbili sovražnika proti severovzhodu. Ponoči se je umaknil z bojišča, zasledovan od naših čet. Njegove izgube so izredno velike.
Sofija, 13. septembra. Uradno:
Rumunsko bojišče.
Ob Donavi je mirno. Prodiranje naših čet v Dobrudži traja dalje.
Poveljnik III. armade poroča dodatno: Naši častniki, ki so se včeraj vrnili iz Silistre, Tutrakana in okolice, poročajo, da so rumunske čete med svojim sramotnim umikanjem počele gorostasne stvari nad mirnim bolgarskim prebivalstvom. Našlo se je truplo mladoletne deklice raztrgano v dva dela. Grozodejstvo se je oči-vidno izvršilo potem, ko je bila prej one-čaščena. Teh grozovitosti so se udeležili tudi posamezni ruski oddelki, ki so bili v Silistri.
Macedonsko bojišče.
Včeraj 12. t. m. močan obojestranski topniški in pehotni ogenj pri Ostrovskcm jezeru. Na ozemlju Moglena ojačen topniški in pehotni ogenj in streljanje z minami. Na posameznih točkah je sovražnik skušal prodreti, bil pa je z našim ognjem odbit. V Vardarski dolini in ob Dojran-skem jezeru živahen topniški ogenj. Pri jezeru Butkovo so dva italijanska bataljona, 1 eskadron in 1 baterija prodrli iz vasi Butkovo proti Butkovo-Džumaja. Naši la-mošnji oddelki so jih odločno napadli in pognali v beg. Od naših čet zasledovan se je sovražnik umaknil pri vasi Butkovo. Ujeti so: 1 častnik, 1 častniški kandidat in 87 mož. Doslej smo pokopali: 2 častnika in več kot 70 mož. Zaplenili smo 200 pušk. To je drugo srečanje z Italijani. V dolini Strume zmeren topniški ogenj. Ob egejski obali križari, kot po navadi, sovražno brodovje.
Rumunsko uradno poročilo.
Bukarešt, 11. septembra. Uradno: Na celem obdonavskem bojišču streljanje. V Dobrudži se operacije nadaljujejo.
Bukarešt, 12. septembra. Uradno; Plovba po Donavi je sovražnim ladjam popolnoma zaprta. Na bojišču v Dobrudži so v teku operacije. — Sovražni letalci so metali bombe na mesto Pia-tra-Neamtu, ubili enega starčka in težko ranili dva otroka.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 12. septembra. Uradno: Ob Strumi so sc Angleži ljuto bojevali in z naskokom vzeli vas Nevoljen. Pri Dojranskem jezeru traja artiljerijski boj z ljutostjo dalje. Francosko baterije so z uspehom obstreljevale bolgarsko naprave v odseku Magokovo. Zahodno od Vardarja je močna ofenziva zaveznikov v odseku severno od Maja-daga dosegla izvrstne uspehe. Vsi bolgarski jarki v širini 3 km in globočini 800 m so vzeti. Zavezniki so ugrabili ujetnike. Zahodno od Ostrovskega jezera je srbska artiljerija zelo delovala. Pri Baniki jugozapadno od jezera so uspela delna podjetja. Odbili smo z ognjem s težkimi izgubami za sovražnika bolgarski napad.
Angleško uradno poročilo.
London, 12. septembra. Uradno poročilo iz Soluna z dne 12. t. m.: Oddelek, ki je včeraj pri Nehovi prekoračil Strumo, je osvojil jarke na vzhodnem bregu. Francoski oddelek, ki je z angleškim skupno nastopil, je osvojil vas Fenemah in ugrabil 30 ujetnikov. Sovražnik je imel v teh bojih mod njegovimi protinapadi in mecl umikanjem težke izgube.
Bolgarsko armadno povelje.
Sofija, 13. septembra. (Ker. ur. Zakasnelo.) Armadno povelje genc-rali-sima Žekova, ko so se pričele sovražnosti med Rumunijo in Bolgarijo, izvaja: Da obnovimo pravico, ki se je poteptala z nogami z znano sovražno pogodbo v Bukareštu, smo bili prisiljeni, da smo zopet prijeli orožje in da smo po ljutem boju za ceno dragocenih žrtev osvobodili Macedonijo od njenih zatiralcev. Z namenom, da nam uropajo našo lepo Macedonijo, da jo iztrgajo iz skupne naše domovine in da jo pahnejo v najnižje hlapčevstvo, so zbrali naši sovražniki v Solunu zmešano armado, s katero so nas poizkusili napasti. Vsi njih poizkusi in vsi njih klavrni napori so se razbili na granitnem zidu teles junaških branilcev naše narodne posesti; ni več daleč dan, ko bomo razbili na jugu naše sovražnike. Zdaj je pa I dvignil zavratni, nečastni sovražnik
onstran Donave, ki je zatiral in uinazal našo nepreconljivo Dobrudžo, svojo glavo liki škodljiva kača; z dušo, prepojeno črne zavisti in onemoglega sovraštva, da zabrani uresničenje svetega dola naše narodne enote. Ne da bi ga mi kakorkoli izzivali, je pričel streljati na naša mesta ob Donavi, moril jc žene in otroke in je bojazljivo napadal našo mejne straže. Častniki! Podčastniki in vojaki! Krasna, zavidanja vredna usoda Vam je pripadla: osramočeno čast Bolgarije maščevati, da našo lepo Dobrudžo, našo dedno zemljo, prabiva-lišče naših prednikov oprostite muče-ništva. Podpirani z armadami naših zaveznikov ste dovolj močni, da bojazljivega sovražnika kaznujete in da tem propalicam pokažetc, da zna postopati Bolgar grozno s tistimi, ki onečaščajo njegovo domačo zemljo in da se Vaša armada ne bo utrudila in da Vaši bajoneti ne bodo prej topi, predno ne bo sovražnik popolnoma uličen. Nobenega sočutja, nobene milosti tem bo-jazljivcem!
Padec Silistre.
Rotterdam, 13. septembra. Silistro so napadli s številnimi 30.5 in 42 cm topovi, ki so v malo urah porušili vse utrdbe.
Po rumunskem porazu v južni Dobrudži.
Sofija, 13. septembra. Rumunske in ruske čete drže po svojem porazu v južni Dobrudži le še črto Črna voda — Medžidje—Konstanca, ki je dolga 30 km. Rumuni bodo tam najbrže še obupno poizkusili obrambo, ker jc ta črta zelo važna za celo Dobrudžo.
Bolgarsko-nemške bojne sile.
Manchester, 13. septembra. (K. urad.) »Manchester Guardian« piše, da bolgarske in nemške bojne sile niso dovolj močne, da bi resno ogrožale Bukarešt ali motile bojne načrte sporazuma. Zavezniške bojne sile, ki jih lahko postavijo proti Bolgariji, so dvakrat tolike kot Bolgari sami, ali Bolgari so mogli postaviti premočne sile na strategično važnih točkah.
Nemiri v Bukareštu,
Berlin, 13. septembra. »8-Uhr-Blalt < poroča: Ne daleč od kraljeve palače v Bukareštu jc v ljudskih vrtovih došlo do revolucionarnega zbiranja približno 3000 glav broječe množice, ki je hotela nastopiti proti palači, v kateri je bil kralj. Vojaštvo je oddalo na množico ostre strele in več oseb je bilo ubitih. V mestu je nastala zmešnjava, ki so jo le s težavo potlačili.
Izkazi izgub v Rumuniji ustavljeni.
Stockholm, 1-3. septembra. Komaj so v Rumuniji pričeli izhajati izkazi izgub, so jih že zopet ustavili.
Japonski topovi za Balkan.
Stockholm, 13. septembra. Iz japonskih državnih arsenalov so poslali večje število najtežjih topov balkanski armadi. Pri teh topovih so izključno le japonski častniki.
14 letni otroci na bojišču.
Stockholm, 13. septembra. Iz mlade-ničev, povečini 14 letnih, so sestavili poseben polk, ki bo šel pod poveljstvom pre-stolonaslednikovim v ogenj.
Sarrailovi dnevi so šteti. — General Gou-rand njegov naslednik.
Curih, 13. septembra. Pariški listi pripravljajo javno na izpremebo poveljstva na Orientu. General Gourand se je že odpeljal v Solun, kjer prevzame visoko poveljstvo. -Matin« javlja, da bo poveljeval Gourand vsem četam sporazuma na Balkanu.
Lugano, 13. septembra. »Italia« javlja, da so Sarraila podredili drugim, kakor to trde uradni krogi že več dni. Sarrailu očitajo, da ni nastopil dovolj odločno proti Grški. »Gazetta Ticinese« trdi, da je bil Sarrail kot zagrizen repubičan presurov proti kralju Konstantinu.
Genf, 12. septembra. Podpolkovnik Rousset piše v »Petit Parisienu«: V Rusiji, v Italiji in na Ogrskem se krasno kažejo skupni napori. Le v Macedoniji je mirno — skrivnost, ki jo ne morem razvoz-ljati.
Na morju in zraki
Dunaj, 13. septembra. (Kor. urad.) Ponoči od 12. na 13. t. m. je skupina morskih lelal vrgla veliko bomb z dobrim udinkom na kolodvore in vojaške naprave pri červinjanu. Povzročili smo dva večja požara, dalje ljuto eksplozijo v nekem objektu in večkrat smo zadeli neki kolodvor. Neka druga skupina morskih letal je v isti noči napadla bojno pristanišče Benetke. Najtežje bombe so zadele arsenai, ladjedelnice, plinarno, uirtlbn Alberone in pristanišče Chiozza; na Chiozza je bilo povzročenih tudi več požarov.
Poveljstvo mornarice.
Berlin, 13. septembra. Wolff javlja:
Dne 11. septembra sa napadla nemška morska letala pri Konstanci in južno od tam ruske morske silo. Dognalo se je, da so zadela eno bojno ladjo, en podmorski čoln in več rušil« cev. Vsa letala so se vrnila nepoškodo« vana.
Dne 12. septembra je več skupin naših morskih letal napadlo na Egej-skem morju sovražne morske sile. Bombo so večkrat zadele; enega sovražnega rušilca so potopile. Kljub Jjutemu obstreljevanju so se vrnila vsa letala nepoškodovana.
Letalski napad na Konštanco.
Sofija, 13. septembra. Letalski napad na Konštanco so izvedla tri bolgarska in nemška letala. Dognalo se jc, da sta bili v pristanišču dve ruski ladji v polno zedeti. Tri druge ladje so bile znatno poškodovane.
Rusko brodovje v Konstanci.
Rotterdsni, 13. septembra, »Morning-post« javlja: Celo rusko črnomorsko brodovje je došlo v Konštanco,
Grške Homolije.
Odstop Zaimisa.
Haag, 13. septembra. Reuterjev urad javlja iz Aten, da ministrski predsednik Zaimis vstraja na svoji đemisiji.
Lugano, 13. septembra. Grško poslaništvo v Rimu je odstop grškega ministrskega predsednika Zaimisa potrdilo. Poslaništvo je tudi izjavilo, da med Zaimisom in kraljem ni bilo nobenega nesporazumljenja glede na sprejem zadnjih zahtev četvero-sporazuma. Kabinetu Zaimis bo — po italijanskih virih — sledil najbrže nacijonalni kabinet, ki bo odločil o vprašanju vstopa Grške v vojsko.
Zakaj je Zaimis odstopil.
Rotterdam, 13. septembra. Angleški listi poročajo iz Aten, da se Zaimisu ni posrečilo pridobiti kralja, da bi sprejel liberalni strankarski načrt in zahteva Veni-zela na političnem polju. Kdo bo njegov naslednik, šc ni znano,
Veniccios upa na svojo zmago.
Haag, 13. septembra, Venizelovo glasilo »Kiryx« svari francoskega poslanika, naj ne povzroči meščanske vojske na Grškem, dokler stoji na Grškem glavni sovražnik, med tem ko se bodo prav lahko izpolnile želje liberalne stranke.
Nemško-bolgarska zagotovila Grški.
Curih, 13. septembra. Švicarska biv zojavna agencija poroča iz Aten: Kljub zagotovilu, da so pismene garancija glede na povrnitev od Nemcev in Bolgarov zasedenega grškega ozemlja, trdi venizelistiško časopisje, da to ni res. Zato je grška vlada objavila besedilo gai'ancijske pogodbe.
Zagotovila nemške in bolgarske vlade se glase: 1. Nedotakljivost ozemlja kraljevine Grške in grška samostojnost se bo prejkoslej čuvala. 2. Nemške in bolgarske čete bodo grško ozemljo zapustile, kakor hitro odpadejo vzroki, ki so povzročili vojaško akcijo. 3. Zavezniki bodo osebno svobodo, lastnino in verska čuvstva in običaje prebivalcev spoštovali in z njimi prijateljsko občevali. 4. Za škoelo, povzročeno od nemško-bolgarskih čet za časa bivanja na grških tleh, bodo dotični prebivalci odškodovani.
Dodatno k tej uradni objavi se poroča, da je grška vlada ukazala upravnim, sodnim in vojaškim oblastem v od nemško-bolgarskih čet zasedenih ozemljih, da ostanejo na svojih mestih in posebno odredila, da bodo prebivalci preskrbljeni.
Poulični nemiri v Atenah.
Ženeva, 13. septembra. »Echo de Pariš« poroča, da vlada v Atenah močno razburjenje proti štirisporazuniu. List govori o velikih pouličnih nemirih za Nemce in proti sporazumu.
Spor v grški armadi.
Pariz, 13. septembra, »Temps« poroča iz Soluna, da se je v Verria sestavil narodno-obrambni odbor. Nek polkovnik iz Orfano je izjavil, da s svojim bataljonom zastopa stvar odbora. Odpotoval je v Solun po navodila, V Kozane je došlo 300 prostovoljcev, ki so sc priklopih Srbom,
Curih, 13, septembra. Rimska »Tribuna« poroča iz Aten: Zveze rezervistov se upirajo razpustitvi. Ker so zborovalne prostore zaprli, se vrše v Atenah in pred-krajih velika zborovanja rezervistov po cestah in trgih,
Napad v Atenah — delo venizelistov.
Lugano, 13. septembra. (K, u.) Grški listi, li. pr. »Embros« in »Nea Himera«, na-migavajo, da so napad na atensko francosko poslaništvo organizirali venizelisti, da bi provzročili njegove dejanske posledice, posebno dohod tujezemskega vojaštvo v Atene in v neposredno bližino kraljeve prestolicc, kakor tudi razpust kralju zveste in nevtralistiškc zveze rezervistov.
Pred splošno mobilizacijo na Grškem?
Ženeva, 13. septembra. Poluradno poročilo agencije Havas irdi, da so v Atenah res že veliko ukrenili za splošno mobilizacijo. Na drugi strani pa še niso končana posvetovanja, ki so potrebna, preden se kaj takega ukrene; Vojake, ki so bili na dopustu, so že vpoklicali. Poleg tega ne smejo čez mejo podaniki, ki so podvrženi vojaški službi.
X X X
■ , ik
Cel grški armadni zbor prepeljan v Nemčijo.
Berlin, 14. septembra. Wolffov urad javlja: Ko so bile nemško - bolgarske čete vsled Sarrailovega napada prisiljene v protinapadu vkorakati v grško Makedonijo, je za levim bolgarskim krilom, ki je prodrl do reke Strume, stal četrti grški armadni zbor s puškami ob nogah. sicer v treh mestih, v Se-resu, Drami in I^avali. Ententa je nameravala prisiliti to grške čete, da se ji pridružijo ali pa jim pripraviti enako usodo, kakor 11. grški diviziji, nad katero je izvršila enterifa nasilstvo. Prosta zveza z Atenami je bila prekinjena, občevanje z oblastmi v domovini je nadzorovala ententa in poljubno prepovedala. Poveljujoči general IV. grškega armadnega zbora v Kavali, zvest volji svojega vojnega gospoda in ustavne vlade, da vzdrži nevtralnost, je bil v očigled nevzdržljivega položaja njemu zaupanih čet in ogrožen od lakote in bolezni prisiljen samostojno delovati in prosil 12. t. m. najvišje nemško vojno vodstvo, da njegove vrle, kralju in vladi zvesto čete pred pritiskom entente vzame- v varstvo in jim dovoli stan in oskrbd. Tej prošnji se je ugodilo. Da se ogne vsaki kršitvi nevtrali-tete, se jc v-sporazumu s poveljujočim generalom sklenilo, popolnoma oborožene grške čete kot nevtralne prepeljati v kraje v Nemčiji. Tu bodo vži-vali gostoljubnost, dokler ne bodo njihovo domovino zapustili vsiljivci entente.
Berlin, 14. septembra. »Berliner Tageblatt« piše, da jc IV. grški armadni zbor dokazal ententi, da imajo kralju zveste grške čete vendar še sredstva, da se ubranijo pritisku kršiti nevtralnost dežele. Pozdravljamo grške častnike in vojake, ki bodo naši gostje, To dokazuje, da je zvestoba do kralja v grškem častniškem zboru in v armadi ncrazrušljiva, Sarailovo obotavljanje izvira- i*- spoznanja, da ljudstvo in armada stojita na kraljevi strani.
Berolin, 14. septembra. »Lokalan-zeiger« piše: Grški general je razbil vozel, ki ga je hotel zvezati in je napravil dogovor, ki kralju varuje in ohrani njemu zaupanečete, katere je ententa hotela pognati proti kraljevi volji v boj proti osrednjim silam.
VOjSkil Z liolllo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 13. septembra. Uradno:
Na bojni črti ob Soči se nadaljuje sovražni topniški ogenj.
Med Adiško in Astiško dolino je postalo precej mirno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
V boju za našo Goriško.
Goriško, dne 12. sept. 1916.
Tudi zadnje dva dni na bojišču pred Gorico nikake izpremembe. Le tupatam posamezni topovski streli, izolirani infanterijski napadi posebno na komenski planoti in rožljanje strojnic. Vendar traja živahno gibanje v sovražnikovem etapnem prostoru clalje.
Dober mesec je že minil, odkar je prešla naša solnčna Gorica v laško rob-stvo. Italijani so skušali prve dni, da bodo tudi druge naše postojanke z naskokom zavzeli. Bridko so se varali. Vsi očividci sc strinjajo s tem, da so bile laške izgube pri zavzetju Gorice velikanske. V tem mesecu odmora so naše čete popravile in preuredile dobro drugo obrambeno črto s pred granatami varnimi kavernami. Sovražniku sc je le posrečilo v tem mesecu, da je mimogrede zavzel pobočje Sv. Katarine. Neka naša kombinirana brigada — obstoječa iz vseh narodov Avstrije — ga je z izrednim junaštvom čez noč vrgla zopet nazaj.
Značilno za Cadornova poročila je, da Lahi pretiravajo do komičnosti z uspehi svojih letal. Bombe mečejo pač večkrat, pa hvala Bogu le malo zadenejo. Tako je poročal Cadorna ob neki priliki, da so. Caproniji porušili progo in kolodvor y Rihembergu. Na kolodvoru v Rihembergu ne vedo nič o tem. Pač pa je padlo nekaj bomb daleč proč brez uspeha ha polje. — Italijani so nas zopet obiskali s slovenskimi letaki, ki se odlikujejo po miserablni slovenščini in v katerih pravijo, cla je Rumunija napovedala vojno, i i •
Oblegovalno stanje v provinci Reggio. Curih, 13. septembra. Milanska brzojavna poročila pravijo, da so v provinci Reggio proglasili oblegovalno stanje. Vzrokov zato sicer ne navajajo, vendar je brez vsakega dvoma, da jih je iskati v revoluci-jonarnih nastopih v Malachio.
Pred Volono.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 13. septembra. Uradno: Ob Vojuši od časa do časa živahen ogenj s puškami.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Boji oo zohodo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. septembra. Veliki glavni stan:
Zahodno bojišče. Bojna črta maršala kraljeviča Ruprehta Bavarskega.
Severno od Somme je iznova vzplamtela bitka. Naše čete se nahajajo med Comblesom in Somme v težkem borenju. Francozi so vdrli v Bouchavesnes. Topniški boji se na obeh straneh reke z veliko ljutostjo nadaljujejo.
Bojna črta nemškega kraljeviča.
Na desnem bregu Moze so se izjalovili napadi Francozov v odseku Tki-uamont in v soteski Souville.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
O Verdunu
je izjavil Llovd George: Verdun ni rešil le Francije, marveč tudi skupno stvar zaveznikov in vsega človeštva.
Pet zamorskih bataljouov v Franciji.
Prelorija, 13. septembra. (K. u.) Reuter: Bolha ie napovedal, da bo na željo angleške vlade odšlo na Francosko pet bataljonov zamorcev, skupno 10,000 mož, za pristaniška dela.
Francoski ministrski predsednik na vojnem svetu v Petrogradu?
Kristianija, 13. septembra. (K. u.) »Af-tenposten« poroča: Francoski ministrski predsednik Briand in vojni minister Ro-ques in več častnikov je došlo 11. t. m. zvečer sem. Potovali so čez Stockholm in Haparando v Petrograd na vojni svet.
V francoski zbornici.
Pariz, 12. septembra. (K. u.) Sejo zbornice je otvoril predsednik Deschanel z govorom; nato so se prečitale brzojavke med srbsko in francosko zbornico. Ministrski predsednik Briand je napovedal za četrtek govor o dogodkih med parlamentarnimi počitnicami.
ШШ Me zaprle za тш ne Me.
Haag, 13. septembra. (K. u.) Generalni ravnatelj pošte javlja, da je poštni promet v in preko Angleške do nadalnjega ustavljen.
Amsterdam, 13. septembra. (K. u.) Reuterjev urad javlja, da od pol 1. ure zjutraj ni dobil nobenih brzojavk iz Angleške. Tudi notiranja ameriških kurzov so izostala.
Rotterdam, 13. septembra. Vse ladje v Rotterdamu in Maasluisu, ki so bile pripravljene, da odplovejo na Angleško, so dobile obvestilo, da je njihov dohod v angleške luke nemogoč.
Rotterdam, 13. septembra. Včeraj je bila tukajšnja luka obveščena, da so bile v noči od ponedeljka na torek vse angleške luke zaprte za nevtralne ladje. Vzrok za to ni znan.
Torki Bospodarljo v TeDeraao.
Monakovo, 13. septembra. »Russkoo Slovo« pravi, da Turki popolnoma nad-vladajo položaj v Teheranu. Rusija in Anglija nameravata, kakor trde v Teheranu, staviti ultimat z zahtevo, naj Perzija pojasni z izjavo položaj. Če Perzija ne bo pristopila na stran sporazuma, bodo baje diplomatični zastopniki entente takoj zapustili Teheran z izjavo, naj nosi Perzija sama odgovornost svoje sedanje in bodoče usode.
Rszna poroči a.
Kralj Nikita v denarnih zadregah.
Curih, 13. septembra. Prošnja črnogorskega kralja, da bi smel ostati v Italiji, jc imela posledico, da se jc njegov povra-tek v Lyon pospešil. Pospešilo sc mu pa je baje, da je uredil svoje finančne zadeve.
Fnsić prišel bolan na Kri.
Genf, 13. septembra. Pasić je odpotoval bolan na Krf, da se udeleži otvoritvene seje skupščine, na kateri
bo po pooblastilu četverozveze govoril in izjavil tudi, kaj da pričakuje od podpore grškega zaveznika.
Dnevne novice.
-f- Cesar je včeraj sprejel ministrskega predsednika grofa Sturgkha v daljši avdijenci.
-f Odlikovanje. Cesar je predsedniku okrožnega sodišča v Novem mestu, Francu Garzarolliju pl. Thurnlack, takso prosto podelil naslov in značaj dvornega svetnika. — Vojni križec II. razreda za civilne zasluge je dobil sek-cijski svetnik v ministrstvu zunanjih del dr. Ivo Š u b e 1 j.
-j- Nameravani veliki blok nemških strank. Z Dunaja se javlja, da je novi nemški delovni skupini pristopilo 13. t. m. zopet šest poslancev. Agrarni poslanci s Koroškega so naznanili, cla bodo kmalu pristopili, Nova stranka bo povabila tudi vse ostale nemške poslance, naj pristopijo. Nova stranka dela na to, da se ustanovi veliki nemški blok, ki bi ga tvorili krščanski socialci, socialni demokrati in narodna zveza.
—	Upravitelj Srbije štajerski Slovenec. Nedavno imenovani gospodarski upravitelj cele Srbije gospod Avguštin Novak je rojen Slovenec, sin znanega veleposestnika gospoda Jožefa Novaka v Št. Jurju ob južni železnici. G. Avguštin Novak je zdaj 30 let star, obiskoval je visoki kmetijski šoli na Dunaju in v Lip-skem, pozneje je posloval kot kmetijski vladni komisar v Kragujevcu,
-f Pohvaljeni železničarji. Načelnik vojnega transportnega vodstva je v imenu Najvišje službe izrazil pohvalno priznanje nadinspektorju Ivanu Šega v Ljubljani, načelniku žel. vzclrž. sekcije v Trstu inšpektorju Matiju Schneller, železniškemu tajniku dr. Maksu Daser, nadrevidentom Francu Planinšek in Ivanu Verstovšek v Ljubljani in Karlu Stefinu v št. Petru na Krasu; pohvalne dekrete za pospeševanje koristi armade na bojišču so dobili: inšpektor Avgust Vrečko, višja revidenta Alojz Pregelj in Rudolf Schneider, revidenti Ivan Albrecht, Anton Dodič, Robert Herrisch, Rudolf Kastner, Rud. Marki, Oton Machazek, Gavdenc Pavlin, Friderik Pohm, Oskar Prato, Valter Sto-sius, Evdard Verzegnassi in Jožef Zupan; adjunkti Ivan Malgaj, Stanislav Stergar in Jožef Zupančič; kanclijski pomočnik Kajetan Stoli, kanclijski eks-pedijent Jakob Pavčič; oficijantka Roža Meick in manipulantinja Marija Petelin.
—	Odlikovani slovenski vojni kurat. Vojni kurat č. g. Fri d. R a t e j je odlikovan s častnim znakom II. razreda Rdečega križa.
—	Padel je junaške smrti dragon-ski častnik Janko Finžgar, sin pokojnega občespoštovanega gostilničarja in posestnika z Brezij.
—	Proti drž. poslancu dr, Drinkoviću se vrši sodna obravnava pred najvišjim sodiščem na Dunaju dne 22. septembra.
—	Slovenske šole v od Italijanov osvojenih krajih. Časopisi poročajo iz Lugana, da je vlada olvorila slovenske šole v vseh onih krajih v Brdih, kjer so bile tudi poprej; za učitelje je pa imenovala Slovence.
—	Vojna razstava slikarjev v Zagrebu
se otvori dne 4. oktobra. Pokrovitelj te razstave je nadvojvoda Leopold Salvalor, kateri pride k otvoritvi te razstave. Z nadvojvodo prideta v Zagreb tudi predstojnik vojnega tiskovnega stana generalni major Hoen in ravnatelj vojnega muzeja na Dunaju polkovnik John.
Obesil se je, kakor poroča uradni list, v Podgori, občina Št. Vid, mesarski pomočnik Jožef Podgoršek. Bil jc epileptičen.
LSiiianske novce.
lj Pritožbe v aprovizačnih zadevah.
Mestni aprovizačni odsek jo v svoji seji dne 11. septembra 1916 sklenil ustanoviti na magistratu posebno pisarno za vse pritožbe, oziroma ovadbe občinstva v aprovizačnih zadevah. Ta pisarna začne poslovati v petek, dne 15. septembra 1916, in sicer v prostorih mestnega popisovalnega urada (bivša Galetova hiša, pritličje), kjer bo mestni uradnik vsak delavnik od 3. do 5. ure popoldne sprejemal na zapisnik želje, pritožbo in ovadbe občinstva. Pripominja sc pa, da se bodo sprejemale le take izjave, katere bo stranka s svojim polnim imenom podpisala.
lj Prodaja moke in zdroba. Dodatno k včerajšnji notici se stranke opozarjajo, da bodo za sedaj prodajali moko in zdrob vsi tisti trgovci, ki so jo prodajali do sedaj. Jutri sc bode objavila lista trgovcev in koliko moke so isti dobili. Opozarja se pa že sedaj, da dobe večji prodajalci tretjino bele, tretjino koruzne moke in tretjino ko-
ruznega zdroba, odnosno manjši trgovci polovico bele in polovico koruzne moke, oziroma zdroba, ker razpoložljivo množino blaga ni mogoče drugače razdeliti.
lj Izdaja moke in zdroba. Včeraj ob 2. uri popoldne, ko ni bilo mogoče poročila spraviti v list, smo dobili z magistrata poročilo: »Mokarji in trgovci z moko v Ljubljani se opozarjajo, da se moka nc bode izdajala v četrtek, kakor je bilo objavljeno v listih, temveč šele v petek, dne 15. septembra 1916, ob osmih zjutraj. Razdelilo se bode vsega skupaj 125 vreč pšenične moke, 238 vreč koruzne moke in 322 vreč koruznega zdroba, in sicer po potrebi dotič-nega okraja. Trgovci in mokarji dobe torej v vsakem okraju le toliko moke, kolikor je odpade na dotični okraj v razmerju z razpoložljivo množino moke in zdroba. Natančnejši načrt, pri katerih trgovcih in mokarjih se bode dobila moka in zdrob, se objavi jutri. Občinstvo se opozarja, da se bode za sedaj treba zadovoljiti z višjo množino koruzne moke in zdroba, dokler ne bode na razpolago več bele moke.« — Prosimo, da se nam take notice p r a « v o č a s n o pošiljajo.
lj Nakaznice za krompir. Jutri dobe stranke hkrati s krušnimi izkaznicami tudi nakaznice za krompir. Razlikovati je dvoje nakaznic, rjave in bele. Rjavih se izda toliko, kolikor je strank, oziroma rodbin, belih in rjavih skupaj pa toliko kot oseb, ki prejmejo krušnice. Rjave nakaznice bodo služile obenem za legitimacijo, vse nakaznice bodo zaznamenovane z rimskimi šteivlkami od I. do IX., ki značijo krušne komisije ozir. okraje. Rjave izkaznice imajo razentega še zaporedne številke, ki začnejo v vsakem okraju s štev, 1. Kdo bo hotel dobili krompir, se bo moral predvsem izkazati z rjavo izkaznico. Da se prepreči naval in čakanje pri razdeljevanju krompirja, se bodo določili za posamezne okraje posebni dnevi, za posamezne številke v okraju posebne ure. Vsaka nakaznica ima po 60 oddelkov, na katere je mogoče dobiti 60 kg krompirja. Krompir sc bo dobival po velikosti dovoza in razpoložljive zaloge. Začetkoma se 'oo oddajalo le množine za sproti. Pozneje se bo skušalo strankam oddati vso do 1. aprila 19Г7 nanje pripadajočo množino, to je za osebo okroglo 60 kg.
lj Padel je na severnem bojišču bančni uradnik g. Janko Ro brni a n n , sin trgovca g. Viktorja Rohr-manna. Rodbini naše iskreno sožalje ob prebridki izgubi.
lj Pri razdelitvi krompirja so mnogi morali včeraj čakati od 1. do 5. ure. Ali res ni mogoče napraviti več razdeljeval n ic?
Primorske novice.
Deželna upravna komisija za Istro je
pregledala ekonomsko stanje pokrajine ter je dognala sledeče stanje zaclolžcnja istrskega pokrajinskega zaklada z dne 30. junija 1916:
Konsolidirani dolgovi . . K 1,728.313 54 dolg nasproti državi . . 1,355.430 56 dolgovi bankam in drugim
zavodom......« 2,574.449-70
Skupaj . . K 5,658.193-80
Razen tega je hipotekamega dolga na nepremičninah, pripadajočih deželni bolnišnici v Pulju.....K 800.000-—
in visečih dolgov .... » 1,058.926-—•
Skupaj . . K 1,858.926-—
Pripomnija se, da jc nastal državni dolg v znesku K 1,355.430 56 vsled lconto-korenlnih izplačil, izvršenih od strani c. kr. finančnega ravnateljstva na prošnjo deželne uprave na račun deželnega zaklada, ker je zaradi sedanjih izrednih razmer izostalo vplačevanje deželnih davkov in drugih dohodkov, — Predsednik Lasciac 1. r.
— Smrtna kosa. Iz Vrbovca pri Mozirju poročajo: V noči od ponedeljka na lorek (11.—12. sept.) je uinrl po kratki bolezni nepričakovano g. V i n k o Krpan, član »Čevljarske zadruge« iz Mirna pri Gorici, star 51 let. Bil jc tih, blag mož, ki je živel samo za svojo družino. Zapušča vdovo in 7 nedoraslih otrok. Ohranimo mu časten spomin!
Težko ranjen je bil na tirolskem bojišču od laške krogle Izidor Hlede, doma iz Rut pri Gorici.
Razne novice.
Krompir. Letos je 300 lot, kar se jo pojavil krompir prvič na pariški dvorni pojedini kakor nekaj posebnega. Krompir, brez ugovora najvažnejše živilo, v premnogih družinah glavni del hrane, znači za ljudstvo nenavadno dobroto, a kljub temu je krompir prebil orjaško boje, preden jo postal splošna in ljudska hrana. BiH so predsodki vede in babje vere, ki so stavili krompirju zapreke in ovire, in le predsodke je premnogokrat podpirala nevednost, ki je namesto gomoljevih izrastkov uporabljala zeleni krompirjev Diod. zbok česar so seveda nastale
Brez posebnega obvestila.
Dobivali smo zaporedoma vojnopoštne dopisnice, naslovljene na našega ljubega, dobrega Jankota, vrnjene iz Volinije z opazko: „pogrešan". Dvomnevali smo in se tolažili, da se nahaja v ujetništvu. Snoči smo pa prejeli v našo največjo tuge oficielno, grozno obvestilo, da je naš ljubljeni, dobri sin, oziroma brat, bančni uradnik
c, in kr. praporščak v r,
dne 30. julija 1910 pri Dubrovi-Pasički padel in bil ondot istega dne pokopan.
Bodi vzornemu sinu in bratu hvaležen spomin! Prosi se tihega sožalja.
V največji tugi:
Viktor in Koza Rohrmann v svojem imenu in v imenu svojih otrok.
Ljubljana, dne 14. septembra 1916.	2183

Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše nepozabne, srčnodobre soproge, ozir. sestre in svakinje, gospe
za krasno darovano cvetje, za mnogobrojne, v ta namen poklonjene dobrodelne darove kakor tudi za veliko udeležbo pri pogrebu izrekam tem potoni v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov svojo globokočutečo, iskreno zahvalo.
Ssasfao THimies.
2184
Čevljarska zadruga iz Mirna pri Gorici sedaj v Vr-bovcu pri Mozirju naznanja tužno vest, da je njen blagi neumorno delovni član, gospod
v torek dne 12. septembra 1916 po kratki bolezni nepričakovano zaspal v Gospodu.
Pogreb se vrši v četrtek dne 14. septembra ob 8. uri zjutraj v Rečici ob Savinji.
Daleč proč od ljubega solnčnega doma v kraljestvu Savinjskih planin počivaj v miru!
2i8o	¥@dstvo.
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kožo, !JE> Јдддд tekom 3 dni s korenino.
brez bolečin ne odpravi РЈп Dolcaifl Cena lončku z jam-JT&.!el"ilJ«fii2»«lIIl« stvenim pismom K 1-50, 3 lončki K 4—. 6 lončkovK5-50, 6 lončkov K 5-50. Stotine zahvalnio in prunalnic. Potenje nog in rok odpravi Ita-prašek. Cena K 150, 3 ikatlje K 3-50. Кешепу Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/844 Ogrsko.
neprijetne želodčne težave. Krompir, prinešen iz Amerike 1. 1588., se je sadil in negoval še v šestnajstem stoletju po vrteli kakor kurioznost. Zarote in Car-dan ga v prvi polovici 16. stoletja prvič omenjata, ko označujeta deželi Peru in Granado kakor domovino krompirja in pripovedujeta o njem, da je izdatna hrana tamošnjega prebivalstva. L. 1616. sse je pojavil prvič kakor nekaj posebnega na kraljevski pariški pojedini m odsihmal se je jelo evropsko prebivalstvo bolj zanimati zanj. Pri Nemcih si je pridobil velike zasluge za negovanje krompirja Friderik Veliki, ki je dal mnogo krajev nasaditi s krompirjem, a je bil primoran z oboroženo silo krompirjevo polje stražiti proti množicam, ki so bile naščuvane s predsodki in vražami zoper vsako novotarijo. V avstrijske dežele je prišel krompir v tridesetletni vojski. Glavne zasluge za razširjenje krompirja ima pri Čehih frančiškanski red v Pragi, ki je prvi začel saditi krompir na samostanskem vrtu in je naučil širše prebivalstvo pridelovanje krompirja. K popolnemu in splošnemu pridelovanju krompirja pa jr prišlo šele v letih 1771. in 1772.. ko je velika beda in slaba letina prisilila ljudi, da so segli po novem živilu ter odložili vse predsodke in babjo vero proti tej prekoristni poljski rastlini.
Uredniki listov v Rusiji oproščeni vojaške službe. »Vossische Ztg.« poroča iz Stockliolma: Car je izdal odlok, po katerem so oproščeni vsi člani uredništev vojaške službe. V tem odloku pravi car, da je delovanje urednikov za organizacijo cele dežele, da se nadaljuje vojska z vso močjo, največjega narodnega pomena.
Od »mrtvih« vstal. O tem dogodku poroča : Česky denik« tole: V Horševi Tyni se je pripetil naslednji slučaj; V teku lanskega leta je prejelo tukajšnje županstvo poročilo vojnega ministrstva, da je Jožef Dittrich iz Horševe Tvne padel na bojnih poljanah junaške smrti. Sočasno je vojno ministrstvo prosilo za fotografijo padlega junaka, da bi ga uvrstili v album avstrijskih junakov. V veliko, nepopisno presenečenje se je rečeni »mrtvec« vrnil te dni domov. Dittrich je bil na bojišču ranjen v glavo in je po bitki nezavesten ob-iežal v mlaki krvi in zato so ga tovariši smatrali za mrtvega in kot takega naznanili vojaškemu poveljstvu. Čez več ur so ga našli Rusi, ki so ga hoteli pokopati, pa je v poslednjih trenutkih napravil nekaj kretenj. Rusi so ga odvedli s seboj. Ko je v bolnici okreval, so ga poslali v Sibirijo, odkoder je bil po preteku 21 mesecev poslan kakor vojni invalid domov. — Naj torej nihče ne obupa, če so minili tedni in meseci, da ni dobil nobenega glasu od dragega mu bojevnika iz daljne dežele. Tudi marsikateri Slovenec se še vrne, za katerega dušo se danes že moli in sv. maša bere.
GOSDOOorSlVO.
Zatiranje kme ijstvu škodljivih ptic potom streljanja. Streljanje škodljivih ptic je bilo v političnih okrajih Litija, Kočevje, Krško. Rudolfovo in Črnomelj zopet dovoljeno z odlokom deželne vlade z dne 17. septembra 1915. št. 21.780, za politični okraj ljubljanska okolica in za mesto Ljubljano pa z odlokom deželne vlado z dnn 8. oktobra 1915. št. 27.968. Tedaj more vsaka zanesljiva oseba, ki si je iz-poslovalo dovoljenje, nositi in rabiti v to potrebno strelno orožje. Za kraje ,ki se nahajajo v okrajnih glavarstvih Kranj, Radovljica, Kamnik Logatec in Postojna ni pričakovati, da bi se streljanje splošno z odlokom dovolilo, vendar pa je deželna vlada v očigled velike škode ki jo škodljive ptice povzročajo vedno pripravljena čimpreje izdati zanesljivim osebam dovoljenje za streljanje, seveda ako v to pritrdi tudi 5. armadno poveljstvo. V ta namen ji> vložiti prošnje potom županstva na odgovarjajoča okrajna glavarstva, katerim je od deželne vlade naročeno, da v tej zadevi hitro poslujejo. Vsa okrajna glavarstva so dobila tudi nalog storiti vsu mogoče za zatiranje lisic, dihurjev, kun in podlasic in se posebno zahteva izdatno zatiranje omenjenih živali posebno od lastnikov in najemnikov lovov. C. in kr. vojno ministrstvo je za napravo strelne municije že odstopilo 10 vagonov svinca in bo krilo tudi potrebo smodnika v največji meri, ki bo mogoča. Z ozirom na razdeljevanje in prodajo strelnih potrebščin bo izdalo c. kr. trgovsko ministrstvo posebna določila.
v pokoju, vojaščine trajno prost, samec, z večletno pisarniško prakso, sprejme proti primerni plači naj si bode ka-koršnokoli službo. Ponudbe sprejema ----- uprava lista pod št. 2182
Zbiratelj kupi
stare podobe stare okvirje
in druge stare umetnine in jih plača po dobrih cenah. Ponudbe z navedbo predmeta, naslova in stanovanja se prosi na upravo „Slovenca" pod šifro „Starine".--2178
Išče se inteligenten, mlad mož
(ali gospodična), kateri ima veselje do
zobotehnihe
Prednost imajo zlatarski delavci. Po-praša se na Marijinem trgu št. 3, II. nadstropje	2189
za 10 kilogramov se takoj kupi. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod št. 2188 Tehtnica.
Sprejmem
licenc
Prazne vreče
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trg. firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupuje po najvišjih dnevnih cenah
suhe sebe.
Sprejme se: solidna in pridna
lif^biirio
v •
Istotam se kupujejo
po najvišjih cenah
konjski mesar na Glincah pri Ljubljani gostilna »AMERIKA«.
Suhe gobe, trčen med, vosek, kimelj in janež
po vzorcu kupuje tvrdka
Maks Lavrenčič, Gradec, 2115	Etisabethstrasse 22.
јепсз
sprejme „KINO CENTRAL" v v deželnem gledališču. Samo pismene ponudbe na ravnateljstvo »KINO CENTRAL« v deželnem gledališču. — 2170
za trgovino z mešanim blagom. Anton Kobi, Oplotnica, štajersko.
Deželni odbor Kranjski vzame v svrho nastanitve c. kr. deželne komisije za agrarske operacije v najem
s 7 do 8 sobami. Pismene ponudbe obsegajoče natančen naslov, letno najemnino in termin oddaje stanovanja, je nasloviti na »Deželni stavbni urad v Ljubljani.«
se sprejmejo v vso oskrbo pri nemški družini. Na razpolago glasovir. Naslov pove upravništvo pod št. 2134.
(tepke) za kuhanje
¥S im
Veležganfarna sadja ""	gs
UUEUANA.
za svojega 8 letnega sina veščega vestnega
T7
sigurnega nastopa. — Ponudbe pod »Zagreb 21S4« na upravo tega lista.
izurjena špecerijske in manufak-turne stroke	SliBŽlie
Naslov pove uprava lista pod št. 2165.
nove in stare |;;||р| vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.