it 36. V Gorici, v soboto dne 30.< marca 1907. idila trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek* . t0 n|, i. uri popoldne ter stanp po poŠt ";! sna ftli v Gorici na dom po§iljana: Tečaj XXXVII. ft.amW««'5tevi,ke sUnej° ,0 vin' SOfiA" i"111 naslednje izredno priloge: Ob no-letii „Kažipot po Goriškem in GradišCanskem" in t fiipdt po Ljubljani in krai^jškiF MStih"?'^'^--*'¦* ', J i."u „Vojni red železnic, parnlkov in poštni* fj'„ t.',r uiesoeuo prilogo „Siovenski Tehnik". v.uoCiiino .sprejema upravniStvo v Gosposki ulici ' .'"-']. nad^tr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček i naroČila brez doposiane naročnine se ne oziramo. * Odlasi in poslanice se računijo po P*tiu*i*t!ili- dc^ ;,„0 i-krat Ui v, 2-krat 14 v, H-krat I-2 v vsaka T Večkrat po dogodbi. Večjo črke po prostoru. ""ifcllaine in spisi v uradniškem delu 30 v vrsta. Za L*>¦» v o oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narodr svobodo in napredek!« Dr. Kresnic. ........-........-.....---------------------- -¦-........- . . i Uredništvo so nahaja v Gospo: i ulici št. 7 v Gorici v I. nsidstr Z urednikom je mogoč^ govoriti vsak dan od 8. do 12. dopolndne'ter od g. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1 2. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki nliei št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plafiatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le u r e dn i S t v u. NaroSnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, r.aj se pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC" izlila neodvisno od »So5e« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnati: Schwarz v Šolski ul.,,lellersitz v Novaki ul, Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališki ulici, L Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št...22.;._v.Jtata v tobakami Lavrenčič na trgu della Caseroia. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon ftt. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. flou uolilni red L jpislni zbor in dr, Gregorčič. F u. Dr. Gregorčič se je trudil pri Rebku Lbiti kako dobro stian na novem volilnem redu. Toda na tem svojem stvoru t mogel pohvaliti drugega nego to, da t poprej voiilci slovenskih mest (kate-llipa?) In trgov volili v Tolminu, pri Lner so izgubili po *1 dni časa, sedaj L so dosegli (t), da se to spremeni. Dosegli so res imenitno spremembo, pa \ Škodo Slovencem. Gorico so pritiskih' k furlanskim mestom in trgom, v Slovenski skupini pa so pritegnili Sv. Križ, izpustili pa take industrijske kraje kot je Miren, Solkan, Podgora; in do-Lgli so, da volijo v tej skupini Lahi 4 bilanco, Slovenci pa enega samega. Kar se tieo te spremembe, smo prepričani, da bi Slovenci iz trgov rojše ho-fcli še naprej volit v Tolmin kot pa da io s pomočjo viteza Gregorčiča prav v tej skupini tako zapostavljeni in osle-barjeni. E Upiral se je tudi dr. Gregorčič. itavil je, da so zahtevali Lahi, da se pita cenzus za slovenske veleposestnike na 200 K, kakor je bila stara določba za Furlanijo; in temu da se je fipii ker bi prišla s tem v nevarnost ilovenska narodna posest. Upiral se Je... ali kdo ve, če se je bilo sploh hsba upirati. To »upiranje« diši po laži. jiam se zdi, da se ni bilo treba sploh lic" upirati, ker so najbrže Lahi sami kaižali cenzus na 100 K. In storili so to ptegadel, da se ojači njihova moč v reieposesiniški kuriji. On se ni nič pral, da bi varoval »slovensko na-pdno posest«, ampak pomagal je prav pavijan* jo v nevarnost! Tako je to spiranje v pravi luči S Pa kaj je še dosegel don Antonio ? r»vil jef da je v kmečki skupini gorita okolica volila 2 poslanca, sedaj pa je dosegel, da se število mandatov v goriški okolici za kmečko skupino zviša na 3. Glejte, kaj je vse dosegel! Ali takoj je moral svetli vitez še dostaviti, da so Lahi zato zahtevali še enega za Furlanijo. Kaj je potem pravzaprav dosegel? Za tako doseganje se lepo zahvaljujemo. Hinavec ni hotel povedati, da v skupini mest, trgov in industrijskih krajev dobijo Slovenci le enega poslanca, ampak prešel je na viorico, češ: laški mestni okraji so se združili v en volilni okraj s 4 mandati, kar je za Slovence udarec, ker izgube upanje, da bi odločevali pri volitvah v Gorici. Rekel je še, da so Lahi to zahteval:', ker se boje socijalistov. Postojmo tu, postojmo ! Resen človek se mora tu najprvo zgroziti nad predrznostjo duhovnika Gregorčiča, da se upa o teh rečeh tako zvitarsko govoriti, da tako bagatelizuje pomen Gorice za nas ter z neko cinično nesramnostjo priznava, da ker so Lahi zahtevali, se je on s svojimi pajdaši udal. Zavoljo lepšega je priložil laž, da se Lahi bojijo socijalistov. Iz govora dr. Gregorčiča je razvidno, da je razpravljal z Lahi načrt volilnega reda za deželni zbor, prodno je prišel ta načrt na dnevn" red X. seje deželnega zbora. To moramo imeti vedno pred očmi, to morajo čitatelji najbolj vpoštevati, da jim bo jasno, zakaj je bilo potreba le nekaj minut, da je bil v zbornici sprejet volilni red. Lahi in slov. klerikalci so se pomenili poprej lepo med seboj in so kar sprejeli v zbornici volilni red; proti sta glasovala le naša napredna poslanca. V zbornici je Gregorčič s svojim pajdaši le potrdil, kar je poprej zmlel z Lahi. On se je udal že prej ter bil zadovoljen z zahtevami Lahov in nič ni imel proti krivici, da se izroči Gorica na milost in nemilost Lahom. Na shodih poprej pa je pridigal boj Gorici, ki mora postati slovenska ! Kak humbug, kak- sleparija je bilo to pridiganje, to je pokazal Gregorčič pri barantanju z Lahi glgde* Gorice. Niti besede ni Črhnil proti. Lahi so zahtevali, in ker so ! zahtevali, naj imajo, tako je odločil vi-| tez z Vršnega. In tak človek se drzne j še stopiti med naše ljudstvo. Dosti časa je imel naše ljudstvo za norca ! Ljudstvo, vzemi bič ter poženi lenuškega izdajalca in narodnega požeruha v semenišče na delo! Dolilno gibanje. Glas s Krasa. »Primorski list" od 21. marca 1907. štev. 12. je poln priporočila za klerikalnega kandidata dr. Laharnaija, nasproti temu pa blati na vse možne načine naprednega kandidata Štroklja. Med drugim navaja „Prim. list", da Štrokelj ne poseduje nikake zmožnosti za državnega poslanca, pač pa morda za kakega župana. Da jo to zlobno obrekovanje, je celemu Krasu in Vipavski dolini znano, mi vemo, kaj je in kaj je bil Štrekelj. Sam gosp. župan Pavlica v Kihembergu, njegov stric, mora priznati, da Štrekelj poseduje vse zmožnosti za državnega poslanca, a ne more tega storiti, ker ima vezane roke po sinu v Gorici. Njegove zmožnosti so znane sploh občno, posebno pa, kar so tiče gospodarskih zadev. Da ni Štrekelj jurist kakor dr. Laharuar, to nič ne de, a da dr. Laharnarja prekosi, se lahko z mirne vestjo reče. »Primorski list" napada vse možne osebe, ki ne trobijo v njegov rog ter trd5 da glas komenskega župana in podžupana velja ravno toliko, kakor glas najubož-nejšega kmeta. Mi trdimo pa, da glas naj-ubožnejšega kmeta velja ravno toliko, kolikor glas goriškega knezonadškofa, ki je vendar več kakor župan in podžupan komenski. Dalje trdi „Pritn. list", da Štrekelj ima samo to dobro lastnost, da je Kraševec, a mi trdimo nasprotno, da dr. Laharnar ima samo to dobro lastnost, da je Tolminec, česar naj nam njegovi sorojaki ne štejejo v zlo. Žalostno bi bilo, da bi nas ljudje izven volilnega okraja tudi nadalje zastopali, kakor se je to godilo do danes. Da je, Štrekelj zmožen zastopati koristi svojih volilcev, je pokazalo njegovo delovanje v deželnem zboru goriškem, to je sam „Čot" iz Vol-čjegagradu na javnem shodu v Komnu priznal, ki je stal v bližini Šreklja a ni zaprosil za besedo, da bi g.-ajal njegovo delovanje. Ako bi bil Štrekelj v državnem zboru ' tudi »divjak«, bi vender za naš volilni okraj veliko več koristnega storil kakor dr. Laharnar, ker pozna kot posestnik dobro kmečke potrebe, katere bode gotovo, ako bo izvoljen, zastopal popolnoma v korist kmeta. Pa najbrž mu ne bo treba biti „divjaka, kajti ne verjamemo, da bi vsi izvenkranjski poslanci zlezli pod Šusteršičev plašč. Tje pa bi lezel Laharnar. — Za poslanca pod kapo nemškutarja Šu-steršiča bi se lepo zahvalili Kraševci. Da je Štrekelj protiverski in v socijal-nein ozira neizkušen mož, more trditi le „Prim. list", ki vedno laže; mi poznamo Štreklja kot dobrega kristjana. „Prim. list" ima tudi neki napad na Komence in Štreklja v zadevi osnutjo samostojne ljudske šole za Volčjigrad. Povedano bodi na tem mestu, dB J8 dr. Laharnar oni mol, ki jo Volčjegrajcem prvi šolo odbil, kajti prvi komisijonelni ogled glede te zadeve je vodil dr. Laharnar sam kot predsednik c. kr. okraj, šolsk. sveta v Sežani. On sam jim je prvi javno izrazil, da je daljava iz Volčjega-gradu v Komen po zakonu prekratka, da bi Volčjegrajci lastno šolo dobili. Da je to res, pove dr. Laharnar lahko sam, ki je z uro v roki prehodil zelo počasi pot iz Volčjegagradu v Komen ter na podlagi tega izjavil Volčjegrajcem, da je nemogoče, da bi dobili lastno šolo. Torej Volčjegrajci iz tega lahko sami razvidijo, kedo Je pili kriv, da niso dobili lastne šole. Vse drugo, kar pisari gosp. „ČotM v „Prim. listu", ni vredno, da bi se mu odgovarjalo, ker mož ne zasluži tako visoke časti. Ker sta „Goricau in „Prim. list" v sorodu, j\«na ni zameriti, ako v svoji pisavi soglašata. >:adnja „Gorica" trdi namreč, da se je težko nabralo glede izjave v „Soči" 41 podpisov za domačina; to je'grda laž in kaj takega more trditi le „Gorica". Pri tej izjavi ni šlo za to, da jo morajo podpisati vsi i Komenci; podpisal jo je le oni, ki je Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ^ »Treh mušketirjev". ===== Francoski spisal: ^ ALBXANDRE DUMAS, ===== 1 (Dalje.) h*. Aramis je potegnil vrv za seboj ter zaprl ; 0'Artagnan se je ogledal. Sikdar ni še videl tako bojevito in hkratu tako r*egantno opravljene sobe. V vsakem kotu so viseli M&Urofeji, ponujajoči očem in roki razne vrste me-p*> in štiri velike slike so predstavljale kardinala [•°Praine, kardinala Richelieu-ja, kardinala Lavalette r)0r(*eaux-škega nadškofa v njihovih vojnih opravah. jwa poleg tega ni nič označevalo, da stanuje tu kak ^ \ z'ast* pa je bila postelja s svojimi čipkastimi ogrinjali in odejami bolj podobna postelji majhne ^vajenke nego postelji moža, ki se je zaobljubil, da bo služil nebesa z vzdržnostjo in bičanjem. l T* ^* gledate moj brlog, pravi Aramis. Ah! ap moj, oprostite mi. Kaj hočete! stanujem pač kot *rln«ianec. Toda po čem se ozirate? ,m. "~\G'edam, kdo vam je vrgel vrv; nikogar ne > "^vendar ni mogla priti vrv sama od sebe. ^ Ne' Baz»i jo je spustil dol. L* a! vsklikne d'Artagnan. Ie$kn J0(Ja moj Baz,n» nadaljuje Aramis, je razumen ene i6 bU toliko ob?iren, da je odšel, vide\ da vraeam aam. Sedite, dragi mojr in kramljajva! porinil d'Artagnanu širok nase je ta zleknil ter naslonil s — In Aramis je slonjač, v katerem \ komolci. — Najpoprej, vi večerjate z menoj, ali ne? vpraša Aramis. — Da, če želite, in celo z velikim veseljem, povem vam odkrito; pot mi je dala vražji apetit. j — Ah! ubogi moj prijatelj! pravi Aramis, miza ne bo preveč polna, nisem vas pričakoval. j — Kaj mi morda zopet groze »crevecoeur-ske omlete« ? Saj ste včasih tako imenovali špinačo, ali ne? i O l upajva, pravi Aramis, da se z božjo in Ba- i zinovo pomočjo najde kaj boljšega v jedilnici Častitljivih očetov jezuitov. — Bazin, prijatelj Bazin, pridite sem! Vrata so se odprla in prikazal se je Bazin; toda ko je ugledal d'Artagnana, je vskliknil z glasom, ki je bil podoben obupnemu kriku. — Moj dragi Bazin, mu pravi d' Artagnan, veseli me, da vidim, s kako Čudovito gotovostjo znate lagati, — celo v cerkvi. — Gospod, odvrne Bazin, naučil sem se od ča-stitih očetov jezuitov, da je dovoljeno lagati, če laže človek z dobrim namenom. Prav, prav, Bazin! D' Artagnan umira gladu in jaz tudi, postrezite naju z dobro večerjo, kolikor je v vaših močeh, in pred vsem, prinesite nama dobrega vina. Bazin se pokloni v znamenje pokorščine, globoko vzdihne in odide. — Sedaj ko sva sama, pravi d'Artagnan ter obrne pogled od sobe in pohištva na lastnika in nje- govo obleko, dokončajo s tem svoje opazovanje, povejte mi sedaj, dragi Aramis, od kod pri vragu ste prišli, ko ste padli za Planchetov hrbet? — E, zlodeja! pravi Aramis; saj vidite, iz nebes! — Iz nebes! odvrne d'Artagnan ter dvigne glavo; tako malo ste prišli od tam kot pridete kedaj tja. — Dragi moj, pravi Aramis z nekim gizdalinskim izrazom v obrazu, kakršnega ni d'Artagnan nikdar zapazil na njem, takrat ko je bil še mušketir, če že nisem pal iz nebes, sem pa prišel iz raja: in to dvoje si je precej podobno. — Glejte no, kako dobro vedo vse modrijani, pravi d' Artagnan. Do sedaj se niso mogli sporazumeti, kje je bil pravzaprav raj: jedni so ga postavljali na goro Ararat, drugi med reki Tiger in Eufrat; iskali so ga tam daleč, dočim je bil čisto blizu. Raj se nahaja v Noisy-le-Sec-u, pred gradom pariškega nadškofa; ven se ne pride skozi vrata, temveč skozi okno; iz njega ne vodijo mramornate stopnice skozi stebrišča, temveč veje košatih lip, .in angelj z ognjenim mečem, ki ga čuva, je menda izpremenil, kakor se mi zdi, svoje nebeško ime Gabrijel v bolj posvetno ime princa Marcillac. Aramis se je glasno zasmejal. — Vi ste vedno vesel tovariš, dragi moj, in vaš duhovit gaskonski humor vas ni še zapustil. Da, res je nekaj resnice na vsem tem, kar mi pravite; samo tega ne mislite, da je gospa Longueville ona, v katero sem zaljubljen. — Vraga, kako naj to mislim! pravi d' Artagnan. Ce ste bili tako dolgo zaljubljeni v gospo Chevreuse, bil slučajno doma, ker v tem Času so ljudje večinoma na delu. Nekaj istine je pa vendar na tem, kar trdi »Gorica*, in sicer to: Občinski sluga je bil s to izjavo tudi pri udu obfi. starašinstva gcep. "ifa Kotniku, c. kr. notarju in posestniku v Komnu, za podpis, a ta je izrecno izjavil, da se v take stvari ne meša in da sploh takih izjav ne podpisuje. To je bilo od njega že naprej pričakovati, ker dr. Kotnik je najhujši kranjski klerikalec, ker hodi, sploh kadar pride v cerkev, najzadnji k sv. maši in gre najprvi iz cerkve, in trd Nemec, ki uraduje v slovenščini le zato, ker mora, če noče svoje pisarne zapreti. Da je to resnica, je pokazal njegov nastop na nupnera klerikalnem shodu v Komnu, na katerem je dr. Kotnik izjavil, da Štrekelj ni vreden niti toliko, da bi dr. Laharnarju stremena pri čevljih 0^^ narodnosti, kar je ravno krivo, da je on Štreklju nasproten, ker Štrekelj je znan naroden mož, kar dokazuje celo njegovo življenje. Dr. Kotnik bi bolje storil, da bi se ne mešal, v take zadeve, ker v tem slučaju bo še bolj nervozen kot je danes, česar mu mi ne privoščimo. Dr. Kotnik se v tej zadevi toliko razume, kolikor v kmetijskem odseku c. kr. kmetijskega društva v Gorici, v katerem se nahaja. — Tako napadanje našega domačina Štreklja od strani nemškutarskega Kotnika z ogorčenjem odbijamo. Sram naj bo farškega brezdoiiiovinea, da se drzne kaj takega izustiti! Mi danes vabimo naše volilce, da se ne dajo begati po lažnjivih listih, kakor je „Priffi. list" in »Gorica", ter priporočamo vsem zavednim volilcem, da oddajo brez strahu 14. maja svoj glas za našega domačina Alojzija Štreklja! „Plahajnarji" pri Rebliu. (Z Vipavskega.) Dne 24. t. m. so imeli »Piahajnarji« pri Kebku volilni shod. Vabili so v „Prim. listu* na shod, kakor da bo isti j a ven, a bil je, ker se ljudstva bojijo, zaupen. Po novem zakonu se ni bati nasprotnikov na ghodu, ker ga nikdo ne sme razgnati, a La-harnarjevi junaki so se bali, ker so dobro vedeli, da bi pri glasovanju premagali Štrek-ijevi pristaši. No, pa saj so jih vkljub temu lepe slišali, in če je vladni dohtar iz Bukovine pameten, ne pride več na Vipavsko, kjer so prepričani, da v strokovnem znanju in politiki ne segne ta koristolovec Štreklju niti Ho kolen. Do zdaj mi Vipavci še nismo slišali njegovega imena nikoli. Pripeljal pa je iz Sežane s seboj tudi znanega tajnika Rastjo, M je reva celo na dvorišču med naprednjaki prodajalo svoje neslanosti za Plahajnarja. Ima se zahvaliti razsodnosti nekojih, da jih ni dobil po umazanih ustih. Tu, tu naj išče »Gorica" lepe preteklosti in naj si želi pozabljivosti, pa naj čas ti ta Petru iz Bukovine, ki ga mora tak mož pi iporočatii... Najbrže po ukazu se je udeležil shoda tudi sežanski nadzornik, bivši Laharnarjev uradnik: pa nam boste pravili, da ni tu vladni prst, menda bo še krempelj 1 Večje število je pripeljal na shod znani čavenski junak Kosec in čednostni Pavlica, dolgouohti Vidmar, pa možakov Volk; g. Gruntarja in še par drugih iz Šmarij je pripeljal tamošnji župnik, ki se je vsled tega držal zelo vojaško-resnega obraza... To so nam bili skratka sami čisti kristjani, čista nedolžna deteta, dediči nebeškega kraljestva, Zdolaj pa smo bili sami nKozli* in akoštruni", izmed katerih se jih je nekaj tudi med izvoljeno gardo zaupnikov vrinilo, kjer je dr. Dermastija v družbi dr. Gregorčiča in drugih Plahajnarjev razvijal svoje talente. Rekel je._med_JrogmA..»^l.y#^_P?' rola, da mora kmet kmeta voliti ; kako bo pa prišel tak poslanec do cesarja, ministrov in drugih takih glav, ko tega nežna. — Ko ste vi kmetje v grehih, pokličete na pomoč duhovnika, da vam jih odpusti, ne pa kmeta. Ko ste bolni in že smrt trka na vrata, ne pokličete kmeta, temveč zdravnika na pomoč. Sedaj ko se vam slabo godi in imate polno potreb, pokličite dohtarja na pomoč in ta an-gelj rešitelj je tukaj, je dohtar Plahajnar!" Take-le klobase napravlja zeleni dohtar Der-mastia, katerega bi se menda res za potrebo dalo duševno preiskati s tistimi vred, ki ga radi poslušajo. Zato dovolj o tem! Nasprotniki smo potem napolnili sobo ter tam kakor prej in poslej pri slovesu klicali „živio" Štrekelj! Ljudstvo ima danes s svojim glasom isto moč kakor kak župnik ali pa njegov podrepni župan, zato brez skrbi v boj za Štreklja, ki je z ministri večkrat občeval, kakor je Drmastia o njih praviti slišal, in je več sveta obhodil po svojih gospodarskih in kmetijskih poučnih potih, nego ga kak prite-penec iz Iz Riftemberga. Naš pobožni Pavlica,- katerega ljudstvo domače zelo »ljubi«, in njegov sin dr. Drejc v Gorici zelo delujeta proti izvolitvi Štreklja, zato pa lahko verujete „Prhn. listu", ki pravi, da za Štreklja so samo njegovi sorodniki vneti. Močnega pobočnika ima zdaj Pavlica v župniku Štrancarju, ki je začel celo z moko loviti volilce za Laharnarja. Pa ne bo nič pomagalo. Voliici poznajo ta dva prijatelja, ki mu hočeta obesiti zdaj na pleča tisoče in tisoče nepotrebnega davka za še bolj nepotrebno zidanje in to zgolj le iz svoje kaprice. Vi Pavlica in Štrancar koman-dirajta svojega „regaaista", ki je kriv, da ljudstvo skoro več k maši ne hodi. Pri volitvi pa naši glasovi ne bodo nič manj vredni kakor vaši, katere pa bomo oddali po svoji volji; že vzamemo moko kjerkoli, ker jo moramo povsod plačati. DOPISI. iz ŠiBpiSl. — (Šempaski župan v Grčevih krempljih). — Torej naš g. župan se je prelevil, on se. valja v prahu pred župDJkovim posvečenim telesom. V to smo bili mi Šempasci že nekako pripravljeni, da ni mož beseda, da ni mož trdnega značaja, ali vseedno se nismo nadejali, da ga tako hitro obsenči GrČev duh. Šempaski župan Le-ban je bil izvoljen po smrti g. pl. Monarija, in sicer od napredne stranke, ker klerikalci so imeli drugega, ali ko so bili uverjeni, da ne zmagajo, so se udali ter i oni volili njega. Naši možje ter splošno vsa občina so stavili v njega vse upanje, kot moža trdnega neizprosnega značaja, kot ga ravno naša občina potrebuje v teh burnih časih. Nadejali so se, da naša vas s smrtjo pok. Monarija izgubi tisto slabo znano ime občine, v kateri je župnik-župan. A vračajo se isti časi; naš g. župan je izgubil pogum; srčnost, kojo je kazal v prvo po izvolitvi, je polagoma pojemala, duh iz župnišča gaje omamil, spokoril se je ter se sedaj kot spokorjen grešnik valja pred nogami g. nunca, ter s solzami objokuje 3torjeni „greh", proseč ga odpušanja. Mi Šempasci pa smo trdno prepričani, zakaj je naš župan kar čez noč postal slamnat župan! V Iz Šempasa se gradi skladovna cesta čez Vogrsko do Volčjedrage. Delo se vodi vse nekako pod Grčevo komando, on je kot nekak „poduzetnik", župan Leban pa njegov Bvorarbeitertt. Tu pa zasluži naš dični g. župan lepe denarce. Pod komando našega g, nunca pa ne more biti nikdo, ako ni njegov; tega se je naš g. župan tudi bal, da izgubi lepi zaslužek, nevredno zaslužen — in pa častni naslov .,vorarbeiterja,(. Tukaj mu je bilo dano na izbero, ali ostati mož trden ter še nadalje županovati, pa izgubiti tisti nevredno zasluženi denar ter častni naslov „vorarbeiterja", ali pa vreči se pod noge g. župniku ter dalje ostati v isti »časti", pri lahko prisluženih denarcih. Tu je naš Leban omahoval, dolgo ni vedel, kaj bi naredil, slednjič se je podal na milost in nemilost. Kro-nice in pa „čast", vse to je premagalo. Sedaj imamo zopet v Šempasu župana iz slame v krempljih komande iz farovža. Upamo pa, g. župan, da ure Vašega županovanja so Štete; mi Šempasci smo dolgo, dolgo spali, ali sedaj hvala Bogu, sedaj odpirajo se tudi nam oči. Vi, g, župan, ste nas izvodili na led; upanje^ koje smo v Vas stavili, ga niste bil vreden, Vi ste pri nas figa mož, za Vas ni prostora v naši sredi, mož kot ste Vi, ne more biti za župana v našej občini, močno bi nam ugajalo, da idete takoj v pokoj, ako ne, Vam ga damo pri prihodnjih volitvah, tega bodite gotov. Il KO&arida. — Preludij za državnozborske volitve se je vže začel. Marsikdo ne bo hotel verjeti, a resnica je vendarle. Ta predigra se pravzaprav ne začenja pri nas, marveč v naši deželni hiši z razdelitvijo podpor posameznim društvom, občinam, cestnim odborom itd. Tudi nam so prihrulili dve podpori in sicer „ Olepševalnemu in pogozdovalnemu dru- štvu" in „ Katoliškemu izobraževalnemu a 1 štvu«. Prvo društvo, ki je povsem nepoliJ" I in skrbi za olepševanje trga in privabljVl ptujcev v Kobarid, je dobilo 100 K (reci 100?! podpore; drngo društvo, čegar namen je n, I komur dobro znan: gojiti klerikalizem, seia«I razpor med prebivalci sodnega okraja, vzgjv hinavce in petoliznike, je dobilo pa 300 J podpore. Bližajo se seveda državnozborske v litve, treba bo napojnine. Pa naj še kdo rež° da so ti vzor-katoliški poslanci nepristransj/ postopali pri razdelitvi podpor. ° Pravicoljia Iz Certlia. — Poročal sem že zadnjic izidu občnega zbora naše Čitalnice. Naj rf nekoliko spopolnim zadnji dopis in p07JjS kakšne posledice je imela naša zmaga na tea občnem zboru. Takoj drugi dan se je p,^, splošni bojkoL «d klerikalne strani in snieg ' vam je bil ta bojkot, da smo se mu od src* smejali, še bolj ko po končanem občnem zbora poparjenim klerikalcem. Znosili so se n. pr. nad streho 3/4,. covega voza, katero je imel shranjeno v v \ sedovem kozolcu blizu Gospodarskega doma. Uboga streha je morala izpod kozolca ven fe ker ni hotela oditi sama, so jo prijeli in. 04. nesli pred Makucovo hišo. S tem je bil zadan smrtonosni udarec celemu ^liberalizmu" y po kneženi grofiji goriško-GradiŠčanski. Neki mizarski mojster, ki je oddal gl« za našo listo, je moral takoj drugi dan odi«. ljati nekaj desk, ki jih je imel spravljene pg streho Gospodarskega doma. Še hujša nesr^ je zadela n. pr. drugega Čitalničarja, ki j?| volil z nami. Brumni sosed mu je menda odpovedal vožnjo gnoja, vsled tega mora sevedi propasti celo gospodarstvo našega volilcaii ne kaže mu drugega kakor takoj po Binkoštii v Ameriko. Naštel bi lahko Še mnogo enakih sli-čajev tega strašnega bojkota, vendar se že k naštetih izprevidi vsa onemogla jeza naših pobožnih klerikalcev. Kdor" se hoče prepričati, kako ti ljudje v svoji onemoglosti bijejo in grizejo na m strani, naj čita zadnji dopis v »Gorici" z kt 26. marca 1.1. V celem dopisu so sami osebi napadi, katerim se zadovoljno smehljamo, kakor bojkotu. Menda edina resnica v celesj dopisu je citirani pregovor, da prazen sod »i močan glas. i Res je glas onega soda, ki izliva v ,(* rico" tako gnojnico, močan in lahko prepii celo deželo o oliki naših klerikalcev. Zadnji čas je že res bil, da smo jih prisilili, .¦!* ustanovijo svoje „katoliško izobraževalni! društvo" v katerem naj se naučijo ti brumni klerikalci vsaj nekaj najpotrebnejših božjih zapovedi in olike. Od naše strani želimo torej novemu izobraževalnemu katoliškemu društvs največ vspeha, ob smrti Čitalnice in Bralnega društva pa ga povabimo na pogreb — sevedi le če se bodo člani naučili do takrat potrebne izobrazbe. (Dalje u pniogi.) potem menda niste podarili svojega srca njeni naj-j ljutejši sovražnici. — Da, res je, pravi Aramis zamaknjeno, da, to ubogo vojvodinjo sem nekoč zelo ljubil, in če hočemo biti pravični, moramo pripoznati, da nam je mnogo koristila; toda kaj hočete! morala je zapustiti Francijo. Ta prokleti kardinal je bil tako silen bojevniki je nadaljeval Aramis ter se ozrl na sliko nekdanjega ministra: dal jo je prijeti ter odpeljati na grad Loche; dal bi jej bil odsekati glavo, pri moji veri, kot jo je dal odsekati Ghalaisu-u, Montmorency-ju in Ciuq-Marsu; rešila se je, preoblečena kot moški, s svojo spremljevalko, tisto ubogo Ketty; čul sem celo pripovedovati čudno dogodbo, ki jo je doživela ne vem že v kateri vfisi in s katerim kuratom; prosila ga je gostoljubnosti, ker pa je imel na razpolago le jedno sobo in je smatral vojvodinjo za moškega, jej je ponudil, naj deli z njim to sobo. To pa se je zgodilo samo zaradi tega, ker jej je moška obleka tako izborno stala; samo še jedno žensko poznam, kateri stoji ravno tako dobro; zložili so bili tudi nanjo sledeči kuplet: LaDossiere, dis — moi... Ga li poznate? — Ne, zapojte ga, prijatelj. In Aramis je začel kot pravi kavalir: Labossiere, dis — moi, Suis — je pas bien en homme ? — Vous chevauchez, ma foi, Mieux que tant que nous sommes. • Elle est Parmi les hallebardes, Au regiment des gardes Comme un cadet. * (Labossiere, povej mi, nisem li lepa v moški obleki? — Jahate, pri moji veri, bolje nego mi vsi. Ona je med helebardisti hot kadet v polku gardistov.) — JBravo! pravi d'Artagnan; še vedno krasno pojete, dragi Aramis; vidim, da vam maša še ni skva-rila glasu. — Dragi moj, odvrne Aramis, saj veste... dokler sem bU še mušketir, sem kolikor mogoče malo stal na straži; sedaj, ko sem opat, berem kolikor mogoče malo maš. Toda vrniva se k tej ubogi vojvodinji. — H kateri ? k vojvodinji Chevreuse ali k vojvodinji Longueville? — Dragi moj, rekel sem vam že, da ni ničesar med menoj in vojvodinjo Longueville: malo koketiranja morda, to je pa tudi vse. Ne, govoril sem o I vojvodinji Chevreuse. Ali ste jo videli, ko se je vrnila j po kraljevi smrti iz Bruselja? j — Gotovo, videl sem jo, in bila je še zelo lepa.| — Da, pravi Aramis; tudi jaz sem jo nekoliko-krat videl v tistem času: dal sem jej bil nekaj dobrih svetov, za katere pa se ni zmenila; prepričeval sem jo na vse možne načine, da je Mazarin kraljičin ljubimec, pa mi ni hotela verjeti, rekoti, da pozna Ano Avstrjisko in da je ta preponosna, da bi ljubila ta-1 kega fakina. Nato se je zapletla v zadevo vojvode Beauforta, in »fakinc je dal pregnati vojvodo Beau-forta in gospo Chevreuse. — Ali veste, pravi d' Artagnan, da je dobila dovoljenje, da se sme vrniti? — Da, vem celo to, da se je vrnila... Naredi kmalu še kako neumnost. — Oh l toda to pot bo morda slušala vaše svete. — Oh! odvrne Aramis, to pot je nisem več videl; izpremenila se je močno. — Ne tako kot vi, dragi Aramis, kajti vi ste vedno isti'; vi imate še vedno svoje lepe črne lase, še vedno svojo elegantno postavo, še vedno svoje ženske roke, ki so postale sedaj čudovite prelatovsk« roke. — Da, pravi Aramis, res je, negujem se zelo. Toda veste li, dragi moj, da bom kmalu star: skoro bom imel sedemintrideset let. — čujte, dragi moj, pravi d'Artagnan z nasmehom, ker sva se tako sešla, pridiva na jasno v stvari: to je glede najine starosti, da bova vedel«? prihodnje, kako je pravzaprav. — Kako to? vpraša Aramis. — No, da, odvrne d'Artag«ian; včasih sem^ jaz za dve ali tri leta mlajši od vas, in če se ne motili mi je že odklenkalo dobrih štkideset let. — Kes! se začudi Aramis. Torej se jaz moto0" zakaj vi, prijatelj, ste bili vedno dober matematik Torej imam že triinštirideset let, po vašem računu Vraga, vraga! Ne povejte tega v hotelu Rambouute moj dragi, to bi mi bilo v kvar. —- Bodite mirni, pravi d* Artagnan, ne zahajam tji- — Toda, res, -?vpije Aramis, kaj dela Bazin, t človeče? Bazin! I :> .urite se vendar, gospod butec midva že noriva od f ,Au in žeje! Bazin, ki je v tem hipu vstopil, je dvignil pr0 nebu svoji roki, drže* v vsaki steklenico. — No, ali bo Že kaj Y pravi Aramis. . — Da, da, gospod, takoj! od vi** Bazin! tod* treba je bilo časa, p^edno sem prehodil vse... ^ — Ker mislite, da imate vedno svoj mežnars plašč na ramah, ga prekine Aramis, in ker Potra' ves svoj čas s čitanjem brevijarja. Toda povem v* » če boste vsled opravkov, ki jih imate v kapelah. P zabili snažiti moj meč, aanetim iz vseh vaših W«^ siovljenih podobic kees ter vas dam ocvreti na nj (Dalje pride.) smejo imenovali kot najbolj priljubljeno sredstvo » boju proti alkoholu. Ker so take limonade izvrstnega okusa in cenejše, kakor vsaka druga alkoholična pijača — kakor-šnegakoli imena — naj bi se uporabljale | povsod. ' Edini izdelovatelj Maršnerjevih šume-I čih limonadnih bombonov je tvrdka: aakar so kmetje pobegnili,zapLstiyši %mvtL PrvL* češka akcijska družba orijent. vili ia 42 ranjenih. Najhujši Boj je mp^mWnffi?1^^bkdffim tovarn Razgled po suetu. Kmelski puntl m Rumunskem. -- Kmetski punti se širijo. -~ V Giurginu so vojaki naskočili tolpe kmetskih puntarjev. Nastala je pravcata bitka. Vojaki so izstrelili tri salve, jtfad 200 kmetov je hotelo pri Podolu vdreti v mesto. Vojaki so jih sprejeli s kroglami, ,^, „.„» mrt> vin Crevatiji. Več sto kmetov je šestkrat naskO' Čilo vojake, ki bi morali končno podleči, da ni pravočasno prihitela artilerija s topovi. Med Bnkareštom in Komeno jo več tisoč kmetov ustavilo poštni- vldk. ""Pobrali ~so vso pošto, a potnikom niso storili nič zalega. — #ad mestom in okrajem Aieksanerija je proglašeno izjemno stanje. V okraju Krajova vlada popolna anarhija. Finančni minister Costinescu ceni vso škodo, ki so jo dosedaj povzročili kmetski punti, na 100 milijonov frankov. V vaseh blizu Gjurgjeva vlada splošen ptrot kmetskega ljudstva. Prišlo je do prave bitke med kmeti in vojaštvom. Ker vojaštvo ni moglo kmetov premagati, je začelo streljati s kanoni in šele potem je bilo mogoče kmete razgnati. — Blizu Krajowa pri vasi Balesci je bil krvav boj med 10.000 kmeti in med vojaštvom, ki je streljalo s kationi in ubilo več sto kmetov. ŠPUSM knlj bolan. — Vedno bolj se zatrjuje po listih vest. da je španski kralj je-tiCen. Za jetiko je umrl tudi njegov oče, 0l)68ll SB Je na brisači v ,velifei vojašnici v Trstu vojaški begunec Luka Mazar, doma Vinogradih — preje A. Maršner. Kralj. Predarlskl deželni zbor je sprejel načrt o izpremembi občinskega in deželnega volilnega reda. Za občine do 1000 prebivalcev ostane volilni sistem po razredih z raajoritetnim principom, v večjih občinah z več kot 1000 prebivalci se sme na 25% prebivalstev uvesti proporcionalna volitev. Občine nad 2000 prebivalcev volijo po proporcijonaluem sistemu. Število poslance/ se pomnoži za dva ter se uvede splošna kurija. Železniški minister Derschatta v Dalmaciji, - Derschatta pride baje drugi mesec s tehniško komisijo v Dalmacijo, da se tam določijo končni sklepi glede" železniških zvez. V Zigrsbtt je umrla Ivana Hartman, stara 104 leta. VelikO železniško Stavko pričakujejo v zahodni Ameriki, ker podjetniki nočejo priznati Vl% zboljšanja plač. Meščanskih ŠOl imajo Čehi na Moravskem 107 155 deških, 52 dekliških). Bosanske kulturne razmere. — v okraju Bosanska Dubica je 20.000 prebivalcev. Šoli sta samo 2 v celem okraju, žandarraerijskih kasarn je pa 5. Sestanek slov. zaupnika* v Kopru. — Minulega četrtka so se sestali v Kopru zaupniki s 1 o-venske narodne stranke radi organizacije in proglašenja kandidata za I. volilni okraj (sodna okraja Buje in Piran ter občini Koper in Milje). Kandidatom je bil proglašen g- Josip Kom pare, župnik-dekan v Ospu in dež. poslanec istrski. Tatjana Leootiera obsojena. — Kakor ravnokar poročajo iz Thuna, je bila ruska revo-lucijonarka Tatjana Leontieva obsojena na 4 leta zapora. Leontieva je vstrelila, kakor znano, lani v Interlakenu pariškega bankirja Miillerja, zamenivši ga z bivšim ruskim ministrom Durnovo. Čike je pobirat neki odvetnik na Dunaju. Odvetniška zbornica je razsodila, da se ga radi tega črta iz liste odvetnikov. To se je zgodilo. ;S ;i to pa se je oglas!! neki odvetnik iz Prusije rekoč, da je bilo pobiranje posledica duševne bolezni; tudi on je trpel na takt bolezni, pa se k sreči še pravočasno reši!. Zbornica naj bi bila poslala svojega člana v sanatorij, ne pa da ga je spraviia ob kruh. ' »Črne čete" I Rusiji. — Pred nedavnim so, kakor smo poročali, umorili urednika 3Ruskih Vjedornosti« Jollosa, kar se pripi-fuje takozvanim »črnim četam*. Značilno Je> da je dobil zdaj že drugi poslanec Hes-serV ki je priporočal in predlagal v dumi odpravo smrtne kazni, smrtno obsodbo od strani teh »črnih čet«. V vas sanlR je rešitev, kličemo s Toisto-lern» ker zakaj bi ne obvarovali narodov Pfed zastrupljenjem z alkoholom — ako je 0 v naši moči — z uporabo izvrstnih, *jravje pospešujočih pijač. Pijoča se pripravlja iz te svetovnoznanih Maršnerjevih lpee'h limonadnih bombonov, kateri se Nova knjiga. — O prvinah in spojinah. Osnovni nauki iz kemije, rndninoznanstva in hriboznanstva. S posebnim ozirom na bra-nitbo pitomih rastlin spisal Frančišek Štupar, tajniški pristav c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljana. Natisnila »Učiteljska tiskarna". 37 podob. .144- strani. Knjiga se dobiva v »Učiteljski tiskarni" v Ljubljani, Gradišče štev. 4, ter stane v tiskarni 1 K 50 vin., po pošti pa 1 K 6G v. *»>»i Dobro idooa kovačnica odda se v najem s 1. junijem u uipauskem trgu. Pojasnila daje upravništvo našega lista. Fotografije brezpiačoo lahko dobi vsaka lepa dama ali gospod vsakega stanu in starosti, ako se pride fotografirat v lepem, originalnem kostumu ali dame tudi v kaki drugi lepi svitli opravi pri fotografu Ani Mil t Gorici Gosposka ulica iL ?, II nadstr. Restavracija Jngiav \ m jpstta japr" priporoča svoja izborna domaČa viaa m pivo. Kuhinja postreže ob vsakem času z gorkimi in mrzlimi jedili. Restavracija se nahaja v bližini drž. kolodvora in je prikladna za potnike, ki se vozijo po drž. železnici. Maršner-ievih- šumečih-bonbonov (malinov-, limonin-, jagodov-, češnjev-, in prvencev okus) napravljene šumeče limonade neprel /ve. Pristno samo z našo varstveno ^tuniko — Razpeča se teh bonbonov nad 40 miljon. na leto. — Edini izdelovatelji: Prva češka akcijska družba orijent, sladkor, in čokoladnih tavam, Kraljevi vinogradi, preje A. Maršner. Pozor! Lepi sveži kranjski špeh brez kože od pitanih prašičev kg 70 nove., kakor tudi fine kranjske klobase, komad po 10 nove. razpošilja -od 5 kg naprej Anton Anžič, mesar Ljubljane. Velika zaloga perja tt]ep in gosjega za pernice in blazine se nahaja u ulici flseoli šteu. 27. (j§ei)e i)izl^c. Božidar Božič pek In sladčičar Sv. Lucija ob Soči Priporoča različne fine likšrje, vino v steklenicah itd. itd. Mlin na vodo, žaga, ali drugo vodno mod z visokim slapom žeM vkupiti proti gotovini ali, s 5% obresti. Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na: Ante Pirnat, kanceiis*, — trst — Veliki Trg. - Hotel Garnl. Otvoritev nove HoMčarae. V ulici za vojašnico (nasproti pokritega trga) se je otvorila nova pi-odajalnica klobukov. Cene zmerne. Blago prve vrste. Pozor! Pozor! Ugodna spomladanska prilika! Kolesa v največji izberi % enoletnim jamstvom od K 90-— naprej. Kolesarske potrebščine; izvrstne zračne cevi po K 31— Fini plašči od K §'50 naprej. — Acetilen-svetilke od K 260 naprej. — Konusi za „FreilauL" z bremzo od K U~ naprej. — Masivne pumpo na nogo, iz litega Železa, od K 1'60 naprej, zvonci od 30 vin. naprej. — držaji od 80 v, naprej, — strešice proti blatu iz kovino ali lesa po K 2'40 za garnituro..— Jeklena prevrtana platina po K 1*80. — Emajl-lak po 50 vin., —- hupo od K. T70 naprej. — Osi. konusi, okovi za osi različno velikosti so vedno v zalogi. ~ Vse potrebščine za motorje in avtomobile, popravila, poniklovanjo, emajliranjo se v lastni dolalntei najtočnojše in po nizki ceni izvršuje. Zahtevajte naš obširni cenik, kateri se vsak dan razpošilja. Razpošiljala Ivrdkaza kolesarsko industrijo: Du^aj, i, StubenrJndg' 6. Zalogo vina in žganja ima T. p!. MADEYSKI v Solkanu št. 326 pri mitnici blizu novena kolodvora V zalogi ima v veliki izberi domaČa, vipavska, briška, furlanska, istrska in dalmatinska vina kakor tudi domače in istrsko žganje zanesi: .> pristno. — Na zahtevo pošiljam uzorce vina in žganja. — Naročila posipam tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom. = Postrežba točna in eene zmerne. = Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom. Spoštovanjem T. pl. Madeyski. Naslov pismom: T. pL Madeyski, Gorica IV. Hotel »Central* vhod Cooo Josipa V^rdiir. 32 - Telovadni frg S*. 6 Ob delavnikih ob 5., 6., 7., 8. in 9. nri. Ob nedeljah ob 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri. Od nedelje 31. marca nov program Kinematografa Cdison najboljši stroj, ki se ne trese (zadnji model). — Vsakih 8 dni prihajajo iz Pariza, Londona, Berlina in New-Jbrka najzanimivejše, resnične novosti. VSPOREB: Usodepolna buča, komično. Sanje ribiča, komično, fantazija. Vohun, divji prizori čerkeske vojne. Siike se dele v sledeče skupine: l. Vojni svet. 8. Ukradeni dokumenti. 3. Zasačena. 5. V taboru sovražnika. 6. V skrivališču. 7. Ujeta. 8. Strašna obsodba. 9. Za konjskim repom. 10. Zasledovan konj. 11. Ujet. 12. Mrtva. Aladin ali začarana svetilka. Bajka iz tisoč in ena noč, (kolorirana). Pantomina-Balet. Posledice vetra, kemično. Vstopnina: I. prostor 50 II. ., 30 za otroke 30 vin. „ in vojake 20 vin. Usako sredo predsfaua za učence po znižani ceni 10 vinarjev.- Vsako soboto nov program. Programi se dele pri vstopu v vseh treh jezikih. Priloga „Sofie" št. 38.i ine 30. marca 1007. SOKdAjB 2T./3. 07. — (G. Pahorju, I vikarju v Sovodnjah.) Z ozirom naj Vašo pridigo z dne 25. t. m., v koji obdol- I žujete društvo »Nada«, da je pohujšljivo, poživljamo Vas, da pridete s konkretnimi slučaji na dan, drugače Vam damo ime, katero pri-tifie takemu govorniku. DruStvo „NadaK. Sežina, — Ker se uže »Gorica« in »Primorski list" bavita z mojo osebo, jima naznanjam, da komaj pričakujem prihodnjega jav- j nega shoda kakor tudi vsake enake prilike, kjer mi bode mogoče „drznitia se, javno nastopati in potegovati se za pravično stvar. Laži in grožnje v omenjenih listih me popolnoma nič ne vstrašijo, ker je „Goricatt pri nas prišla uže v pregovor. Če se kedo imenitno zlaže, pa pravijo ljudje, da se laže kot »Gorica". Nasprotno mi bodo dali taki napadi le priliko razkrinkati javnosti take ljudi, katerih ideal bi morala biti res nevidnost. — Znani dopisnik z Vipavskega (?) menda ne ve, ali pa noče vedeti, da spremlja dr. Laharnarja na niegovih shodih znani Kustja. Dopisniku je bSnda ta človek ideal, in potrebno se mu zdi, da se ta pokaže javnosti. No pa kaj se hoče *, tudi Rustja je bil uže parkrat okloftan, »gliha j vkup štriha" in vrana vrani ne izkljuje očesa. Kar se tiče žalostnih in veselih spominov, raztolmačim po potrebi. Zvedel sem, da tudi nekateri pisarčki pri naši sodniji kažejo strankam pridno s prstom na sGorico\ Tem bi pač svetoval sveto molčanje. Kajti če pa te malo potipljem, potem naj bodo gotovi, da kompetentne oblasti ne porečejo: nSchwamm druber", Konečno bi še naprosil znano Sežansko gospo od „Tolarčkau, da bi tudi današnjo nSočott pokazala svojim gostom, kakor jim je usiljevala sobotno Št. »Gorice". . Ludovik Mahorčič. Domače in razne novice. h potovalno knjižnico »Mrijs*1 je darovalo županstvo Prva čin a 10 kron in županstvo Kojsko 20 kron. Hvala! Živeli posnemovalci, j V Sir. VrtljiOi — Kakor naznanjeno, pri- j redi bralno in pevsko društvo »Napredek* v j Gor. Vrtojbi na Velikonočni pondeljek svojo veselico. Program je obširen in lep kakor je razvideti iz predzadnje „SočeK. Igra „Zupa-nova Micika" bo nudila dovolj smeha in dušnega užitka. Opozarjamo tudi na druge izbrane točke. Upati je, da pridejo gorski Slovenci v največjem številu na to veselico, ker pot črez , polje je kratka in nič prašna, za druge bo pa na razpolago tramvaj, ki bo vozil izpred kavarne »Central" na Travniku od 2. ure naprej. Za okrepeHo bo tudi ciubro preskrbljeno ! Torej vsi v Gor. Vrtojbo v spodbudo prirediteljem in v pomoč tamošnjemu društvu! Slovensko gledališče. — Narodna prosveta V Gorici naznanja predobjavo gostovanja članov slovenskega gledališča iz Ljubljane. Nastopijo v soboto 6. aprila, v nedeljo 7. aprila in v torek 9. aprila. Igrali bodo sanjsko dramo „ElgaB, burko „Na letovišču" in dramatsko bajko »Potopljeni zvon". Opozarjamo na to gostovanje, nadejaje se obi-lega obiska. Klerikllni Mlltje. — Nekak »osrednji volilni odbor" naznanja v današnji „ Gorici" klerikalne kandidate za državnozborske volitve. Oni trije so, za katere vemo že dolgo časa: Peter Laharnar na Krasu in v ajdovskem okraja, F on v goriški okolici, v gorah pa »ljubljenec naroda" dr. Anton Gregorčič. Ta odbor laže, kako navdušeno sta bili sprejeti kandidaturi Laharnarjeva in Fonova, laže pa tudi, da so iz gor prihajala poročila posameznikov in večjih skupin (!) za Gregorčiča. Govorijo celo o »narodovi volji*. Grozovito sleparstvo! No, pa sedaj imamo proglašene pred seboj! S Plahajnarjem so že sklenjeni računi, proti F o n u čujemo dan na dan glasove iz cele goriške okolice, zoper Gregorčiča pa vre po gorskih vaseh tako, da. mu svetujemo že danes, naj se sprijazni z mislijo, da ne bo izvoljen; isti nasvet velja. tudi Fonu! Z lažjo so pričeli, velika laž je današnji njihov volilni oklic, zato pa jih požre laž dne 14. maja 1907. 0 novem volilnem redu za deželni zbor je vendar začela pisati »Gorica". Pa kako ! Iz njene pisave odmeva, da ne more biti potrjen tak volilni red. Taka pisava je sleparska. Volilni red je prikrojen v prilog Lahom, zato je opravičena bojazen, da se sankcijonira! Občine na noge t Gregorčič piše po »Gorici" za slepilo, da ne bo sankcijoniran krivični volilni red, ker hoče, da bi bil sankcioniran. Za- I tegadel hoče odvrniti občine od protestov, ker želi, da postane zakon tak krivičen volilni red. Kdo bo verjel, da so se pomenili Lahi in klerikalci za to, da napravijo nekaj takega, kar se ne more sankcijonira ti V ! I Članek 0 kandidatu Fonu, katerega nam je poslal g. X. iz Gorice, je zadel v živo. To spričuje današnja »Gorica", ki ga hoče smešiti. Ali smešenje se jej ni posrečilo, marveč pokazala je le, kako je zadet kandidat Fon. Ali je že bil pri generalni spovedi pri očetu Andreju Pavlici?! — Gospod X. nam je obljubil še nekaj. Proti kriilčnenv deželnozborskemu volllnpmu redu I sta sklenili protest tudi starašinstvi v Prva- J čini in v Devinu. V protestu se zahteva, da se tak red ne sankcijonira*----- Iz finančni Službe. — Provizorični računski revizor Ivan Lange in računski oficijal A. Vodo-pivec sta imenovana računskima revizorjema v IX. čin. razredu. »Slovansko bralno in podporno društvo v Gorici" I priredi v nedeljo dne 7. aprila izlet s svojim I pevskim zborom. Kraj se določi v četrtek. Opozarjamo gg. člane, da se udeleže i polnoštevilno tega prvega spomladanskega izleta, i Dr. Andrej Pavlica piše in laže o svojem »strniču" g. poslancu Štreklju toliko, da bi sploh ne smel več stopiti pred oltar božji, j Toda radi teh lažij vsejedno nosi brez skrbi duhovsko suknjo ter stopa v cerkev. Namesto j da laže po svojem nPrismojencu* o Štreklju, naj bi vzel rajši v žehto svojega ljubega očeta, tega uzor-katolika in sivega „don Juana". O tem pove lahko dosti resnice... j Pa sinček hodi rajši med tistimi, ki imajo Boga in ljudi za norca. Plačilo pa pride tudi zanj, in takrat spozna tudi, da Štrekelj ni protiverski, ampak očka Pavlica s sinom vred. Prvomestnik družbe sv. Cirila En Metoda mons. Tomo Zupan je odstopil. Vodstvo društva je prevzel namestnik L. Svetec. Pred kratkim je odstopil podtajnik Bradaška radi nesoglasja s prvomestnikom. Na njegovo mesto je prišel vpokojeoi župnik Brce, oni, katerega je škof Jeglič tako nekrščansko preganjal. Tomo Zupan je silil Brceta, naj se gre poklonit škofu ter ga prosit odpuščanja. Ta seveda tega ni hotel — odtod Zupanov odstop. — N5, zadnji čas je, da se korenito spremeni ta družba, ki živi največ od denarja napred-njakov, klerikalci vržejo bore malo, uganja pa klerikalno politiko ter redi preveč tiste riune, i ki so najbolje za pojedanje. Preobrata je treba, preobrata, ki bo družbi le v prid. V poslanca Štreklja se zaletavajo kot stekli psi po »Gorici" in »Prismojencu", trdč, da nima potrebnih zmožnostij za državnega poslanca. Podleži! Kaj ne vedo, kako lepo je j deloval Štrekelj v deželnem zboru za ko- I risti kmeta, in poleg tega, ali ne vedo, kako so ovirali Gregorčičevi pajdaši vsako resnično delo za kmeta. Bavno tako kot v deželnem j zbora bo lahko deloval tudi v državnem. In j vrhu tega bodo imeli naši napredni poslanci za seboj izvrševalni odbor, ki bo podajal vse potrebne podatke za obsežno delovanje v parlamentu. Pri klerikalcih je to drugače. Če bi I bil izvoljen kak klerikalni kandidat, bi tatal sam po Dunaju, o ničem informiran. In vo-lilci bi ga lahko iskali, da bi ga našli ali pa J tudi ne. Pri nas pa je tu izvrševalni odbor, ki bo opravljal delo volilcev. Mi ostanemo v I vednem stiku z ljudstvom in poslanci — klerikalni poslanec pa bi stal visoko nad volilci, katerih bi niti ne pogledal ne. Saj jih J poznamo i Društvo »Nadi" v Sovodnjah priredi dne 7. aprila 1907. veliko veselico na dvorišču g. Kodermaca. — Vspored: 1. Adamič: »Naša zastava", možki zbor. 2. *% »Edgarjeva sobarica", burka v enem dejanju. 3. ,.,% »Ukra- I dena klobasa", burka v enem dejanju. 4. ! Legow: »Mojzes Kohn ali konjska kupčija",. , komična opereta v enem dejanju. Osebe: BarOn, Mojzes, krčmar. 5. Legow: »Kopniški I stotnik", senzacionalna burka v enem dojenju I s petjem in komičnim prizorom. Po veselici ples. Vstopnina k veselici 40 vin., sedeži I. J vrste 1 K,, II. vrste 40 vin., plesni komad J 20 vin. Pričetek točno ob 3l/4 popoldne radi obsežnega programa. K obilni udeležbi vabi I odbor. 0 tistem šempaskem županu pišejo toliko po farovških listih, češ da se je na shodu pri Eebku nanj skliceval posl. Štrekelj, kot da ga je vabil za prireditev shoda. Na to naznanjamo, j da g. posl. Štrekelj ni imenoval Lebana, morda le kraj. Če je imenoval kraj, je to storil le I po pomoti. Štrekelj je dobil vabilo od treh županstev ter od obilo mož ustmeno in pismeno, | da se mu ni bilo treba čisto nič sklicevati na I Lebana, na katerega se tudi ni skliceval. Klerikalci le lažejo. i Divaška Jama bode razsvitljena ob vsakem I vremenu na velikonočni pondeljek od 4.—7. j ure popoldne. Vstopnina 1 K. Slavnemu ob- I činstvu se nudi prilika, da si ogleda to krasno, še premalo znano jamo z mnogobrojnimi raz- I ličnimi kapniki in zastori. Jama je v oskrbi I tržaške podružnice »Slov. plan. društva", katera vabi ha mnogobrojni obisk in zatrjuje, da nikomur ne bo žal, kdor se potrudi, da si ogleda ta podzemski čudež. Od postaje Divrča J se hodi peš 20 minut do jame. Zabavni vlak na Južni železnici. - Na Velikonočni pondeljek začne voziti na južni želez- J niči takozvani zabavni vlak, kateri vozi vsako J poletje vsak praznik in nedeljo. — Z začetkom maja pa bo zjutraj že ob štirih in pol začel voziti eden vlak proti Trstu. Kako reorganizirati nišo šolsko družbo? — I Pod tem naslovom izide v kratkem v Pragi j brošurica, ki bo skušala prinesti nekaj več luči v to zamotano vprašanje. Čisti dobiček brošure je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Namerava se sprejeti v brošuro tudi več strani inseratov. Ker je namen knjižice tako nad vse rodoljuben in ker je pričakovati, da bo zelo razširjena, priporočamo trgovcem in drugim podjetnikom, da in-serirajo v brošurico. — (Velikost brošure 175x115 mm). Natančneje informira »Manjšinski odsek" v slov. akad. društvu »Adrija", Praga II. Spalena ul. 20. Družbe sv. Cirila in Metoda pomladanske razglednice ima že na prodaj trgovina Fran Bonač. Priljubile se bodo posebno še naši mladini tu naslikane skcpine po cveticah skakajočih j manjih in iz knjiv beročih večih otrok. — Si- j mona Jenka razglednicam podpisano pomladnje bodrilo pa tudi Vam odrašenim prikliče spomin teh Vaših tu vpodobljenih zlatih let. Izginila Je z doma v Vitovljah št. 50. nad Šempasom 16-letna Terezija Zmet. Kolikor se j je moglo poizvedeti, je bila pred dnevi v Mirnu, odkoder je krenila najbrže na Kras. j Dekle je nekoliko zmešano. Kdor bi jo videl, naj naznani to na gorenji naslov. »Narodna Čitalnica" v Cerknem naznanja, du | se bo v nedeljo dne 31. sušca t. 1. ob 7*4. uri popoludne v gostilni gosp. Plemelja »pri Gorenjcu" vršilo predavanje: „0 pomenu So-kolstva". Predava gospod Julij Novak, načelnik »Idrijskega Sokola". K zanimivemu predavanju o sokolski ideji, o kateri se je v Cerknem dosedaj še prav malo slišalo, so vsi, posebno mlajši, uljudno vabljeni. OkOii 500 »pršutov" so prinesli kmetje na prodaj na veliki četrtek v Gorico. Držali so kilo po 2 K do 2 K 40 vin. Ker Je ukradel biclkelj, je mi aretovan po podgorski žendarmeriji neki 26-letni Alojzij Makuc. Umri Je oni 60-letni Andrej Batič, ki je ponesrečil v Ajdovščini v tovarni; v bolnišnici v Gorici ni prišel več k zavesti. Izpred SOdniJe. — Težke telesne poškodbe obdolženi so stali pred sodnijo: R. BatistiČ, I A. Cejan, Al. Nanut, Jos. Golja in A. Črv. Poškodovanec je neki Kancler. Zgodilo se je to v ulici Dogana v noči na 2. jan. t. 1. Obsojeni so: Golja na 4 mesece, Batistič na 2 tedna, Nanut 3 tedne, Črv je oproščen. Zoperstavljal se je orožniku 27-letni Fr. Fornasari iz Trsta v Zagraju. Obsojen je na 10 dnij v zapor. Opozarjamo na oglas kinematografa Edison. Jutri prične nov program, ki je jako zanimiv. Odprti lekarni. — Jutri in pojutrišnjem bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti- j Kiirner. Ponožna služba v lekarnah. — v času od 31. t. m. do 7. aprila 1.1. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kurner.' Občinstvo pri fotografu, — V kratkem izide brošura z gorenjim naslovom, ki obsega kratko navodilo e važnosti oblačila in obnašanja pri fotografiranju itd. Brošurico izda g. A. Jerkič, lastnik odlikovanega fotografskega ateljeja v Gorici v Gosposki ulici. O brošuri, ki je sestavljena prav praktično, spregovorimo več o I prvi priliki. Ustnica: Nekaterim gg. dop.: Prihodnjič! Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. »Soriška ljudska posojilnica" izkazuje v 23. poslovnem letu 1906. sledeče delovanje. Koncem leta 1906. je bilo 1823 zadružnikov, katerih deleži znašajo K 104.790'—. [ Stanje hranilnih vlog koncem leta 1906 | znaša K 1,675.188-82. | Stanje posojil koncem, leta 1906. — I K 1,617.190*37. j Naložen denar in vrednostne listine so znašale K 77.855*47. Čisti dobiček za leta 1906. znaša K 15.322-36, iz katerega seje izplačala zadružnikom 5l/i% daležnina v znesku K 5.676-—. Prestali čisti dobiček K 9.646*36 se je razdelil naslednje: Načelstvu 5% tantijema .... K 482-32 „ vsakoletna običajna nagrada ............ „ 600-— Pevski in glasbeni Šoli v Gorici » 600 — Telovadni šoli »Sokola" v Gorici „ 300-— Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.........„ 100 — Narodni prosveti v Gorici . . . „ 400-— Narodnemu skladu v Gorici . . „ 1000 — Uradniškemu pokojninskemu zakladu ...........» 2864-03 j K 6.340-35 Ostanek čistega dobička K 3.300*01 se je pripisal rezevnemu zakladu, ki znaša koncem leta 1906. K 82.382'03. Skupni promet je znašal v letu 1906. K 3,041.292*06. Posojilnica rešuje prošnje za posojila v rednih tedenskih sejah vsak torek in izvršuje vsa potrebna opravila po svojem lastnem urad-ništvu. Posojila se dajejo na 5l/»0/0 in 6% obrestovanje. Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/»%, večje in stalne pa po dogovoru. Trgovsko in obrtno društvo za Goriško je priredilo preteklo soboto zvečer v »Hotelu pri Zlatem Jelenu" prijateljski sestanek, združen z zaključkom prvega knjigovodskega tečaja, katerega je društvo priredilo letošnjo zimo pod vodstvom g. ravnatelja Bajca, kakor smo to že na kratko omenili. Gosp. predsednik je pozdravil navzoče ter izrazil svojo zado-voljnost nad tako številno udeležbo, kar jo smatral za dokaz, da navzoči odobravajo društveno delovanje. Povdarjal je, da z veseljem opazuje, kako slov. trgovina in obrt sicer polagoma pak stalno pridobiva vedno več tal v Gorici. Pozivlje trg. naraščaj, kateri je v par letih narastel od 5 slov. trg. pomoč, vže nad 30 po številu, naj si izpopolnuje svoje znanje, da bo mogel dobro oborožen z uspehom stopiti v boj za obstanek. Društveni tajnik g. Kopač je povdarjal, da z rastočim trg. naraščajem istodobno raste potreba skrbeti za izobrazbo istega. Ker se dosedaj na to stran od inerodajnih krogov ni oziralo, je društvo smatralo za nujno potrebo, da prične samo izvrševati najvažnejšo točko svojih pravil, ter s tem opozoriti na potrebo trg. šole one, ki so dolžni za to skrbeti. Dalje je omenjal, da so udeleženci I poduka s tako obilnim obiskom dokazali, da so umeli zajedno z društvom važnost poduka v prepotrebnem knjigovodstvu. Oglasilo se jih je toliko, da ni bilo mogoče vseh sprejeti. Navduševal je navzoče za nadaljno izobrazbo, na temelj koje so se s tem tečajem postavili. Zahvalil se je v imenu učencev in trg. društva vsem, ki so v to pripomogli in društvu omogočili to prireditev, zlasti g. rav. Bajcu za požrtvovalni poduk. Vimenu učenk se je zahvalila gospodična Šteh gospodu I učitelju in društvu, da je dovolilo tudi njim pristop k poduku. Gosp. Repenšek se je zahvalil g. učitelju Bajcu v imenu učencev, na-j glašajoč, da mu bodo isti še le takrat vedeli prav ceniti njegove nauke, ko bodo iste kot j samostojni podjetniki praktično vporabljali. J Učenci so izročili po deputaciji svojemu učitelju v znak hvaležnosti trajen spominek. Tako J nam je le prehitro minil prijeten večer v domaČi družbi. Trgovci Z jSStvinaml v Gorici, ki so v laškem svojem društvu, so sklenili, da 1. &m maja j vsako leto zapro svoje prodajalne ob 2. pop. Torek po Velikonoči ostanejo odslej proda* J jalne odprte cel d I Josip Z o r n i k, trgovec v Gosposki ulici. Narodno kmetijsko društvo v Dutovljab je imelo I v ponedeljek zborovanje. Predsednikom je >z' I voljen Fr. Vendramin. Društvo se je vzdrft-' milo. Naprej! Razglas. Stavbeni odbor za zgradbo »Narodne šole" v Št. Jakoba ? Roža na Koroškem vabi p- n. obrtnike, naj se blagovolijo udeležiti oferiae obravnave v zadevi zgradbe imenovane šoje. ^Ponu^b^za; celotno delo:aliJpa za posamezna dela naj se podpisanemu vpošljejo najpozneje do tO. aprila 1907. ' Načrti, proračun m stavbeni pogoji g0 od 27. t. m. do zgoraj označenega « ¦¦- •••¦......i Adolf Fey] urar In opttker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst —— in optičnih predmetov. ------ Za Vsako uro se jamči 1 leto. Za trgovce z modnim blagom. i V najem se odda po zelo ugodnih pogojih lep lokal na najživahnejšem mestu == zdravišča Bled (Gorenjsko.) == Istotam se nahaja velih lokal opravljen in pripraven za == trgovino s steklom in kuhinjsko opravo. = I ker se pogreša tam trgovino z modnim blagom, s steklom in kuhinjsko opravo posebno v poletnem času, je jako priporočljivo za filijalko. Zdrav, močan ! sprejme za trgovino z mešanim blagom. — Oton Wdlfling - va]enec pojasnila daje Vsa tozadevna - Bled. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od I. avgusta 1905. dalje — vsled pridobljeno koncesije od obrtne oblasti •- sprejemati vsa naročila električne luči LMJtAM. JLiLi in gofšiinlh naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkak te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halkej pričakujeta, da se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisala, kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naroČila spadajočega v njih stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana IfanFotott&ilpl Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vojašnico št. 13. Senzacijonelna novost i g Daljnogled 50-kratno povečanje. Se lahko pritrdi na vsako palico. 1 komad K 2 — 3 „ „5-50 Odpošilja po povzetju: HENRIK WEISS, Dnnaj IIV./3. SechsMnserstr. 5./21 Naročite takoj in bodete vzradoščeni! D ZaSditna znamka: „SWro" IMjJ Liniment. Capsici compJlil N»domestefc m Anker-Pair.-Expeller je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo in so dobro uporablja pri prehlajenjecih; cena 80 vin., K 140 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v Škatlah z našo zaščitno znamko „SIDB0" potem se je — gotovo prejelo originalni izdelek. — RICHTERJEVA LEKARNA ilatem leva" v Pragi abethgasso Štev. 5 novs. Dnevno mpoiUjtnJ«. i Postavno zavarovano! Allein ectiter Balsam Ml itt Stmil»n!il-»piihik» Vsako posnemanjo se kaznuje I Cdlno pristen je samo Thierry-jev balzam •i. zeleno nuno, li malih ali 0 dvujimtih steklonio ali 1 voli!:« spocijalna steklenica r patonto- viiijiiii juininSkom K 6*—. Thlorry-jevo Contlfolljno mazilo proti vHom, So tako aaslarolim ranam, vnetjem, itd. a lončku a 8-80 pošilja lo proti prod- plačilu zneska ali povzetju, A.Thierryinf>regndi I Obe domači sredstvi sti najho ji, MRtMttrt-stmttan. j povsod znani in starodavni. Naročila naj so naslovi: Lekarna A. Thiorry v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaluča Kkoro v vsoh lekarnah. Brošuro s tisočerim, originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prostio Svoji k svojim! Narodna tvrtka . Pnmozic, priporoča svojo delavnico Gorica - nlica Vettnrini št. 3. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. sPre]me]o se zastopniki F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekama in tovarna peči, ponudijo vsake poljubno množino fi-s-sasi patentiranih i^^b zarezanih strešnikov »Sistem MARZOLA" (Strairgfalzziegei) »Sistem HABZOLfl" Barve: a) rdeči naravno žgani, b) Črno impregniranl. is NajličnejŠe, najcenejše fn najpriprostejše strešno kritje, m Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. . Vzorce in prospekte pošljemo na žeUo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki- s~ SVETOVNO ZNANI =~ FERNET-BRANCA BRATOV BRANCAV MILANU jedini lastniki načina za izdelovanje, je najbolj učinkujoča želodčna grenčfoa svata I Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni Steckenpferd- liljino mlečiiato milo Bergmapa & Komp. i> Hišni ob babi je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam; ono ohrani kožo nežno, mehko in rožnato. Na prodaj po 80 vin komad. Lekarna Cristofoletti v iorici na fmniitu. Trskino (Stokflžeso) jetrno ojje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega ojja naravno-rmene barve po K HO, bele bar/e K 2. Trskino železnato jetrno olje. Jtfaba tega olja je sosebiio priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. >zdravijo v kratkem času z gotovostjo 1 kostno iiclozni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz NorvegUe, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in == stalne sposobnosti za zdravljenje. — ¦ «**ff Crlitofolettijova pljafia Iz kine in železa. najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. —~ Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE! posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in "proti njih izpadanju. — KAPILOR štev. 2. T V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego BO let, se i povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prahaj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznalnic. Stane postnire prosto na vsako pošto lonček 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom: == Peter Jurišie, = lekarnar v Pakracu štev. 69 v Slavoniji. POZOB, GOSPODJE IN MLADENIČI! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mu je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk" in las in t« je KAPILOR it 1. Omogoči, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina. Imam maogo priznajmo in zahvalnic Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom UUlUVUjb^ OUU1U jJil IUIiUI [IUU UUOAUfUlU . PETER JURIŠIC, lekarnar v Fakraeu štev. 69 v Slavoniji ** Mizarska zadruga *¦» v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno tn vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogov ..... ." -izm ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. _zzzzzzrzzr Podružnica v Trstu Via di Plazza vecriila 1. Podružnica Y Spljatu. Zastopstvo v Grljsntti. Cene zmerne, delo lično in solidno. Lepa, dobro vpeljana trgovina z mesar blagom V Večjem trgu na Koroškem se proda zaradi bolezni takoj. Natančneja pojasnila daje naše upravnistvo. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hode dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi če* Havre ˇ Ameriko, naj piSe pred odhodom od doma za pojasnila na našo .„ najstarejšo firmo ..... Zwilchenbart, Basel (Švica) Čentralbaimpbtz 8. Za dobro In hitro ekspedicijo se garantira. z* "~Y^otf5ko-obrtna zadruga V Gorici g registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom Naeelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti G% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 aH več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */»% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',*, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča* in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Kerševani & Cuk : v Gorici Stolni trg št. 9 (piazza Ouomo > priporoča svojo zalogo šivalnih strojev uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroj« In poprava jamčiva od 5-10 let. Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lefcarnaft. — REVMATIZMU in PROTINU - IS liker Rnitina mMm v 'lT8tu v Mkwnah Bafaal Oodlna, takarna ,,Alta Madonna dalla Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Godina, ^_______________ • ' * ¦•*•'¦¦ f»*H* l««a", Via dal Faraafto 4. '""'" : " C-B* ¦»•Wmii»i rraj, Ji Trit« •¦ ¦• riidpinji fpijij ntfo 1itoMinlet proM pouitfM ali ntpraj poltenim »sikom % t- proito poltnlat.