ISnzelverkanfspr^ ВМ ОЛД ИагдшапкепБо^е Veriaj! uxKl ScbrUUeitimg: Klagenfurt, Bleztuurckrlog 18, Postfach 115 t Bezugspr#!* (im voraus zahlbar) ипопн»1«^*1 RM 1.— fret Haus (tinacblleBllcb RM ОЈО gii«tj»ngi>hiWM. Abbestellimgen der Zeltung (tlr den nachfolgenden Mooat werden nur achriftllcto uod irar bia 25. dea iaufeidem Monatm gagenominea Nr. 68. Krgjnburg den 30. Auguat 1944. 4. Jahiyang Mnogi siotisoel za fronto in oborozev&ymge \owi ukrepi v si/rho lolalnega i/ojskovanja Ostra določila na Tseh področjiih, ki docela ustrezajo zdravemu občutku naroda ročju vzgoje. Do nadaljnjega bo zaprta cela vrsta poklicnih šol, ki ne služijo neposredno vojnovažnim svrham, kakor na primer gospodinjske in trgovske šole. S tem bodo pro sti mnogi desettisoči mladeničev in deklet, katerih tovariši in tovarišice so že davno v vojni službi, in ravno tako bo prostih več tisoč učnih moči. Tudi na visokih šolah se izvrše dalekosežne omejitve raz vidika vojne nujnosti, s čimer bo lahko prišlo več de ssttisočev dijakov in dijakinj iz strokovnih področij, ki niso neposredno važna za vojno, do službe v oboroževalni industriji. Vsega skupaj dojamejo predvidene odredbe na področju državnega vojnega ministrstva več atotisoč delovnih moči. , Skupna karta za živila Z začetkom 68, dodelitvene periode dne 16. oktobra 1944 bo uvedena nova skupna karta za živila. Ta združuje najvažnejše, doslej ločeno Izdane karte za kruh, meso, mast itd. S tem se bo prištedilo okrog 300 milijonov živilskih kart za vsako dodelitveiio peripdo. Berlin. 29. avgusta. Pred tednom objavljeni in med tem ie začeti ukrepi v ivrho totalnega vojskovanja lo imeli ie marsikak lep uspeh. Vojaki so postali prosti za fronto, roke za oborožitev. Kljub temu je bilo nemškemu narodu jasno, da pomenijo doslej izdane naredbe samo začetek. Vsak izmed nas ve, da moramo napeti sedaj svoje skrajne sile, če se hočemo vzdržati v boju za svoj obstoj. Tudi v tem je naša moč, da nas ne vodijo občutki, ampak da lahko jasno spoznamo vsakokratno situacijo, da potem iz nje izvajamo potrebne posledice brez vsakega nagibanja h kompromisom. Vsak Nemec je za to pripravljen ubogati vsako navodilo, ki pomeni ojačenje potenciala naših sil. On ve, da je to, kar se danes odredi, ne samo za oči, ampak da tudi dejansko učin-kuje za vojskovanje. Vsak je pa tudi prepričan o t"'n, da se bremena, ki se morajo naložiti nemškim ljudem, pravično razdele. Reichsbevollmachtigter tflr d en totalen Kriegseinsatz (državni poverjenik za totalno vojno službo) Reichsminister dr. Goebbels sporoča: Celotna nemška prosveta se je tudi v petem letu vojne vzdrževala v obsegu, ki ga druge vojskujoče se države niso dosegle niti za časa miru. Vtem ko so Anglija in Zedi-njene države že kmalu po začetku vojne ustavile svoje najpomembnejše opere, orkestre in druge prosvetne zavode, se je odvijalo kulturno življenje v Nemčiji doslej v normalnem, deloma cel6 v ojačenem obsegu. Zaradi totalne vojne službe nemškega naroda pa sp tudi na tem področju neizogibne globoko segajoče omejitve. V bodoče bo dal vojakom na fronti in tvornim ljudem v domovini razvedrilo in priob-čeval kulturne dobrine v bistvu samo še film in radio. Ta dva dojameta z najmanjšo potrato ljudi in materiala čim najširše kroge našega naroda. Zatvoritev gledališč V podrobnostih )# odrejeno: Do 1. septembra se morajo zapreti Vsa gledališča, vsi varieteji, kabareti in gledališke šol#. Dotične strokovne skupine fer zasebni pouk za gledališče, petje in ples se ustavijo Vsa cirkuška podjetja se razen malega števila, ki je potrebno, da se ohrani stalež dragocenih živali, ustavijo. Moči, ki postanejo proste, se dodele, v kolikor so uporabne za vojno, bojujoči se četi. Vsi drugi s* uporabijo pri oboroževanju in vojni proizvodnji. Vsi orkestri, glasbene šole in konzervato-rijt *»tavijo svoje umetniško delovanje razen nekaj malih vodečih glasbenih zborov, ki }ih nujno potrebuje tudi radio za izvedbo •vojega programa. Njihovi člani bodo na •nak način, kakor ansambli ustavljenih gledališč dodeljeni oboroženi »iH, odnosno bodo uporabljeni pri oboroževanju. Na področju likovne umetnosti se ▼ isto fvrho ustavijo umetnostne razstave, tekmovanja, akademije, umetniške visoke šole, kakor tudi zasebne umetniške in slikarske šole Ustavitve т slovstvu Celotno leposlovno, zabavno in slično •lovstvo se ustavi, ostanejo samo še priro-^slovno in tehnično slovstvo, knjige la woroievanje In šolske knjige ter nekatera 4 » Političnega standarda. Tako se lahko ustavijo številna založništva In mnoge stro-n"* bodo proste za oborožitev. Dnevno časopisje se še dalje omeji. Izvršiti se '"orajo dalekosežna združenja. Razen nekaj važnih časopisov se omeji obseg dnevnikov na štiri strani in način izhajanja na šestkrat v tednu. Tedensko Izhajajoči ilustrirani časopisi x različnimi naslovnimi Ц,ц ustavijo, razen časopisov »Illustrlerter .Beobachter« in .Berliner Illustrlerte«. Vsega skupaj bodo po ustavitvah in omejitvah na teh področjih prosti mnogi desettisoči deloma visolcovrednih strokovnih mo-61 za vojnovažna dela oziroma za fronto. Ustavitev oskrbe čel po xdr Oskrba čet, ki Jo je Izvrševala Nrc .Kraft durch Freude, se ustavi. Us^vi se lahko za enkrat okrog 200 gostovanj, koncertnih agen-«4, gledaliških podvzetij, zavejo službena KdF v zesedenih ozoxRijih ter vel unriet-domovi, ustavijo vse turneje in omeji f»krba oboroževalnih delavcev iz skupnih «borij^ . ^fosvetna oskrba frontne čete '» naj za-lemčl i oblikovanjem sporedov raznih nallh %°!**kih radioodajnih postaj, ravno tako na- oskrba čet s filmi. Zatvoritev iol Reichsminister ittr Wlssenschaft, Erziehung ••»d Volksblldung (državni minister za znan-■tvo, vzgojo In ljudsko prosveto) je sestavil obseien program za omejitev oziroma usta »itev it^vilnll) ndf av na celokupnem pO"' Razen znatne količine papirja bodo proste za druge vojnovažne namene številne delovne moči. 60 ur dela na teden Da se popolnoma izkoristi delovna moč. se določa delovni čas v javnih upravah in pisarnah gospodarstva enotno na najmanj 60 ur v tednu. To se ne tiče tistih delovnih panog, ki so zaradi rešitve vojnovažnih nalogov itak že delali bistveno dalje. S takim povišanjem delovnega časa prlhra njeni del uslužbenstva se mora takoj staviti na razpolago za oboroženo silo in oborožitev. Vsak vodja službenih mest ali obra-tovodja je zategadelj odgovoren, da v njegovih pisarnah ni nobene tudi deloma neizkoriščene delovne moči. Kdor še nadalje zaposli nepopolno izkoriščene delovne moči, zakrivi sabotažo državne vojne službe in ga bo zadela stroga kazen. Zadnji del enega popoldneva na teden naj ostane uslužbencem prost po možnosti za nakupe in druge osebne potrebščine, če se pridrži predpisana doba skupnega dela na teden in je rešeno došlo vojnovažno delo. Splošna zapora dopustov Noben dan ne sme v tej za končno zmago tako odločilni dobi iti v zgubo za naše skupne vojne napore. Nemški vojak se mora že dalje časa odreči svojemu dopustu. Napram bojujoči se fronti je samo pravično, če tudi . tvorna domovina zaenkrat odloži svoj do-(Nadaljevanje na X strani.) l\ovi višek ofenzive z »V 1« Iluzorična britanska obramba — Priznavajo „na)bujše" udarce p6 obstreljevanjn Stockholm, 29. avgusta. Ofenziva z >V 1< ]e v četrtek dosegla nov višek. Jakost nemškega povračilnega obstreljevanja je po britanskih poročilih prekosila vse, kar je bilo doslej in postavila angleško obrambo, ki |e opravljala najvišje ture, pred nerazrešljivo nalogo. Skoraj nepretrgoma so tulile nemške »leteče bombe«, ne da bi jih mogle zadržati protiletalsko topništvo in eskadre lovcev, proti Južni Angliji. Angleške oblasti niso mogle tajiti povečane silovitosti te ofenzive. Angleška poročevalska služba se prvikrat, odkar se je pričelo obstreljevanje z »V 1«, poslužuje izraza, da gre za posebno »hude« udarce po obstreljevanju. -Kaj to pomeni, lahko okolje samo pr«soja, ko angleška vladna mesta od 13. junija stalno utaje učinek škode in ga slep«, a vendar lahko približno ugane resnico ix številnih amerikanskih in tudi angleških spričeval. 2e doslej so bili dnevni ia pa ponočni napadi orožja »V 1« veliko več, kakor samo živčna nadloga, postali so obrememba vsega javnega in zasebnega življenja, potrata sil pri proizvodnji in prometu, naraščajoč civilni in vojaški problem. Ce se je sedaj še stopnjevala teža napadov in jo v tej obliki mora priznati celo angleška stran, je to ravno v tem stadiju vojne več kakor samo dogajanje na periferiji. Sicer ne more nihče točno zasledovati, kaj se dogaja v Angliji. Za to je preveč hermetična zapora, ki jo je napravila angleška vlada okrog otoka. Toda nadaljevanje in stopnjevanje nemških povračilnih udarcev ne učinkujeta težko samo materialno, ampak še prav posebno dalekosežno moralno. Kljub vsem brezdvomnim krizam in reakcijam vztraja nemško vojskovanje žilavo pri cilju, ki ga je jasno spoznalo. Ne da bi se dala vplivati po premenljivih, besnečih bojih na kopnem in v zraku, tolče nemška P*st na izredno občutljivo točko nasprotnika. fiai pravi Anglija sama Morda v času, ko se Anglija z nekim mp«« hom trudi, da bi svojo vojaško moč porabil« proti Reichu, ni umestno govoriti o njenih slabostih. Ni tudi pravi namen teh Izvajant da bi se z evropskega stališča osvetlil položaj Anglije, temveč Angleži naj sami pridejo do besede in izjavijo, kakšne možnosti pripisujejo svoji deželi in njeni bodočnosti in kako ocenijo njeno možnost med obema zaveznikoma Sovjetsko Rusijo in Zedinjeai-ml severnoameriškimi državami. Eden izmed bistvenih osnovnih pogojev britanskega življenja, da, narodnega obstoja sploh, je bilo bogastvo Velike Britanije. Svet se je navadil na to, da je Anglija obvladala svetovni trg in da je kot narod upnikov imela odločilen pomen. Danes se že vedno bol) in bolj uveljavlja spoznanje, da se bo Anglija morala v bodočnosti zadovoljiti, pa naj se konča vojna kakor hoče, z mnogo boli skromno vlogo. Smuts, eden izmed najstarejših in najbolj skušenih državnikov empira, je izrazil to •poznanje, ko Je 25. novembra 1943. pred odborom empira britans&ega parlamenta med drugim dobesedno izjavil: »Gledano z materialnega in gospodarskega stališča, bo Anglija revna dežela. Anglija je žrtvovala vse in ni nič zadržala v rezervi. Od njenih zemeljskih dobrin ne bo preostalo nič.« Poslanec delavske stranke Chiwell je ▼ aprilu 1944. izrecno potrdil izvajanja Smutsa: »Seveda bomo revna dežela, seveda bodo nato jOi>veze stal« na razgibanih tleh; seveda bomo imeli zmanjšani življenjski standard za naše prebivalstvo;^ seveda bomo postali drugorazredna gospodarska sila, ako ne bomo napravili potrebnih korakov, da vse to preprečimo.« V februarju 1944. 1. je britanski minister za prehrano polkovnik Liewellin v svojem go» voru v Oxfordu priznal sledeče: »Mi smo praktično svoje prekomorske pomožne vir« izčrpali in vidimo razen tega, kako pred našimi očmi vedno bolj upada Izvozna trgovina. Naše trgovsko brodovje je mnogo manjše kakor preje, in mi že dalj časa nimamo več največjega trgovskega ladjevja na svetu.« Liewellin je nadalje izjavil, da bo Anglija v bodočnosti samo po največjih naporih moči lahko dobila dovolj tekočih deviz, da bi plačala živila in surovine, ki Jih potrebuje industrija, in je izjavil dobesedno: »Mi ne moremp več dolgo izkoriščati žepov naših prijateljev.« Junija 1944. je sporočil britanski zakladni kancelar sir John Anderson britanski Spodnji zbornici, da je ostala od 3.6 milijard, ki so bile približno v začetku vojne naložene v inozemstvu, še polovica, to se pravi okoli 1.8 milijarde. Ta znesek predstavlja seveda samo nominalno vrednost. Sedanja vrednost Atmosfera na Balkanu |e izredno napeta Romunija je postala bojišče — Popolna zasedba brez določenega roka — Grki v pregnanstvu zahtevajo zasedbo Bolgarije Berlin, 29. avgusta. Iz poročil# oborožene sil* ,, da lahko spoznati, kako so se' po Izdajstvu romunskega kralja razgibale fronte ob Prutu In Seretu in kako vdirajo motorizirane sovjetske bojne sil* i# d#l|e v državo. Ob tej url bi izdajalskega kralja že morala peči vest, če ima kaj čuta poštenja, ali če more spoznati popolen obseg sovjetskih pogojev kapitulacije. Moskovska brzojavna agencija »Tas« objavlja sedaj pogoje premirja, ki so bili aprila meseca 1944. prlobčenl maršalu Antonescu in ki odstranijo zadnji dvom o usodnem učinku boljievlike Invazije: Besarablja in Bukovlna pripadata zopet Sovjetski zvezi. Vso državo zasedejo boljSevlške čete, katerim je zajamčena absolutna svoboda premikanja. Romunske čete se zavežejo, bojevati se na strani Sovjetov In Iti z vojsko nad Ogrsko. Kakor se je lahko pričakovalo, je maršal Antonescu odklonil moskovski diktat, ki je enak popolni In brezpogojni izročitvi države. Kralju Mihaelu ni bil nobeden Izmed teh pogojev poniževalen dovolj, da ga ne bi sprejel, čeprav bi vsaj za njim stoječa dvor ^Чка morala razumeti, da se Izvrši za sedba države po Sovjetlh brez določenega u? J 1*^ Moskva nikakor prisiljena, da bi državo zopet Izpraznila. Vrnili se bodo najhujši časi turškega go spcstva, ko je bil Romun Izobčen In života- ril v bedi In revščini, če, se izročitev Romunije Izvrši na predviden način. N1 pa še gotovo, če se bo Kremelj danes zadovoljil s tem, kar je bil zahteval v aprilu. V Izdajalskih dvornih krogih so morda smatrali, da so pogoji Iz aprila tudi še danes veljavni, toda tega Sovjetl z nobeno besedo niso dognali, tudi sedaj ne, ko je poročilo »Tasa« stvar razkrilo. Kralj Mihael se je praktično brezpogojno vdal. Njegov strlčnlk Peter v Londonu, bivši jugoslovanski kralj, 1# tudi opustil vsak nadaljnji diplomatski odpor proti Kremlju. Ko je »šef njegove vlade« priznal Tita kot vrhovnega poveljnika In vodjo tolp hkrati legitimiral kot začasnega načelnika vlade kakšne bodoče Jugoslavije, je bil s »kraljevim dekretom« odstavljen general Mihajlovič. Od 1942. leta je bil vojni minister in vrhovni po veljnilc srbske uporniške armade. Danes ga Karadjordjevičl brez zahvale Izločijo — kakor je ukazala Moskva. TI dogodki morajo vsem narodom na Jugovzhodu, ki so š* varni pred prijemom Sov- jetov, služiti kot trajno svarilo, ker jim sicer prete kaotične razmere, kakršne so bile prej značilne za Balkan. Londonski in kairski Grki v pregnanstvu že mislijo, da lahko postavijo svoje zahteve, seveda v prvi vrsti proti Bolgariji. Zahtevajo zasedbo Bolgarije, naložitev reparacij In Izročitev bolgarskih ozemelj do' gorskih prelazov Rhodopen. Zelje se sedaj prekucujejo, zelo močna nervoznost se razširja. Največ pozornosti pa vzbujajo Cehi v pregnanstvu, ki so odposlali novo delegacijo v Moskvo po nadaljnja navodila. Zaenkrat je to odposlanstvo še prikrojeno parlamentarno, s komunisti, socialdemokrati, agrarcl In beneiovel, toda v bistvu gre samo za boljševlke, za izkoreninjene, pobegle, ki žive od tega, da ostane Evropa bojišče, če že ne mor# takoj postati sovjetska. Zrak na balkanskem prostoru j# danea poln razburjenja. V tej fazi vojne se odloči, ali hočejo ostati podonavski narodi evrop-sko-zapadnjaški, aH pa- hočejo priti zopet pod azlatsko palico. Mali kralji na Balkanu nimajo formata, da bi rešili svoje narode. Pri Petru in Mihaelu se vidi, da so kronan* glave slabe In slepe, nacionalne skupine »i morajo torej same pomagati, da obvarujejo svoje narode pred povratkom pod mongolski jarem. Strw t. — AtM'. 88. KARAWANRBN В O T k Sred«, SO. avj-imta 1РЛ4. teh ostankov naložb znaša verjetno lamo 500 do 600 milijonov, to se pravi, da tekoč« obresti predvidoma ne znašajo več kakor 20 do 40 milijonov lelno nasproti dohodkom Iz obresti inozemskih naložb v višini 220 do 250 milijonov pred vojno. Ce Anderson trdi, da ima Anglija ie polovico svojih inozemskih naložb, Ima s tem formalno, kakor se zdi, prav, toda on previdno zamolči, da je Anglija razen teh odstopov tvojega inozemskega premoženja napravila še v inozemstvu in v deželah empira kratkoročne dolgove v funtih. Te kratkoročne nove zadolžitve naj bi namreč služile kot izhod, da bi se preprečila popolna razprodaja britanskega inozemskega imetja in % tem je to imetje po kratkoročni novi zadolžitvi neposredno obremenjeno. Dne 7. julija 1944. je izjavil lord Keynes, predsednik britanske delegacije mednarodne valutne konference, da ceni vojni dolg Velike Britanije v inozemstvu pri koncu leta 1944. na 12 milijard dolarjev. Rekel je dobesedno; »Nimamo sfedstev, da bi 12 milijard mogli napraviti razpoložljivih.« Resnično se je že v dosedanjem poteku vojne epremenil položaj Anglije kot mogočne države upnikov v narod dolžnikov. Pri tem niso vzeti v obzir dolgovi nakupa v dosedanji višini 1.3 milijarde funtov nasproti Zedinjenim severnoameriškim državam. Tudi v političnem oziru se je v Veliki Britaniji v teku vojne veliko spremenilo. Tudi tukaj se je država upnikov spremenila v narod dolžnikov. Dejstvo, da je zunanjepolitična iniciativa Anglije prešla na Zedinje' ne severnoameriške države In Sovjetsko zvezo, so spoznali mnogi Angleži In ga kritizirali. Britanski poslanec v Spodnji zbornici Bevan (delavska stranka) je zunanjo politiko Zedinjenih severnoameriških državv aprilu 1944. označil kot »britansko politiko 19. stoletja, uporabljeno v današnjem času«, to se pravi, Žedinjene severnoameriške države delajo isto, kar je delala Anglija v 19. stoletju: one gredo brezobzirno preko pravic drugih narodov, tudi svojih zaveznikov. V Angliji se pritožujejo nad tem, da si nihče prav ne upa, da bi se zoperstavil, če v Zedinjenih severnoameriških državah govore o amerikanskem stoletju, če Žedinjene severnoameriške države prijavljajo največje zahteve glede civilnega zračnega prometa za čas po vojni ali če objavljajo svojo nakano, da bodo anektirale britanska oporišča za vse večne čase. Časopis »Daily Mail« je glede tega izjavil v aprilu 1944. 1., da ni dovolj, če se strpljivo sprejemajo udarci, temveč je treba, da se tudi vračajo. Dne 8. 4. 1944. je izjavil Ferdinand Tuchy v angleškem tedniku* »Sphere«, da je britanska zunanja politika napravila nasproti Zedinjenim severnoamerl. škim državam sledeče priznanje: »Samo tako nadaljujte, mi se damo privezati na vrv.« On je menil, da se je Whitehall v tem oziru nasproti Zedinjenim severnoameriškim državam pokazal tako popustljivega, da se je že pač moral naučiti, da govori amerikansko angleščino. Konservativni časopis »Daily Mali« je v marcu 1944 očital britanski vladi, da Anglija ne gre za svojo lastno črto, temveč poskuša enkrat, kakor v primeru Poljske, Sovjetsko zvezo, drugikrat, kakor v primeru Irske, vodstvo Zedinjenih severnoameriških držav. Da je neodvisni poslanec delavske stranke Mac Govern jasno spoznal razvoj angleške politike, se je videlo iz njegovih izvajanj v Spodnji zbornici v maju 1944. I. On je med drugim Izjavil; »Podajamo se v nevarnost, da se bomo gospodarsko predali Zedinjenim severoameriškim državam in politično Sov-jetom.« Kaj bi pomenila močna oblast Sovjetske zveze na Vzhodu in zraven še sovjetskoru-sko ogrožanje britanskega življa v Sredozemskem morju za VeliKo Britaniio. to bo Hulii profloriii boji na Romunskem Poveljnik trdnjave Brest odklanja vdajo — žilavi odpor nemških oporišč v Parizu Oberkommmndo der Wehrmacht ]• dne 28. avgusta objavilo: V prostoru zapadno od Rouena ,# sovražnik tudi včeraj ostro napadal naie -.aičitne čete ob južnem bregu reke Seine, vendar je povsod obležal v strnjenem obrambnem ognju. Sovražno mostišče vzhodno od £1-beula smo zožili z nasprotnim napadom. Ponovni sovražnikovi napadi so tam spodleteli z odstrelom 20 sovražnih oklopnjakov In šest oklopnih izvldniških vozov. Severno od Nantesa je skušal sovražnik razširiti svoje mostišče, vendar je pridobil samo malo sveta, dasi je uporabil močne sile pehote in oklopnjakov. V Parizu se številna nemška oporišča še dalje trdovratno upirajo. Po $oklopnjakih podprte nasprotnikove napade iz mesta ven proti severovzhodu smo ustavili z nasprotnimi napadi. V prostoru jugovzhodno od Pariza je sovražnik v silnih bojih potisnil naše čete proti spodnji Mami. Poziv k predaji, ki so ga Severnoamerlkanci poslali poveljniku trdnjave Brest, je bil odklonjen. Nato je sovražnik prešel včeraj z močnimi silami pehote in oklopnjakov v velik napad. Boji so tekom dneva postali vedno silnejšl. Posadka Bresta pa je z učinkovito pomočjo baterij vojske .mornarice in proti-letaskega topništva odbila vse napade. Sovražnik je imel visoke krvave zgube in zgubil sedem oklopnjakov. Nekaj krajevnih vdornih mest na bojišču pred trdnjavo smo zajezili. Naša premikanja v dolini reke Rhone potekajo po načrtih. Izjalovilo se }e več nasprotnikovih poskusov, da bi z vzhoda sem dobil v posest cesto v dolini. Bojni brodovi in brzi čolni so na morju zapadno od FĆ-campa v trdi bitki proti močno zavarovani skupini križark potopile enega sovražnega rušilca in en brzi čoln. Dve lastni vozili smo zgubili, druga so bila poškodovana. Pred južnofrancosko obalo so italijanska bojna sredstva s torpedi pogodila In težko poško- dovala neko sovražno križarko. V francoskem pro*toru smo v boju ugonobili 17* tt-rorisfov. Hudo povračilno obstreljevanje z »V 1« i« vrši na London. V Italiji je sovražnik v odseku reke Arno izvršil več brezuspešnih izvidniških aunkov. Ob jadranski obali so bili brez uspeha nočni napadi nasprotnika. Na Romunskem se naše čete na obeh straneh Spodnjega Pruta v hudih bojih prebijajo naprej. V daljnjem sunku proti jugu in zapadu je sovražnik prekoračil reko Seret in kljub srditi obrambi naših čet vzel Fo-csani. Zgubil je tam številne oklopnjake. Proti nasprotnikovemu poskusu, vdreti čez Vzhodne Karpate na Ogrsko, napredujejo dobro nasprotni napadi ogrskih in nemških čet. Pri Piatra Neamt in Severozahodno od njega so se izjalovili sovjetski napadi. V mostišču ob Visli, zapadno od Baranova se vrše trdi napadni in obrambni boji. Med Vislo in Narvom »o boljševiki nadaljevali s svojim velikim napadom in ga proti severu razširili na odsek Bohr. Zavrnili smo jih v trdih bojih in zajezili več vdorov. Severozapadno od Mitaua, severozapadno od Mosohna in severovzhodno od Walka so se ob žilavem odporu naših čet zrušili silni sovražni napadi. V prostoru severno od Dorpata pro-drlega sovražnika smo pestregli z nasprotnim napadom. V zračnih bojih in po protiletalskem topništvu zračnega orožja je bilo nad vzhodno fronto sestreljenih 50 sovražnih letal. Sovražni bombniki so podnevi pod zaščito oblakov napadli nekaj krajev v Zapadni in Severni Nemčiji, med njimi Duisburg in Em-den. Cilj nadaljnjih zračnih napadov je bilo gornješlezijsko ozemlje. Ponoči je nekaj sovražnih letal odvrglo bombe na. Mannheim in Ludwigshafen. Pri teh napadih je bilo sestreljenih 24 sovražnih letal. Begune: iz Vzhoda proti Moskvi Berlin, 29. avgusta. Uredba nacionalnega traku na rokavu za ruske, ukrajinske in ru-sinske delavce v Reichu in njihova socialna in gospodarska priključitev na prilike v Reichu, je dala povod za veliko manifestacijo, ki je dne 27. avgusta zbrala v dvorani nekega nemškega obrata več tisoč tvornih Iz vzhodnih dežel in ki je istočasno postala važna manifestacija proti boljševizmu. Predsednik rusinskega osrednjega sveta profesor Astrouski je opisal trenutni položaj rusinskega naroda. Se nikoli v večstoletnl zgodovini svoje dežele se Rusini niso selili v tako velikem številu iz domovine v tujino na begu pred boljševizmom. Tako je prišlo, da danes milijoni Ruilnov iščejo zavetja v Reichu. Danes Je važno, ž& vsd RtJSfhe v Nemčiji, da Irdno in odločno stoje ob strani svojega naroda in da sodelujejo v nemških obratih, da bi končno premagali sovražnika Evrope in rusinskega naroda, boljševizem. Zastopnik ukrajinske narodnosti in za ruske begunce, polkovnik Malcov sta na isti način izrazila povezanost z nemškim narodom In njegovim usodnim bojem. Z delom rok se bodo po Reichu prevzeti v varstvo zahvalili za to gostoljubnost In pomoč. Po Cliurchllloveni povelju Ženeva, 29. avgusta. Okolnost, da se je jugoslovanska begunska vlada brezpogojno* podvrgla Titu, kar je le dni prišlo do izraza s priznanjem generala tolp kot edinega vrhovnega poveljnika jugoslovanskih bojnih sil, pojasnjuj* sedaj prepričevalno zanimivo dejstvo, o katerih v» poročati »Dally Tel«-дтгфћ^. Po tem časopisir bllđ prvo' dsyr-nje ministrskega predsednika jugoslovanske vlade v pregnanstvu Subašića po njegovem povratku v London, da je Titu stavil na razpolago doslej skrbno čuvano državno pre- gotovo spoznal marsikateri Analez. Iz sira hu, da bi narodi Evrope Iz vedno bol) pojavljajoče se slabosti Anglije Izvajati svoje posledice In da bi se v spoznanju boljievi-ike nevarnosti vedno bolj pridružili veliki sili reda na evropskem kontinentu, Nemčiji, se trudijo neki angleški državniki in publicisti, da bi nastopili z načrtom o novi ureditvi Evrope. Oni skušajo dopovedati narodom, da je Anglija poklicana za to, da reli st*rl svet nrort h^MUnvKUm -"«nm in mu da novi red. V resnici pa vedo, da j# Anglija mnogo preslaba, da bi bolj.-viški po-vodnjl mogla postaviti nasproti trajen nasip. Novo Evropo lahko Izoblikujejo edlnole a ml narodi Evrope, ne pa Evropi tuja sila, kater* največji interes °* v tem, da ostan* ta kontinent razdvojen In n nočen in katere onemoglost te vedno bolj odkriva cel6 nasproti lastnim zaveznikom. Dr. Arnold Sorinoborn. moženje v višini približno 20 milijonov funtov. Ta na videz velikopotezna gesta se pa nikakor ni izvršila prostovoljno. Za njo se skriva nujna potreba. Izročitev premoženja bivše jugoslovanske države je nujna posledica politike, ki je Subašiča po volji Velike Britanije popolnoma podredila eksponentu Moskve. Novi ultrepi v svrlie totalnega vojskovanja (Nadaljevanje t I. ftraftl.) pust. S takojšnjo veljavo se zato odredi splošna začasna zapora dopustov. Dopustniki, katerih dopusti v času uve-Ijave te naredbe trajajo še dalje kot en teden, se morajo v najkrajši dobi vrniti na svoja delovna mesta. Izvzete iz te zapore dopustov so žene, ki so dovršile 50. leto' življenja in možje, ki dovrše do 31. decenibra 1944. leta 65. leto svojega življenja. Pri smrtnih primerih ali smrtnonevarnih obolenjih zakonskega druga, deda in babice, staršev ali otrok, pri porodu žene, ali drugih važnih prilikah se lahko dovoli običajni kratki dopust na podlagi strogega, toda pravičnega merila. V nujnih posameznih primerih se naj dovoli izjemoma dopust zlasti težko poškodovanim, ženam in mladostnim Določila o vožnjah zaradi povratka k rodbini, ali obiska rodbine ostanejo še nadalje v veljavi. Frekrilci bodo težko kaznovani Ce sedaj ves nemški narod s polno močjo dela za končno zmago, pa Ima tudi pravico zahtevati, da zasleduje zakon z vso ostrostjo take elemente, ki iz brezbrižnosti, udobnosti, neodgovornosti ali cel6 namerno sabotirajo ukrepe za totaliziranje vojne službe. Reichsminister der Justiz (državni minister za pravosodje) bo zato izdal naredbo, da zajamči totalno vojno službo. Po tej uredbi bo kaznovan z zaporom in denarno kaznijo, ali z eno izmed teh kazni vsak, kdor namerno ali malomarno prekrši kakšno zapoved aH prepoved, ki je vsebovana v kakšnem pravnem predpisu ali objavljeni upravni naredbi državne vlad#, vrhovne državne oblasti, ali nji vzporednih službenih mest glede ukrepov za izvršitev totalne vojne službe. V posebno težkih primerih je dopustna obsodba na ječo ali na smrtno kazen. Te kazenske naredbe se nanašajo tudi na vie prekrške proti vsem ukrepom, ki so v okviru totalne vojne službe že izdani, aH še bodo izdani. Naši skupni vojni napori nito lamo ttvar proti* volje. Poskrbljeno bo zato, da bodo bremena pravično razdeljena. svetu • Lep zgled vojaškega tovarištva In povezanosti preko groba je dal pokojni poveljnik nekega peipollca (v prvi svetovni vojni) Oberstleutnant grol MelI und Kleln-AIIquik,- ki je postavil za svoje dediče pripadnike svojega polka. Pokojni je določil, da naj iz obresti gltvnice, ki Jo je zapustil, doljijo podpore tovariši, ki so prišli v stisko. Het-senska deželna vlada je odobrila ustanovo. Posebno brutalno nastopajočega vodjo tolp v Apenlnah, Siria Cordarlja, so z njegovimi malopridnimi tovariši vred ujeli in na Rotovškem trgu v Forliju Javno obesili. Cordari Je v rojstni pokrajini MussoHnija teroriziral vasi z mnoštveniml umori in mučenjema Vtrlac and Druck: NB.-OauvtrUc un^d Drucker«!} Ilrntm OmhH. Klir^nfurt. — v#rltnl»iter:' Ur. Brali H»ltj«n. — H*iic>lichrlW*lt »Ti, Barbara, ali t* prav za prav š* t pomniš Kott*nkampa?« B*datto vprašanj*. Barbara je bila takoj užaljena. »Kaj je z njim?« j* vprašala ledeno. Bilo je vendar podlo od njega.« »Kaj?« Vsak v* kaj. »Ali mu jo ne bi zatolill?« Theo te ozira v krogu. Ostali trije so njegovega mnenja. »Gori* vami« r*č* Barbara zbadljivo. »Kako pa hočete to ti^dl napraviti?« Nekaj bi te že našlo. »Samo predrznite sel« Kvartet je pa to vseeno tkl*nil. Upali to, da bodo na tak način končnovaljavno uničili zadnjo nitko med Barbaro In Kottenkampom. Vprašanj* je tamo, Kako? Cetvorlca tiči t tvojimi umetniškimi glavami skupaj. Seveda ne snt* Barbara o tem ničesar vedeti. Glede tega te ujemajo. Torej prva točka: Barbara ne tme ničetar vedeti. Dalj*. Druga točkai Tuhtajo. Razglabljajo i*m In tja. Torej. — Najprej ugotoviti laši* *' kdaj? Clm pr*|. Druga točkai čim pr*|. Dalj*. Kaj? S čim? C*org Ima pradlog- »Dajmo oglati« priporoča on. Oglat? Ostali trlja 1*9' razumejo. Kakšen oglat? Kakšne vteblne? Kj* pr*datl? V časopis. Kottenkamp vendar čita časopise. Značka »Dionlzu (Dal)* prihodnjič^ Sreda, 30. avgiwta 1944. KARAWANKEN BOTE stran 8. — etev. 88. Gospod Haiiptmann, odjavim se! Junaška smrt „gollča" - Zadnje poročilo mladega letalskega poročnika РК. Bil je eden Izmed najmlajših v odredu. »Naš golič« ga je imenoval StafielkapitSn na pol očetovsko, na pol prijateljsko, in tudi druge »stare hiše« so spreleteli očetovski občutki, če so videli ličnega Leutnanta, ki je ravnokar prišel iz letalske šole, — čegar rjave oči so večinoma gledale tako odsotno predse in ki je porabi! vsako prosto minuto, da se je zgubil in pisal pisma. »Ali Ima pač kakšno dekle?« so se vprašali tovariši, če se je I svojimi temnorjavimi kodri vneto sklanjal preko pisalnega papirja. — Kakor da bi Leutnant W. slutil radovesnost svojih tovarišev, je rekel zvečer v kratkem razgovoru: »Tako, sedaj pa hočem i* pisati svoji materi.« »Hm, materin ljubljenček«, je godrnjal Oberleutnant S., star lisjak v dnevnem lovu, ki se je že bil na vseh frontah, »če se bo to le skladalo z lovljenjem«. StalfelkapitSn je dolgo gledal na vrata, za katerimi Je bil zginit Leutnant W., majal na svoj preudaren način z glavo in se obrnil k nasproti sedečemu: »Mali je občutljiv in mehak, morda še premehak. Kar povzroča nam smehljaj, ga že težko zadene. Moramo potrpeti z njim. Sicer bo pa jutri z nami startal. Takrat bomo videli...« Leutnant W. je pristal že dolgo časa pred svojimi, ki so se še tolkli z veliko večjim številom sovražnih lovcev in v nizkih poletih napadali kolone na pohodu. 2e nekaj mijiut po startu je bil zopet spodaj, neko letalo Spitfire se je bilo pognalo za njim in mu * streli prebilo bencinske tanke. »Bolje paziti!« mu je prijazno svetoval Staffelkapi-tan, »nam vsem se je že večkrat tako pripetilo « Vendar je bilo videti, da se Leutnant ni" mogel tako lahko potolažiti zaradi svojega prvega neuspeha. Izogibal se je tovarišem in pisal še dlje, ne da bi tudi enkrat dvignil glavo. Pri prihodnjem startu Leutnant W .nI prišel Y stik s sovražnikom. Njegovi tovariši pri odredu so prinesli domov lest sestrelov. Bilo je kakor začarano: tudi pri več startih vtbune mladi Leutnant nI prišel na vrsto, pri zadnjem pristanku zvečer se mu je cel6 nekaj zlomilo. Bila je častna zadeva, da ga nobeden izmed tovarišev nI imel za norca ali ga osmešil zaradi njegovih neuspehov. SkrivšI so pa vendar mislili: morda je r resnici premehak za nas. NI vsakemu dano biti lovec. Prihodnje jutro |e poskušal oddelek 34 soTjetsklh bombnikov, nad katerimi so kakor sledn) psi krožile late spremljevalnih lovcev, presenetljivo prileteti nad nemška vojna letališča. Vendar so lovci hitrejši. 2e so v zraku in т višini, preden lamorejo bombniki začeti s svojim napadom na kraj. Kakor noži režejo trupla brzih strojev skozi Jutranjo soparo in sunejo v vrste ozkostr-njeno letečih sovjetskih bombnikov, jih raz-»trele in pode svoje izstrelke v slvorjava trupla. Ploskve so odmontirane, tukaj »smrdi« eden z dolgim črnim repom dima, tam se premetavajo z neba bela padala, kakor pikasti trebuhi vate. Med njimi grme sovjetski lovci. TI ne morejo reč preprečiti poraza svojih bombnikov: težko zadeti se obrnejo ti proti vzhodu, odvržejo zasilno svoje bombe v močvirnato puščavo In sku-čajo odnesti pete z begom pred zasleduj o-člml jih nemškimi lovci. StafielkapltSn je ravno tretji svoji žrtvi za petami, ko ga namerava pet sovražnih letal Airokobra napasti od zadaj. »Lovci od za-■ hripavlm glasom zakllče njegov najmlajši, Leutnant W., skozi govorilno na-pr«vo na krovu Hauntmann reaqira v drob- cih sekunde, splava navzdol in poskuša v »opičjem zobu« uiti lovcem, ki se ga žilavo drže. Toda ti Sovjeti tudi niso novinci, ne dado se kar tako otresti. V divjem poletu drvi Hauptmanri preko ruševja in polj, skače preko grmovja in plotov. Sovjeti so mu za petami. Ne odnehajo ,toda tudi za njimi se podi siva senca, ki jih zalezuje. Za nekim delom gozda jo Hauptmann L. ostro zavije, sovražni lovci drve ob strani mimo njega. Rešeni Zopet se dvigne Staffel-kapitSn v višino in poskuša dobiti stik z be-žečo skupino bombnikov. V višini 2000 metrov pa sunejo znenada nanj štiri airokobre iz nekega široko na nebu razprostrtega oblaka. Sedaj so ga Sovjeti vendarle še za-sačilil V prvem priletu mu razstrele vodilno napravo. Hauptmann L. ve, da bo njegov konec, če prilete še enkrat. Krmilni steber se je stisnil. Kazalec bencinske ure pade naglo. Toda Sovjeti ne pridejo do nobenega novega napada. Kakor jastreb se je zagnal med nje nek nemški lovec. En airokobra se postavi takoj na nos, nek drugi se v viju-gah goreč spušča nad gozd. Po kratkem premiku se obrneta nazaj tudi oba ostala lovca. Toda tudi nemškega lovca je zgrabilo. Plameni sikajo iz motorne čepice. Požrešno se razširjajo neza). Skoraj navpično drvi nemški stroj proti zemlji. V letalu sedi »golič«, Leutnant W. Z govorilno napravo doseže svojega Hauptmanna, ki se s svojim bojnim strojem s težavo muči domov. Kakor iz velike daljave prihajajoč, sliši Staffelka-pitSn mirni, umerjeni glas svojega najmlajšega letalca; »Gospod Hauptmann pokorno javim, odstrelil sem dva sovražna lovca. Lastni stroj gori. Izstopiti nI mogoče. Gospod Hauptmann, odjavim le.« To je bilo zadnje, kar Je eskadra slišala o Leutnantu W Crn dim je kakor ogromna žalna zastava plapola) nad gozdnim obronkom za sovjetskimi črtami, kjer je našel svoj grob mlad nemški lovec, ki ga je uvrstiti med najzrelejše in najhrabrejše, ker Je premagal varnega sebe. Krlegsberlchter Joachim Schuli-Werner. Vojna izdajalcev iiroU laslnemii iiaroilii Neizprosne sovjetske zahteve proti Romuniji — Ne dovoli se noben posebni mir Berlin, 20. avgusta. Zločinski atentat romunskega kralja proti Evropi se dostojno uvr-iča med druge spletke monarhov in daje boljševizmu vso pravico, da iteje po krivici kronane glave Juga in Jugovzhoda med najimenitnejše prve delavce zmede, za katero on atremi, in da pripravi zanje zelo slovesno in častno obglavljenje. »Kralji« Viktor Emanuel. Peter, Jurij in Michael bodo gotovo tvorili poseben kras kremeljskega zidu. Sovjetske zahtev« Nova burka goljufov in Izdajalcev ob robu Evrope, poskušanl prehod romunskega »kralja« Mlchaela k boljševikom je povzročil nepričakovan preokret, iz katerega se vidi, da so izdajalci In njihovi pomagačl prevarani. Prvotno razširjeni opis, kakor da bi bili na podlagi vdaje dosegli dogovor o kapitulaciji ali cel6 sprejem brezčastnih v krog protiev-ropgklh sil, se je Izkazal kot pomoten. Sovjeti, ki so brez dvoma pri »kraljevem« državnem uradu v Bukarešti imeli največ svoje prste vmes — čeprav so tudi njihovi plu-tokratskl zavezniki od svoje strani vneto sodelovali ali tekmovaje rovarill — so izdali v noči na petek proglas na Romunllo, ki Je grobo uničil vse utvare. V tem proglasu sicer ponavljajo svoje obljube z limanl-cami Iz aprila, po katerih nimajo Sovjeti proti Romuniji »nobenih teritorialnih zahtev In nobenih zahtev za vmešavanje.« To je ravno isti trik, "kakor so ga bill uporabili v primeru Pollske In ga tudi že poskusili v primeru Finske. Podlo slepomišenj* Agltatorskl trik v prvih trditvah glede državnega urada Mihaela In njegovih tovarišev je obstajal v tem, prikazati vse tako, kakor da bi tokrat plutokratskl zavezniki pregovorili sovjete k skupnemu postopanju In k temu, da se odrečejo svojim običajnim praktikam. 2e tekom četrtka pa so morali na angloamerikanski strani precej malobesedno priznati, da ne drži laž o skupni dogovorjeni kapitulaciji. Sovjetska izjava raztrga še ostanek sleparskega tkiva. V njem je sore-Jem romunske vdaje za ravnokar označeno shemo korakoma zastrte sovjetizacije Izrecno odvisen od tega, da morajo biti Romuni pripravljeni, utirati Sovjetom vojaško pot v svojo lastno državo In nadaljevati volno ob strani Rdeče armade, sedaj s spremenjeno fronto: proti dosedanjim sosedom In zaveznikom, proti vsej Evropi, da proti vsej Britaniji. Vse to, kakor pravi moskovska Izjava z nenr^VocIlIvo - »74 т* sicfuranje romunske suverenosti In osvoboditve države od fašističnega jarma«. Noben poseben mir Mihael, ki je bil upal, da bo t svojim sramotnim izdajstvom mogel rešiti zlasti svo| prestol in morda tudi kak ostanek svoje države, dobi oster odqovor, da mora najprej ves svoj že obstoječi imetek orožja in krvi svojega naroda dati na razpolago Sovjetom in da mora sam postati vojaški birič boljševizma. O kakšnem separatnem miru med Romunijo In zavezniki, tako se'končuje sovje-ska izjava izrecno, ne more biti govora pred ustreznimi aktivnimi dajatvami izdajalcev. Te doleti s tem zaslužena usoda, ki je že zadela Viktorja Emanuela in Badoglia, ki je pripravljena Poljski In zagrožena Finski in kateri se je Finska mogla izogniti samo s tem, da je nadaljevala odpor. Pravilni odgovor Reval, 29. avgusta. Letonski časopis »Tala-vietis« piše: »Zakaj stoje danes boljieviki ob mejah nale države? Zakaj se ta ali oni strese od skrbi: ne bo 11 tudi prepozno, zoper-staviti se tej grozoti? Zakaj vse to? Odgovor leiak Zato, ker je bila ravno tako ko pri nas, tudi drugje v Evropi doslej cela vrsta ljudi, ki se niso mogli ob pravem času zavedati. Zato, ker ves čas teh grozot nismo hoteli spoznati kot grozote in jih tako označiti. Vstajamo k boju, ne samo za svoj življenjski* prostor in za svoje gole življenje, ampak za boj, za ideje, ki jih prinaša s seboj duh novega časa in ki edino lahko daje smisel življenju naših bodočih generacij. Nismo velik narod, ampak če se dvignemo hkrati, bomo stali s Ftihrerjem kakor železni okop za našo očetnjavo, za občestvo Evrope!« Na čelu nemških lovskih letalcev Oberieutnanta Hartmanna 301. zračna zmaga Berlin, 29. avgusta. Oberleutnant Erich Hartmann, Staffelkapitfin v nekem lovskem lovskem letalskem oddelku in imetnik Eichenlauba mit den Schwertern, je 24. avgusta v zračnih bojih nad srednjim odsekom spet uničil enajst sovjetskih letal in s tem povečal število svojih odstrelov na 301. V vzponu brez primera, je prišel mladi častnik, ki je šele dopolnil 22. leto starosti, na čelo najboljših nemških lovskih telalcev. Oberleutnant Erich Hartmann je sedel še leta 1940. v šolski klopi. Bil je rojen 19. aprila 1922. leta v WeiBbachu pri Stuttgartu kot sin zdravnika. Rano mladost je preživel na Kitajskem, kjer se je bila naselila njegova mati. V oktobru 1940. leta je prišel Oberleutnant Hartmann k vojakom. Postal je lovski letalec. Dve leti pozneje je izvedel prve bojne polete na vzhodni fronti. Visoko število njegovih sestrelov je tem bolj omembe vredno, ker je dosegel zračne zmage v glavnem v zimskih mesecih, ki so radi vremenskih prilik posebno neugodni In pri tem skoraj vedno proti nasprotniku, ki je bU številčno mnogo močnejši. Uspešen bo) Srbov proti Titovim tolpam Beograd, 29. avg. »Novo Vreme« prinaša poročilo o uspešnih bojih narodnih oddelkov proti komunističnim tolpam v Srbiji т prvi polovici avgusta. Iz tega poročila j# razvidno, da je padlo samo v enem boju nad 400 komunistov. Povsod, kamo so prišli, so komunisti morili, ropali In odvlekli s seboj može in žene. Ujeti komunistični komisar Franjo Gaberšek je izjavil pri zasliševanju, da je zelo razočaran nad soglasnim in protikomunlKtičnim zodr^enjem srbskega naroda In da se čudi hrabrosti narodnih borcev. Oni so danes združeni proti nam In proti našemu maršalu Titu, je izjavil Gabr-šek. Neka uieta komunistka ie obžalovala, da ne bo več doživela dne, ko bo razobe-šena v Beogradu rdeča zast va, in je izjavila, da je uvidela, da so bili sedanji komunistični napadi na Srbijo poslednji brezuspešni poizkusi. Besede in lepe fraze Stockholm, 29. avgusta. Vodstvo angleške delavske (Labour) stranke in angleških delavskih društev je poslalo »pozdrav, varšavskim puntarjem, ki se z angleško pomočjo žrtvujejo v korist Sovjetov, n-a katero upajo, In se Izčrpajo v brezuspešnem poskusu vstaje proti nemškim četam. Oklic labour!-stičnega časopisa, ki je značilen za angleško lažnivost, zagotavlja, da morajo zavezniki poslati vso mogočo pomoč »dokler ne bo zavarovana popolna svoboda Poljske.« Kaj takega Izjavljajo Isti Angleži, ki so s prekri-žanlml rokami gledali, kako so se Poljaki večkrat vrgli v brezsmlselne boje in bodo zato končnoveljavno utonili v boljševiškem Imperializmu. Najhujše nazadovanje proizvodnje v USA Lizbona, 29. avgusta. Severnoameriško vojno ministrstvo potrjuje sedaj poročila o tehtnem nazadovanju severnoameriške vojne proizvodnje julija meseca. Kot »resen« s* označuje okrog 53 odstotni Izpad pri izdelavi municlje In drugega vojnega materiala, ki se nujno potrebuje. V mesecu avgustu pa se mora. tako pravi uradno poročilo, računati še z večjim nazadovanjem. Vojno ministrstvo pripisuje krivdo za ta razvoj predvsem nedostajanju delavcev, naveličanosti dela In vojne ter netočnim vojnim poročilom. Kako sc ziyall zdrdYi|o? Preprosto ljudstvo rado trdi, da u* znajo ranjene ali bolne živali same zdraviti. Znana je zgodba o slepem pelikanu, ki so ga njegovi tovariši hranili In varovali. Ce bi bile to res, potem bi bila v živalskem svetu Medsebojna pomoč v nekakšni obliki zdrav-n'»ke umetnosti. H. Brehm, ki j* v naših ča-malo pozabljen, se je energično lavze-'o trditev. Sam pripoveduje o neki '• '♦■'del sedeti т votlem deblu XI J staro vrano. Čakala le pomo- jo hranili P'^lkalall k njej dve vrani ter Znani nemški poznavalec ptic je Izdal knji- 9° ® X. ?: glede medsebojne pomoči m zdravniške umetnosti v pt'čjem svetu. Njegov podatki «o zelo lepi, tu pa t«m celo ganljivi. Tako je n. pr, hotel folo-graflratl gnezdo z mladiči Ker p« 10 bill mladiči že godni, jih privezal k gnezdu In čakal, da prideta stara. Meti je priletela kmalu in vabila mladiče k po'etu z njo. Mladiči bi radi odleteli p« ni,* mogli. Potem le priletel k gnezdu samec, videl ne sreto ter pričel ■ kljunom razvozlavat! vozle. V nekaj minutah se mu le to posrečilo. In vsa družba je veselo odletela. Opazoval je tudi nekega sokola, ki se je %lel v zanjko. Vrvica mu I# stisnila nogo. Jlvalca se je zaman trudila, da ■« osvobodi. nekaj časa je postala ptica popolnoma *^l*na In je začela opazovati vozel. Nato je **4«la kljuvatl In v kratkem času je mogla ®^Uteti , ^ takih In podobnih primerih •• vidi, da '• »bravllno zadržanje«, prvi Pogoj za po- ^ode. ^ . . ./«ak lovec, lastnik pia Ш kmet ve, da s. '?,"»'cl poslužujejo slin« kot splošnega zdra-*"neqe sredstva Zlvall ližejo »voje rane In mladiče, pa tudi rok« svojfPi flospo-ki jim le nmklonten 7.e nekdc! so tram, da vtobuje silna teh žival! snovi, ki unl-eujejo bakterij« In obenem zdravijo. MaC-•« M ikoral ▼••1Ц P# )«0 jastrebe z zlomljeno perutjo, ki so se. skriti v travi, cele tri tedne preživljali na ta skromen način. Zdravljenje kosti je bilo pač prepuščeno naravi, kar stori konec koncev (udi zdravnik, ki spravi zlomljeni ud v pravilno lego, kar stori tudi žival ter odredi mir, pravilno dleto, ostalo pa prepusti naravi. Včasih se zgodi, da pospešijo bolne živali «ame zdravilni proces s pravilnimi obvezami, ki si jih pripravijo iz Ilovice, v katero vgnetejo perje In puh. Tako se več ali manj spet usposobijo za življenje, kajti tudi pri njih velja: raje pohabljenec, kakor pa čisto mrtevi Nadaljnja raziskovanj« v tej smeri bodo nedvomno dovedla do novih preeen«č«nj. N«ki trgovec j« zaupal nekemu gonjaču Telblodov štirideset bal svile, da jih njegove živali preneso od Alepa do Carigrada. Tudi trgovec sam se je pridružil karavani. Sredi poti je pa trgovec zbolel. Moral je ostati v nekem manjšem mestu, kjer nI bilo nobenega prav«ga idrhvnlka tako da se je njegova bolezen precej po nepotrebnem pošteno zavlekla. Sele po neka! mesecih je spet ozdravel. Medtem je karavana kdaj že prispela v Carigrad. Gonjač je bil namreč več tednov ča kal na kakšno sporočilo ker pa nI bilo o duha ne sluha, je mislil, da je ta »II ij umrl. Prodal je na dražbi vseh 7'deset bal svil« In še svoje velblode po-rigradu '* odprl čedno trgovinico v Ca- Nekaj mesecev nato se je pa trgovec, ki r.""P*' »vilo, vrnil v Carigrad Po dol-nepoštenega gonjača In eveje blag* жжжа). Rlepw p« pes« Yelbloclji gonjač drzno trdil, da ga ne poznm in da sploh nikoli v svojem življenju ni bil velblodji gonjač. Zadeva je prišla pred kadlja. Ta je mirno vprašal trgovca; »Kaj hočeš?« »Zahtevam, da ml vrne mojih štirideset bal ■vile, ki sem mu jih bil izročil, da mi jih njegove živali preneso v Carigrad « »In kaj pravi? ti na to?« je vprašal kadi gonjača. »Ne vem, kaj misli s svojimi štiridesetim! balxml svile!« je nejevoljno odvrnil gonjač. •Nikoli v življenju nisem bil velblodji gonjač In nikoli v žlvljenlu nisem videl tega človeka!« »Kakšne dokaz« imaš?« i« j« kadi ip«t obrnil k trgovcu. •2al nobpnih. razen svoj« poštenosti,« je odgovoril vprašani. »Oba sta lopova,« se je razjesU kadi In klical« bV«b is moj# hlieU A.li že veste ...? Delavci v veliki tovarni ribjih konierv dobivajo pogostoma posebne nagrade, č* spravijo v škatle več rib nego običajno. Zakaj* Olivno olje, v katero vdevajo ribe, je dražje od rib samih. * Kje to, s stališča dobrega gledanja In sil-lanja, najboljši prostori v večjem klnut Najbolje vidimo v kinu i zadnjih prostorov na platno. Ker pa pri zvočnem kinu nt sprednjih sedežih bolje slišimo, so srednji prostori najboljši in v velikih kinih tudi najdražji. Španske oranže Uvedli so jih bržkone Arabci v 6. stoletju Iz Azije. Na veliko so jih začeli saditi šele ob koncu 18. stoletja; ko so župnik Monzo, notar Maseres in lekarnar Bodi prenesli nekaj pomarančnih sadovnjakov Iz Murcile v Valenclo in Cartagene. Dotlej so ta drevesa veljala bolj kol okrasek vrtov. Prve pomaranče so v malem Izvažali v 16, stoletju nt riamsko in v Britanijo Ta čas je 1 kg pomaranč stal v Madridu 6 do 12 maravedljev L 1850 se je Izvoz ojačll. po letu 1890 pa le močno narastel. Danes pokrivajo oranžni nasadi v pokrajini Valenciji 38855 ha, v Ct-stellonu pa 18 105 ha Prva rodi 7 milijonov, druga 3 milijone kvlntalov na leto, Najboll-ia letina zadnjih časov je bila 1929-30, namreč 14.353,428 stotov. Trgovec in gonjač sta odšla, gonjač zelo zadovoljen, trgovec hudo potrt. Ko sta bila že na cesti, je stopil modri kadi k oknu In zaklicali »Hej. gonjači Zt trenutek bi še rad govoril • teboj I« Slepar se je takoj obrnil, ne da bi se bil spomnil, da je pred nekaj trenutki tako odločno tajil svoj poklic. Kadi se je nasmejal Ir velel sleparja zapreti, Gonjač je prejel tako) nekaj udarcev s palico, kadi ga je pa tudi obsodil, da mort plačati trgovcu odškodnino, pt Se visoka glob# dritvBi bUgt]nl. i Stnul 4. — štPT. 68. KASAWANKEN BOTE Sreda, 30; avguste 1944. Foiiiorjenl gorenjski duhovniki Lastno poročilo »Karawanken Bote« vH. Krainbiirg, 29. avgusta. »Kri mučeni-kov« je naslov male pretresljive knjižice, ki I* pred kratkim izšla v Ljubljani in ki pripoveduje. kako je bilo umorjenih 34 slovenskih duhovnikov in 5 dijakov bogoslovcev, ki so padli kot žrtve satanskega komunizma. Več izmed umorjenih so bili rodom Gorenjci, ali pa so uradovali na Gorenjskem. Tako je župnik Hubert Leiler, prva žrtev komunističnih banditov na slovenskem ozemlju, deloval nekaj časa kot duhovnik bolnice v Gallenfelsu. Franz Kandusch je bil od 1927. do 1941. leta župnik v Kropi. Gimnazijski profesor Y St. Veitu a. d. Sawe Felix Huth je prebil svojo mladost na Gorenjskem, in sicer v Radmannsdoriu in Wurznu, in pozneje- je bil duhovnik v ABlingu. Gimnazijski TJrofesor Franz Kek se je dve leti udejstvo val kot duhovnik v Laaku. Župnik Viktor Turk, ki so ga oi-arski banditi zabodli z bodalom, je bil več let duhovnik v okolici Vel-desa In Krainburga. Tudi župnik Ivan Pla-tischa, rojen т okolici Laaka, je več let era-d oval na Gorenjskem, in sicer eno leto v ABlingu in osem let v Komendi. V Laaku in njegovi okolici so biU doma umorjeni duhovniki: Josef Pokom, Anton Schinkar, dr. Peter Erschen in dijak bogoslovec MathSus Kermel, iz okolice Krainburga, duhovniki Franz Malowrh, Ludwig Sluga in Franz Kern ter dijak bogoslovec Alois Bresnik. Tudi znani profesor bogoslovske fakultete na vseučilišču v Ljubljani dr. Lambert Ehrlich se nahaja med žrtvami komunističnih banditov. Grozovita so pripovedovanja o posameznih umorih, katerih žrtve so bili slovenski duhovniki. Večino duhovnikov so komunisti pred smrtjo na najkrutejši način mučili. Sodba komunističnega »sodišča« proti mladem« duhovniku Norbertu Klementu In njegovim soobtožencem se je glasila doslovno: »Žrtev je treba privezati na drevo in ji rezati ud za udom, kos za kosom do zadnjega utripa.« In to satansko sodbo so komunistični psi krvosledniki do pičice izvršili. Tudi smrt župnika Janka Komljanca je bila strašna: njegova lobanja j« bila popolnoma razbita, čeljusti razkosane, gornja ustnica odrezana; na hrbtu so bili še sledovi novih moč- nih udarcev Župnika Franca •Nachtigalla in Karla Schuschka so živa zakopali, pri čemer so banditi Schuschku Iztrgali zlate zobe iz ust. Župnika Nachtigalla in njegovega pomočnika duhovnika Zwara so banditje prisilili, da sta si sama skopala grob. Župniku Zwaru so komunisti takoj potem razbili lobanjo z lopato, s katero je delal. Kakšne moralne muke in ponižanja so morali pretrpeti duhovniki v taborišču banditov, si lahko predstavlja vsak, ki le količkaj pozna te nečloveške komuniste. Skoraj vsi v knjigi »Kri mučenikov« omenjeni duhovniki izhajajo iz poštenih kmečkih rodbin, to je iz delovnih plasti, katerih pro-cvit je baje glavni cilj komtinistične revolucije. Niso bili nobeni »kapitalisti«, ker so imeli samo prav skromne dohodke in še te večkrat delili z ubožnejšimi brati. Niso sovražili nikogar. Bojevali so se proti komunizmu, ampak samo z mečem duha, s ten, da so pozivali svoje rojake, naj hodijo po poti krščanske ljubezni, in obsojali umore, rope vR Krainbnrg, 29. avgusta. Da je slovensko prebivalstvo v ljubljanski provinci že popolnoma zgubilo vse simpatije za komunizem in komunistično OF, je nazorno prikazal veliki protikbmunistični shod dne 6. avgusta v Devici Mariji v Polju. Okolica Polja je bila svoje dni vseskozi okužena po komunizmu in je dala nič manj kakor 497 komunističnih funkcionarjev, med njimi več poli ličnih komisarjev, poveljnikov In temu sličnih. Danes so komunistične simpatije brez sledu zginile. Protikomunistični shod v Devici Mariji v Polju je bil pravi narodni praznik. Vse hiše so bile okrašene z zastavami, vsi prebivalci, stari in mladi so priš.i na shod. Govorili SO: prezident ljubljanske provincialne vlade general Rupnik, tajnik slovenske protikomu-nistične delavske organizacije Jan Maks, častnik slovenskih domobrancev Kociper in in požige banditov. In tako delovanje se mora po mnenju komunistov kaznovati s smrtjo Kajti tam, kjer pridejo komunisti do obla sti, tam ni več nobenega prostora za kaj pozitivnega, kftj poštenega, in kaj vzvišenega. Tam sme uspevati samo sovraštvo, uničenje in živalski nagoni. Eden izmed štiriintridesetih, župnik Janez Raztresen iz Suhorja pri Metliki, je rekel tik pred svojo smrtjo v razgovoru s svojimi pri; jatelji: »Ljudje bodo tedaj popolnoma spregledali, ko bodo videli, da so začele padati duhovniške žrtve. Šele tedaj bodo videli, da gre »osvobodilni fronti« v resnic' samo za komunistično diktaturo ter za versko preganjanje. Zato pravim, da bi bilo dobro, če pade kakšen duhovnik. Teda' bodo ljudje spregledali. Saj sem pripravljen, da padem prvi.« Odtle je padlo 34 duhovnikov in pet dijakov bogoslovcev. Ali se bo sedaj uresničilo upanje župnika Raztresena, ki je bila brez dvoma tudi zadnja tolažba vseh po komunistih umorjenih duhovnikov? Ali bo narod, ki ga je 39 mučenikov tako vroče ljubilo, tudi stopal preko njihovih trupel in korakal z najhujšim sovražnikom dotlej, da mu ta sovražnik ugrabi vse duhovne in mpterialne dobrine in ga potem »udi fizično zatre? zastopnik nacionalne mladine Niko Jeločnik. General Rupnik se je spominjal v svojem govoru, da so približno okoli leta 1500. ljubljanski Slovenci prosili cesarja Maksimilijana, naj njihovo mesto osvobodi od Zidov, ki so izkoriščali domače prebivalstvo. Cesar je prošnjo uslišal in zapovedal, da se Zidje iz Ljubljane izženejo »za vedno«. Tako je slovenski narod že davno spoznal usodno vlogo Zidov v življenju narodov. Zato sovražijo Zidje že od nekda; slovenski narod in napravijo vse, da bi ra moralično razkrojili in tako lahko podjarmili. Zato so vedno poskušali, da bi Slovence razdelili v kolikor mogoče mnogo strank in socialnih slojev; zato so pomagali slovenski komunistični stranki in njenemu stvoru — osvobodilni fronti, ki je hotela ljubezen Slovencev do domovine in svobode izkoristiti za to. da bi lih pridobila za komun^em in bi do tem slovenski narod oropali vseh duševnih in nacionalnih dobrin ter ga kot brezdušno delovno moč predali mednarodni Sovjetski zvezi Toda sedaj so Slovenci smrtno nevarnost komunistične »osvoboditve« že popolnoma spoznali ir zgrabili za orožje radi obrambe. Tako je nastala domobranska armada, ki bo osvobodila domovino judovske-komunističnega plevela in zbrala vse nacionalne elemente. General Rupnik je zaključil svoj govor z vročim pozivom slovenskemu narodu, da naj neomajno skupai z Evrope pod vodstvom Nemčije dela za boljšo be-dočnost. Drugi govornik, tajnik slovenske protiko-munistične delavske organizacije Jan Make je govoril kot delavec delavcem. On je na podlagi mnogih primerov dokazal, kako komunistična stranka in zloglasna OF delate proti interesom domačega delavstva in samo v korist male mednarodne klike zajedalcev in je po pravici izjavil, da po komunistih zaželena revolucija ni revolucija proletarijata proti kapitalistom, temveč revolucija pokvarjene inteligence proti boljšim in stvar-jajočin* sinovom naroda. Boljše bodočnosU nam ne more garantirati niti goljufivi komunizem kakor v sovjetski Rusiji niti židovski plutokratizem kakor na Angleškem № Ameriki, ker oba Izkoriščata brez milosti delavca, temveč edinole tak življenjski red, kjer vsi sloji orebivalstva enodušno delajo za skupno korist. Domobranec Kociper in Niko Jeločnik sta se spomnila v svojih govorih časov, ko je Polje trpelo pod grozovitim komunističnim pritiskom, in sta dala Izraza prepričanju, da so ti temni časi za vedno zginili in da bo ▼ bodoče domače prebivalstvo delalo z geslom: Bog, narod, domovina. Jeločnik je pri tem sporočil, da so komunisti v Sloveniji požgali 900 va&i z 2000 kmečkimi hišami in 200 šolami in umorili 30.000 Slovencev. Vse govore so zborovalci pazljivo posl«-šali. Gorenjska zateinujuje v čaeu'od 21. av^ ffusta do 3. septembra od 21. do 5. ure (let-neg4 Oa«a). če zadoni akustlčmi sig-nal »Javne oiwzoritev na zračno nevarnost Iz zraka« ali »Letaleki alarm« ob ko se zmra^, me mora takoj zatemniti tudi izA-en odrejenega zateinnjevanja. Shod \ Devici Mariji v Poijn Juaatno poročilo »Karawanken Bote« AMTIICHE BEkA^^TMACHtJl^GEl^i KREISMUSIKSCHVLK KRAINBURG Vpisovanje učencev v glaebeno Solo se vrjl od 28. avgusta do 1. septembra 1944. Z rednim poukom ee prične 1. septembra. Vodstvo. UnabdlngiMtre VerkiderptUcht BmHom Anrnmtsunc d«r OUterwag«n Nachprtlfuogon d»r Reichebahn haben ergebem, deB die GUterwagen trot« der anhaltenden Wagenknappheit vielfach noch nicht bis zur zulftssigen Grenze auegenutzt warden. Wenn аисћ die Eigenart verschiedener Giiter die voile Auslastung der GUterwagen nlcht immer zul&Bt, so miiesen doch die Auftraggeber beim Abruf von MassengUtern, besonders von CffentUch bewirtechafteten GUtem, sLch mehr derm je be-mUhen, die VersandauJtrtlge so zu bemessen, da G den Absen-dern die restlose Ausnutzung dee zur Verfiigung gestellten GUterwagenraumee moglich Ist. In Frage kommen haupt-eachllch folgende GUter: Getreide, Mehl, Futtermlttol, DUnge-mittel, Zement, Kohlen, Stelne, Erden und Kartoffeln. Selbet wenn durch die Anpaasung der Versandauftr&ge an den Tiaaeportraum gewlsse Schwierigketten eintreten sollten, mUeeen eie heute in Kauf genommen warden. Namentllch darf die Ellbedtirftlgkeit von GUtern nicht zum Versand von Teilmengen fiihren, die die Wagen nicht voll ausnutzen. Sowelt der Bmpf&nger oder Versender In der Lage let, das Gewicht der filr einen Wagen vorausehenden Sendung zu beetimmen, darf slch dae Gewicht nicht wle frliher nach dera Ladegewicht des Wagene rich ten, sondern muB so bestlmmt werden, daB es die Tragffthlgkeit bel den gewohnlichen gedeckten und offenen Wagen um 21 (bel Erz um It) und bel den sonatigen Wagen um 11 im Versand nach Bahntofen dee Grolideutschen ReichM «ad der meiaten Aueiandsbahnen tiberschreltet. Da-naeh ergeben sich fUr offene Wagen Im allgemeinen zul&eslge Filnheitsgewlchte der Sendungen von 17.761, 19.51, 231 und 27.5 t und fUr gedeckte Wagen von 17.751, 1* 51 und 23 t Je nach der Bauart dee Wagens. Bel der emsten Wagenlage, die mit RUclwicht auf den Wagenbedarf fUr Wehrmacht, RUetung u®d Emtihrung die restlose und beetm»gUche Ausnutzung alien Wagenraums erfordert, muB slch die Reichsbahn vorbehalten, kUnftlg die Stellung von GUterwagen zu untersagen, wenn die Wagen trotz bestehender Moglicbkelt nlcht bis zur hOchstzul&sslgpn Grenze oder nlcht rS.umIich voll ausgenutzt werden. Rek hwhahndlrektlon Vllla< h. Potrtega srca sporočamo vsem eorodnikona, prijateljem In mnancem žalostno veet, da smo Izgubili našega ljubljenega očeta, starega očeta, strica, brata in svaka gospoda Kristan Andreas, poneatnlkH bi iwlel"vatelja pletenin, v starosti ee let, dne 28. avgusta 1M4. — Pogreb se ј4 vriil dne 2б. avgusta ob 10. wrl dopoldne iz Strohain na pokopališče v Naklasu. Priporočamo ga v blag spomin trn molitev. Strohain, v avgusta 1944. /iilujo^l: Soplile, minova Andrea* ki Alfmsl. In'i rl Fraii/lnUa |мкг. Junker, Sophie por. Siipan, vnuki In ostalo sorodstvo. iHšU oflasi Službo dobi 1Шпа pomočnica, mlajša, čedna, poštena dobi mesk, v pen-ziji v Veldesu. Javiti »Pension SeAvenard«, Velde*. 3881-1 Sprejme ae proxetna natakarica takoj. Vpraiatt gosfflnJT »Zum Reiter«, RelterdurchIaB, Krainburg. 3939-1 Službe išče I&čem pridno In i>oAteno dekle za goepo()inj«itvo in k dvema otrokoma. Takoj. Poizve ee v K. Bote, Krainburg. 3952-2 Prodam Prodam kravo, mlekarico, po prvem teletu. Jo«ef SIter, Heil. Krmx, Oberkraln. 3934.6 Kupim Gruuofonske plošče — peoml In plesne komMde — dobro o-hranjene, kuphn. Ponudbe • popisom na K. B. Krainburg pod »PloWe« a910-'r. Dobro obranjen krojajSkl »troj, znamk« >Singer< aU »ffaff«, kupim. TakojAnjc ponudbe na Stanlel. Burjek, Brebowtza • Lut-ichna. Laak/Zater. 38»4.7 Kupim A. 2. kompletne panje s čebelami. Plamene ponudbe na naslov; Perko Paul, Snako-vo, HI. Кгеш! в8 be* Neu-marktl. »944-7 Kupim boMUMkega konja ali ponija C opremo, ter mali voz. Pdnudbe pismeno ali osebno na Gostltflch Margareta, ABUng, VillacherstraBe 2. 3915-7 Kupim dobro uhrajeiio mlatil nlco v retom In tresilom. Po. nudbe na K. B., Krainburg. 3920-7 Kupim do 2000 kg eena, dobre ga. Bartholomiius Rutschigei. Felsendorf 48 (ŽIrCiče), Krainburg. 3894-7 Mot-nega konja гл kmečko delo kupim. Eventuelno dam v zameno kravo. Ponudbe na Scliu»terschltz Peter, SAil-tschit*« 1, Poet ZwlechehwK«-sem. 3933-7 Menjam Menjam dobro ohranjen dam ski dežni plaM (iz rdečem« Ku mlja) proti veliki damnkl tor->)lci ali temnemu puloverju. M. 1'rlzl, Rosenberg; Stainztal Bad Radein. 5947-15 Menjam dobro ohranjene žen-«)ce tenis čevlje fit. 38 za lete St. 36. Ponudbe na K. B: Krain-burjf pod »Takoj« 5943-15 Dobro ohranjeno moSko kolo zamenjam za moško obleko. Naslov pri K. Bote, Krainburg. 8»55-15 Zamenjam ivov eiektrlfnl likalnih za globok aH AportnI voziček. Ostalo doplačam. Naslov v K, Bote, Krainburg. 3942-15 Dopisi 4Uletiia teli si>oitnati uiačajue-ga, iskrenega prijatelja. Le redne ponudbe s sliko na K. Bote Krainburg pod »Tiha агеба« št 3936-20 Zenit ve 19 letno dekle želi sebi primernega čmoiasega gospoda v svrho poznejše žonitve pod »Srečna bodočnost«. Slika %«-željena. 3847-21 Luči lice, slai 3o let, srednje postave, drž. nastavljenec, želi znanja v avrbo event, poznejše ženitve z mlajšo vdovo ali ločenko brez otrok, a ne po njeni krivdi.' Slika zaželena, ki se vrne pod strogo zajamčeno tajnostjo. Ponudbe pod »Hrcpe-lim za Teboj« na Kar. Bote, Klagenfurt. 5895-21. Ofuunljenjt fanta, т tujini, mi iiellva dopisovati s dvema go-4pođl6tiama v ataroeti od 17 do 22 let, vitke postave, ljubke in vesele narave. Dopise na Kar. Bote, Klagenfurt, pod Zvestoba do groba«. 5941-21 Želim spoznati pošteno dekle v cvetu mladosti. Ponudbe s sliko, katera se na željo vrne, na K. B., Krainburg pod >Netnl cvet« 3935-21. Pekovski mojster, ločen, star 35 let, K dobro tdočo pekarno, lAč.e X<>H|HMlinjn, Ni ar« do 341 let. te-nllev nI Izključen:! Ponudbe nm K B. Krainburg pod »Potrebujem takoj« 3937-21. Itokudelec, 40 let, Išče resnega poznanstva. Dopise s sliko na K. B., Klagenfurt pod Ate v. .3950-21. Samoetojen sedlarski mojster, srednje starosti, želi spoznati v svrho takojšnje žnnltve dekle, vdovo aH ločenko brez lastne krivde, prednost Imajo Šivilje ali Steparlce, premoženje postranska stvar. Le resne ponudbe na K. B., Krainburg pod -..Srečna bodočnost« 3917-21. i>ne 21. uvRiistH sem l/.gublla

roi^amo, da predant* "Klase naAlin poslovalnicam. »RAKAWANKV^N BOTE« An'/.eleennbtelliinK. V najgloblji boleatl sporočamo vsem soiod-nlkom, prijateljem in znainccm nedoumljivo vest, da nas je po kratkem In težkem trpljenju nepričakovano zapustil naA skrbni soprog in oče, gospod Josef Debelak, pdC.lobih» Iz4leluvat«lj (wmentiiln in posmtnUc v Noudorfu št. IB, ** Našega predragega pokojnika smo 1»кор«Л ▼ sredo, dne 28. avgust* 1M4, ob pol 4. url popoldne na pokopališče v Lieee-u. Priporočamo ga v molitev Ш blag spomin! NeMdorf, v avgiwtu 1W4. / iliijof a *eiia FraWska 1)е4м lak roj. Qoyala In otriK-l.