ffi
Časopis za trgovino, obrt, industrijo ter narodno in politično gospodarstvo sploh.
BABUDtK.'
zhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1 (pri trgovskem društvu Merkur). — Naslov za dopise:* Trgovski list, Ljubljana, poštni predal 148. — Naročnina znaša do konca t. 1. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 1 60. — 'Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in toži se v Ljubljani. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Štev. rač. pri ček. uradu 11953.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij Trg. lista. — Odgovorni urednik Franjo Zebal, Ljubljana-Dol. c. ^
III. letnik.
V Ljubljani, 6. novembra 1920.
14. štev.
Po porazu.
Da smo izgubili Koroško, bo marsikdo pripisal nacijonalni mlačnosti nad-polovičhega števila našega naroda v plebiscitnem ozemlju. . Naši politični dpevniki so prve dni našli 100 drugih vzrokov. Zmage smo bili vsled bombastičnega pisanja teh listov dokaj sigurni. Ali je bilo naše delovanje v dveh letih našega upravljanja tako, da bi ž njim pridobili narod zase? Izid glasovanja nam jasno odgovarja, da nad polovico svojih ljudij na Koroškem nismo znali izvleči iz nacijonalne mlačnosti, da so bili pri Korošcih pomisleki primitivne in plastične narave močnejši od idealnih čustev. Pa kdo bi pisal zato o robskih dušah?
Že v spisu »Trst«, ki smo ga priobčili v deseti številki Trgovskega Lista, opozorili smo na dalekosežne posledice, ki jih utegne imeti z ozirom na gospodarski stalež vseskupne naše države izid koroškega glasovanja. Z gospodarskega stališča hočemo sedaj tudi pre-motriti položaj, ki je nastal za nas po neugodnem izidu plebiscita. Vsekakor moramo kar vnaprej pobiti argumentacijo, s katero so Nemci močno operirali in agitirali, češ, cona A gravitirala je doslej na sever in bo torej tudi odslej gospodarsko čisto odvisna od severa. Karavanke, da so naravna in kar od Boga postavljena meja. Kakor da bi Jugoslovani v času modernih transportnih sredstev in tehniških pripomočkov ne mogli premagati geografskih zaprek in kakor da moramo vsled Karavank na veke biti ločeni od koroških bratov Slovencev, češ, gospodarsko so odvisni in gravitirajo k Nemcem. Niti trohice morale ni zaslediti v sličnih argumentacijah, no, pa morala je blago, po katerem ob priliki agitacije niso dosti povpraševali. Kot hladni trgovci ne bomo sedaj po toči zvonili in jadikovali, da smo se dali ogoljufati in prekaniti od zvitejšega nasprotnika. Orientirati se nam je na novo in spoznati moramo svoj sedanji položaj, priliko pa, da zopet pridobimo, kar smo vsled lastne malomarnosti izgubili, to priliko ne bomo smeji nikdar pustiti ■ iz vidika.
V pogajanjih, ki se bodo vršila med laškimi in načimi državniki, utegnemo Slovenci izgubiti vsled koroškega neuspeha še jeseniško progo, naš divni Bled in Bohinj.
V Koroški izgubili smo bogate železne in svinčene rudokope v Železni Kaplji in Pliberku, edini poleg onega v Srbiji in Bosni. Da bi nam ti rudo-kopi ostali, postala bi Jugoslavija čisto neodvisna glede železa in svinca od inozemstva. Izgubili smo bogato puškarsko industrijo v Borovljah, izgubili obširno jeklarno, v Ravneh in tvornico celuloze v Rebercih, opasnoje ogrožena posest največje jugoslovanske železne industrije na Jesenicah.
Vsem tem in še marsikaterim drugim dejstvom je treba neustrašeno gledati v oči. Zavedati se moramo že sedaj, da niti z daleka ne smemo in ne
moremo misliti na zopetno pridobitev izgubljenih teh postojank, če si svojo lastno hišo ne bomo znali gospodarsko tako udobno in lagodno urediti, da postanejo že same razmere pri nas največja in najboljša privlačna sila za naše brate onkraj naših državnih določenih in nedoločenih mej. Veliko svojih grehov moramo popraviti, če hočemo do tega jasnega cilja. Pa ni druge poti, ko smo enkrat privolili v uvedbo plebiscita na narodno nezavednem teritoriju, dočim n. pr. Lah ne pripusti plebiscita pri zavednih Primorcih in Notranjcih. In privlačna sila ne postanemo, dokler se pri nas ne spremeni ves sistem gospodarjenja, ki je neposredno vplival tudi na izid koroš-~kega glasovanja. Brezmiselne naredbe, carinski in policijski sistem, ki se je na naših železnicah in državnih mejah udomačil in končno neprimerno postopanje z koroškim ljudstvom, vse to vsekakor ni, da bi se komu zahotelo po naših razmerah. Uradniški aparat, ki je za nas na Koroškem deloval, je bil z malimi častnimi izjemami malo vreden; z občudovanja vredno vnemo so Nemci izrabili in razbobnali vse naše slabosti.
Kar odkrito si priznajmo vse te pogreške, kajti spoznati moramo napake, ki smo jih storili, sicer ne bomo našli poti, ki vodi v boljšo bodočnost. Slovenski trgovci smo zadnji, ki bi mislili, da bi se izgubljene postojanke dale kar v kratkem priboriti morda z oboroženo silo. Notranja konsolidacija, pametna gospodarska politika nas more zbog svoje privlačne sile edino in morda že v doglednem času zopet združiti z brati onkraj sedanjih državnih mej. Ali le najboljši, najdalekovid-nejši gospodarsko navdahnjeni voditelji nas morejo voditi iz labirinta, v kojem se sedaj nahaja ves svet. Bodočnost bodo kiparili gospodarski mojstri, pa težko, da bodo to advokatje ali duhovniki.
Fr. Zelenik.
[Morje in brodarstvo.
Kdor ni videl morja, kdor ni slišal zamolklega šumenja in bučanja morskih valov, ni videl njihovega silovitega zaganjanja ob pečinč in čeri, ta ne pozna veličanstva morja, na njegove mogočnosti. Morje ima velikansko privlačno silo, po morju so hrepeneli vsi narodi. Rusija n. pr. je žrtvovala milijarde premoženja in potoke krvi za mojje. Veselja so zajokali sinovi Srbije, ko so v prvi balkanski vojni zagledali veličastno morsko gladino, strmeli so, ko so gledali bliščeče morje, ki je tako lepo, kadar lahni vetriči izgrajo se z njegovo površino, pa tako veličastno — grozno, kadar ga razburjajo viharji in se vale valovi.
Svetovna zgodovina nas uči, da je voda tisti element, ki je razvoj človeštva najbolj pospeševal. Prve države, in s tem tudi prvi početki kulture, so se ustanovile na bregovih velikih rek, ob velikih jezerih ali na obrežju morja.
Egipt, Babilon, Ninive, Tirus, Grška, potem prastara žarišča kulture v Indiji in Kini, so ležala ob vodi. Vzrok je čisto enostaven. Vodna površina olajšuje promet, brez katerega ne more obstati nobena država. Na suhi zemlji so potrebna za blagovni in tudi osebni promet posebna pota, ki zahtevajo veliko stroškov, posebno v goratih krajih, kjer so po zimi večkrat celo rrepo-rabna. Za prevažanje tovorov po takih potih je potrebna človeška, živalska ali strojna sila.
Vsakdo izmed vas je že opazoval, da po kaki bregoviti progi vleče po dvoje ali troje lokomotiv vlak, s katerim sopiha po ravnini le ena lokomotiva. Če pa ločijo kraje in dežele široke puščave, kakor je n. pr. Sahara, tedaj take puščave jako otežkočajo promet. Karavane, ki prehajajo afrikan-ske puščave, morajo jemati seboj živila in vodo za človeka in živino, pa prenašajo le male množine blaga. Vse to podražuje tovor..
Vse drugače izgleda promet po morju. Po vodni gladini ni treba polagati tračnic, ne napravljati cest, narava jih je ustvarila sama, narava nudi trudi brezplačno gonilno silo: veter. Po rekah je seveda prevoz blaga brez truden le s tokom, zato pa so tovori toliko večji, n. pr. plavi lesa. Voda nosi vsako težo, zato pa velike ladje prevažajo velikanske množine blaga, za katere bi rabili po zemlji stotine vozov. Vza-mimo samo en primer in se poslu-žimo sirovih in zaokroženih predvojnih številk, ker povojnih ne poznam vseh. Prepeljati je tovor 5000 ton (5 mil. kg) po vodi in suhem. Za prevoz tega tovora po suhem in ravnini je potrebno 10 tovornih vlakov z desetimi lokomotivami, vsaka recimo z 1000 HP, tedaj 10.000 konjskih sil. Za konjsko silo je potrebno na uro 1 kg premoga, in če je stala tona premoga 20 kron, tedaj so znašali stroški za premog na uro 200 kron. Parnik, ki vzame cel tovor naenkrat in rabi za dosego enake hitrosti 10 tovornih vlakov le stroje z 3000 HP, porabi na uro jako visoko računjeno 3000 kg, ker veliki stroji na ladjah veliko bolj varčno delajo. Izdatek za premog znaša na uro le 60 kron. Parnik rabi mnogo manj moštva kot pa 10 vlakov s stroje in vlakovodji, kurjači in zavirači. Če smatramo obrabo parnika enako obrabi tovornih vagonov in lokomotiv, obremenjujejo tovor po suhem še obresti glavnice za zidanje železnice, plače uradnikov in drugega osobja, vzdrževanje proge in postaj itd. Vseh teh izdatkov na morju ni. Ko še ni bilo železnice, je bil prevoz po suhem še mnogo dražji. To nam. pove primer. Takrat je stal prevoz riža iz Trsta v Ljubljano mnogo več kot pa je znašala plovnina iz Kine okoli cele Afrike, skoz sredozemno morje v Trst. Še ni dolgo tega, kar je znašala voznina iz Prage v Trst več, kot pa voznina iz Prage po Labi preko Hamburga in po morju v Japonsko.
Številke in primeri kažejo velikanski pomen in prednost prometa po
vodi pred onim po suhem. Velikanska razlika troškov sili narode, da se poslužujejo morja. Vodna pota so ustvarjala kulturna središča, vodna pota razmeščajo še danes kulturno človeštvo po zemlji.
Pogled na zemljevid Evrope nam kaže, da je Evropa najmanjši del zemlje, ko-jega na tri četrtine obdaja morje, ima globoke morske zajede in je prevlečen z velikimi rekami. Zato pa je Evropa tudi najgostejše naseljena. Istotako so gosto naseljene na Rekah bogata in od morja obdana sprednja Indija in severna Amerika. Na milijone šteje prebivalcev Kina, ker leži na morju in ima velike reke in obširno mrežo kanalov.
Nasprotno pa velika Afrika brez globokih morskih zajed poseduje ležišča kulture in civilizacije le na morskem obrežju in ob velikih rekah, a velikanski prostori so še popolna divjava. Tudi Avstralija je gostejše naseljena le na obrežju, notranjost kontingenta pa je pustinja, ki ovira promet.
Navedeno dokazuje velikanski pomen vode in brodarstva. Če raziskujemo, kako so se narodi posluževali brodarstva, najdemo zanimiva dejstva.
V	nilski dolini so živeli kulturno jako razviti Egipčani, katerim je nilska poplava dajala vse, česar narod potrebuje za življenje. Enake so bile razmere ob rekah Eufrat in Trigis, zato pa narodi ob teh rekah niso čutili potrebe po morju in se tudi niso podajali na morje. Drugače pa je bilo vFeniciji. To je bil ozki kos zemlje med morjem in gorovjem, pa bi prebivalci ne mogli živeti od živinoreje in poljedelstva. Zato so šli na morje najprej kot ribiči, potem kot roparji in nazadnje kot trgovci. Feničani so morali biti jako brihten narod, saj mu pripisujejo razne umetnosti n. pr. iznajdbo barvanja purpurja, pripravljanje stekla in drugo. Te izdelke so zamenjavali za zrnje in druge naravne proizvode. Feničani so bili to, kar so danes Angleži: brodarski in industrijski narod. Bili so mogočni na morju, gojili so enako kolonijalno politiko, ustanavljali na raznih točkah Afrike in Evrope naselbine, koje so bile središče trgovine z dotičnini deželami. Brodarstvo je bilo tedaj Feničanom podlaga obstoju in bi brez njega nikdar ne dosegli blagostanja. Feničani so prišli v dotiko z raznimi narodi ter so povsod pobrali, kar je bilo koristno dobičkanosno. Niso nam ohranjeni ostanki in spomini njihove kulture, pa vemo, da so bili posredovalci kulture med vshodom in zapadom. Feničani so bili materialisti in niso dosegli one duševne kulture, katera je dičila njihove naslednike Grke, ker v svojem materializmu niso niti stremili za njo, so hrepeneli le po zaslužku in blagostanju.
Grki pa so bili idealisti, so porabljali velikanski donos brodarstva v kulturne svrhe, zato občudujemo še danes njihovo kulturo, umetnost in filozofijo. Razvito brodarstvo in trgovina sta nudila narodu tolike dohodke,
da je podpiral svoje učenjake in umetnike.
Ako to, kar smo do sedaj povedali, v kratkem posnamemo, dobimo vodila :
1. Promet po vodi je lažji in cenejši od prometa po suhem. Ta prednost je bila nagib, da so se narodi naseljevali ob morju in rekah. Morje je bila vez med narodi.
2. Narodi so prisiljeni se podajati na morje, če jim zemlja ne nudi do-voljne in ugodne obstojne možnosti.
3. Morska trgovina ustvarja blagostanje, oživlja kulturni razvoj narodov ter jih varuje pred enostranostjo.
Ta vodila veljajo za vse čase ne samo za stari vek, nam nudijo ključ v razrešitev mnogih navidezno nerazložljivih dejstev. Tako dejstvo je n. pr. okolnost, da v srednjem veku brodar-stvo ni imelo posebne veljave. Vzrok nam pojasnuje drugi stavek. Selitev narodov je uničila Italijo, Grško, Španijo. Ako pomislimo, kako je 30. letna vojna skrčila prebivalstvo Nemčije, v toliko večji meri so morali uničiti grozoviti boji za, časa selitve narodov. Že prej so boji uničili Cimbre in Tevtone, selitev narodov pa je uničila Gote in Vandale, da so ostali od raznih plemen le iveri, od mest v Italiji pa le ruševine. Bilo je tedaj mnogo rodovitne zemlje prazne, prebivalce je redilo poljedelstvo in živinoreja, neprestani boji v Italiji, Nemčiji, Španiji pa so bili vzrok, da se prebivalstvo ni jako razmnožilo. Kratko rečeno, v srednjem veku so bile države tako redko naseljene, da narodom ni bilo potrebno podajati se na morje in si iskati tam zaslužka in dohodkov. Ali tudi ta čas nam daje primer, ki nam klasično dokazuje naša zgoraj navedena tri vodila.
Storniranje nakupnih pisem iz pogodbe 180 SHS.
Vse stranke, katere so pri Ljubljanski podružnici vplačale računske zneske in so dobile za ta plačila poverilna ali nakupna pisma na podla i kompenzacijske pogodbe z Avstrijo, pa teh poveril.iih pl niso Izrabile, se pozivajo, da vrnejo ta poverilna pisma podpisani podružnici v svrho izplačila zneskov. Kdor do 20 novembra t I. ne vrne podpisanemu uradu neizrabljenih poverilnih pisem, bo moral pozneje pri Centralni upravi v Beogradu prositi za povrnitev denarja. — Centralna uprava, podružnica v Ljubljani.
Kako dvignemo svojo industrijo.
Če opazujemo amerikansko industrijo, bodemo opazili njeno stremljenje po veleobratovanju in k združevanju pod enotno vodstvo (truste). Le veleobrat omogočuje skrajno izrabljanje danih sredstev, omogoča špeci-jaliziranje, delitev dela, vsled česar se lahko posveča tudi najmanjši stvarci največjo pozornost in se izvežbajo za vsak predmet, za vsako delo, da celo za vsako fazo dela strokovnjaki. Radi velike porabe surovin in polfabrikatov jih veleobrat lahko pridobiva v lastni režiji, lahko ustanavlja lastne tovarne polfabrikatov, si lahko nakupi premo-gokope itd. in se tako osamosvoji vsaj od enega dela svojih dobaviteljev, ki so dostikrat s pretiranimi cenami največja zapreka uspešnega razvoja. Z velikostjo podjetja raste tudi splošna moč in vpliv na zunaj, od vlade dol do konzumenta, kar se zopet lahko porabi v nadaljnjo povečanje obrata in dobička. Razven večje dobičkanos-nosti je vplivalo v Ameriki na ta razvoj k veleobratom in trustom tudi tipično amerikansko nagnenje in stremljenje k velikemu, vedno večjemu še od nikogar doseženemu.
To nam mora kazati pot, ki jo moramo nastopiti, da dvignemo svojo industrijo.
Nam manjka izvežbanih delavcev, izvežbanega vodstva i. t. d. Treba se resno baviti z prašanjem, kako pomagati domači industriji preko prvih težkoč in jo potem obdržati na višku, da ji bo mogoče uspešno tekmovati z inozemstvom, spočetka vsaj
na domačem trgu. Če preskočimo delokrog vlade, v katerega spada sklepanje trgovskih pogodb z inozemstvom, ureditev carin, davkov, trgovskih zakonov itd., preostane lastni inicijativi industrijskih krogov v glavnem, ustanovitev strokovnih zvez, združenje enakih podjetij pod enotno vodstvo in
smotrena notranja tehnična in trgovska organizacija.
Strokovna zveza za Slovenijo se je že ustanovila v »Zvezi industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine SHS« v Ljubljani.
Tudi z združenjem podjetij se je že začelo. V Ljubljani so se n. pr. združile tvrdke Žabkar, Tonnies in Samassa v »Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani«. Take združitve bi bile vsem strokam toplo priporočati, ker omogočajo racijonelnejše veleobra-tovanje, špecijaliziranje po obratih, uspešnejši skupen boj proti inozemski konkurenci, boljšo organizacijo eksporta, večji vpliv pri vladi itd. Nadalje lahko vsled večje porabe polfabrikatov ustanavljajo lastne tovarne zanje, da se tako osamosvojijo vsaj od dobaviteljev polfabrikatov. Kaj n. pr. pomaga še tako moderno urejena tovarna čevljev, če pa ne more dobiti usnja, po primernih cenah? Podlegla bo najbrže inozemskemu tekmecu, ki ima morda lastne usnjarne ali pa ugodnejše zveze z dobavitelji usnja.
Ostane še notranja organizacija. Tu povdarjam le najvažnejše, to je: najmodernejša tehnična ureditev, dobra splošna in na višku časa stoječa strokovna izobrazba uradništva in delavstva, stalna najtočnejša informiranost o političnem in gospodarskem položaju, posebno pa o vseh novih pojavih, iznajdbah itd. dotične stroke na svetovnem trgu. Za tako iskanje in zbiranje iz najrazličnejših časnikov, časopisov in knjig treba seveda zmožne osebe z razsodnostjo, kaj bi utegnilo zanimati osrednje vodstvo, kaj koristiti podjetju.
Naši industriji je potrebno vele-obratovanje, zveze, združitve In smotrena notranja organizacija, pa se bo dvigala in dvignila na visoko stopnjo.
Naše železnice.
Kdo ne ve, da so naše prometne razmere zelo žalostne? Industrija in trgovina morata prenašati poleg davčnih in carinskih težav tudi še vedno trajajočo transportno nesigurnost in včasih silno okornost žeiezniškega poslovanja. Ako trgovec kupi blago izven kraja, kjer se nahaja njegovo skladišče, ne more nikdar napraviti vnaprej zanesljivega računa, temveč k večjem šele v trenutku, ko blago prejme, oziroma ga že vloži v svojem skladišču. Znan nam je slučaj, ko je kupila tukajšnja tvrdka na Dolenjskem vagon drv. Tvrdka je naročila pri odpošiljalni postaji vagon za prevoz v Ljubljano. Ker pa vagon ni bil dostavljen, so ležala drva na postaji celih 6 tednov, za kar je železnica računala tvrdki okoli 1200 kron ležnine. Ko je tvrdka drva v Ljubljani že prevzela in plačala prevozne stroške in ležnino, ji je po nekaj tednih dostavila žel. uprava še naknadno terjatev na tovornini v znesku več sto kron. Torej nakup enega vagona drv je mogla tvrdka izpeljati in določiti končno ceno šele po preteku dobrih treh mesecev. Nočemo dvigati proti železnici obtožbe, da je zahtevala neopravičeno ležnino, tudi moremo končno razumeti, da je bila prvotna tovornina pomotoma prenizko zaračunana, samo dokazati smo hoteli, koliko časa in požrtvovalnosti je treba, predno se izvede nakup, prevoz in sklepni obračun enega vagona drv iz Dolenjske v Ljubljano, dasi v tem slučaju valutni predpisi in carinska nedotakljivost ne igra nobene vloge. Kako potencirane so šele težave pri izvedbi nakupa, recimo enega vagona sirovin iz inozemstva! Le skrajna delavnost, potrpežljivost, napor in riziko omogočajo izmenjavo blaga. So pa ljudje, ki vsega tega ne vidijo, ne upoštevajo vladajočih težav, temveč poznajo samo draginjo in hočejo to draginjo naprtiti izključno le trgovcu na grbo, pri tem pa ne pomislijo, da ravno trgovski stan najtežje pogreša
zboljšanja sedanjih razmer. Zlasti pa trgovski stan hrepeni po ureditvi prometa. Vemo, da bi trgovci, vsaj oni, ki so denarno krepkejši, radi poiskali direktnih virov za blago v inozemstvu, pa kdo si more pri sedanjih valutnih, carinskih in prometnih odnošajih nabaviti blago naravnost n. pr. iz angleških tovarn?
Skrb, koliko naj upamo glede zboljšanja prometa na naših železnicah, nas je napotila iskat informacij. Povpraševali smo tu in tam. Uspehi nam podajajo žalostno sliko sedanjosti in neugodno perspektivo za bližnjo in morda tudi daljno bodočnost. Zdi se, da ta neugodna perspektiva točnejše riše trenotni nivo, kakor pa razne ofi-cijelne izjave in prognoze, ki smo jih slišali iz narod, predstavništva ali od drugod. Kdo se ne spominja bombastičnega članka v enem glavnih tukajšnjih dnevnikov, kjer se je z brezprimerno naivnostjo* trdilo, da bode spravil naš minister promet na naših železnicah v nekaj tednih na tako višino, da nas bode zavidal cel svet; preteklo je od takrat že pol leta in jugoslovanske železnice so — nazadovale, če je resničen pregovor: Kdor ne napreduje, nazaduje. Izvestitelji trdijo, da za ministrovanja sedanjega prometnega ministra, železnice v nobenem oziru niso napredovale. Trdijo, da ta minister ni storil še nobenega koraka za ureditev železniških predpisov itd. Niti še ni poskusil urediti strokovnega poslovanja žel. ministrstva. Glavna krivda na slabih prometnih razmerah leži na ministrstvu samem in na njegovih eksponentih. Pribijemo samo eno, da slovenski želez, minister niti od daleč ni opravičil nad, ki'smo jih stavili nanj ob prevzemu listnice.
Pa bi znal kdo ugovarjati, da nimamo lokomotiv, delavnic za popravljanje vozov, da ni dobiti materijala, da ni mogoče doseči sporazuma z drugimi člani ministrskega sveta itd. itd. Ne boš 1 Ugotavljamo, da strokovna organizacija žel. ministrstva ni odvisna od gornjih sredstev, ampak samo od volje ministra. Nekaj miz, svinčnikov in papirja se že dobi, tudi nekaj dobrih uradnikov bi se dalo najti. Ugotavljamo, da obstojajo še vedno za vsako pokrajino posebni predpisi za izvrševanje službe. Celo tako daleč sega malomarnost, da se vrši služba v območju enega ravnateljstva (Zagreb) po dveh popolnoma različnih zistemih, da dva uradnika, ki sedita v isti sobi, vršita isto delo, sta v istem činov nem razredu, dobita za enako službeno potovanje popolnoma različne denarne odškodnine. Hrvatske postaje upravljajo financijelno službo brez vsake prave kontrole, prepuščene so večji ali manjši vestnosti računovodij. Tovorni računi v Zagrebu so zaključeni baje še le za mesec januar 1919. Pa naj ne misli kdo, da na rešitvi teh vprašanj kdo deluje. Pač znajo nekateri gospodje briskirati naj-elementarnejše zahteve človekoljubja napram uslužbencem. Prestavljati uslužbence, ne da bi se jim istočasno omogočilo človeka vredno življenje, to znajo izvajati z neizprosno trdo roko. Tudi kadar veljš. izpeljati kako politično intrigo, kakor je bil razpust ljubljanskega ravnateljstva, se zganejo vse moči . . . Taka je prebližno slika, ki smo jo dobili o naših železnicah. Radi pomanjkanja prostora se v stvar ne moremo podrobnejše spuščati. Povdarjamo le eno: naše železniško ministrstvo in voditelji žel. uprave niso krivi, da naše železnice sploh še vozijo, tudi ni od njih odvisno, koliko časa bodo še vozile. Če bi ne imeli podrejeni organi več smisla zc( železnice, kakor voditelji, bi se moral voziti žel. minister iz Beograda v Ljubljano v avtomobilu.
Ni naš^namen, da bi hoteli s temi vrsticami doseči trenotno spremembo režima, saj vemo, da pri sedanjem razpoloženju kaj takega ni mogoče. Zadovoljni bodemo, če pripomoremo k pravilnemu razumevanju položaja. Upamo pa, da bode po izvršenih volitvah tako »vladanje« postalo nemogoče, ker sicer bo veljalo tudi za železnice : »adijo pogrebci 1«
Razširjajte Trgovski List!
Dopisi.
V	svrho pobijanja draginje bo
vlada m. dr. visoko subvencijonirala razne aprovizacijske združbe. Vrabci že čivkajo na strehah, da se marsikateri taki »aprovizaciji« zbog neverojetno slabega gospodarstva že majejo tla pod nogami in ko bi se luknje ne mašile iz davkoplačevalskih virov, bi bil že vrag vzei to in ono z. z o. ali n. z. Blago se kvari in pod nespretnim vodstvom uničuje, nadzorstva, ni, kakor si ga mi izučeni trgovci predstavljamo in vsakdo si potem lahko sam misli, kam to pelje. Če se godijo nerednosti pri trgovskem podjetju, potem je za škodo odgovoren trgovec čisto sam, on mora iz svojega žepa poravnati vse do zadnjega beliča in če tega ne more, pa hajd v konkurz, v zasluženo kazen in sramoto. Pri konzumih in drugih takih združbah, ki izpodjedajo izučenemu trgovcu eksistenco, je pa ob enakih prilikah hitro kak javni ali tajni fond pri rokah, ki podjetju zopet pomaga na noge. Pa ko bi bile potrebščine pri teh podjetjih za konzumenta vsaj res kaj poznato cenejše, kakor pri poštenem trgovcu, potem bi že nič ne rekli. Vidimo pa često, da je navadno vse blago ali slabše ali pa še dokaj dražje kakor v trgovčevi prodajalni. In vzlic temu torej še subvencije iz javnih sredstev ! Trgovci bijemo zato boj s temi nepotrebnimi in za splošnost naravnost škodljivimi napravami in kot največji davkoplačevalci protestiramo odločno proti temu, da bi se jih takorekoč iz naših sredstev še podpiralo. Stem se ne bo draginja pobijala, pač pa se pobija in ubija le zanesljivega davkopla-čevalca-trgovca, Finančni minister si bo sam odžagal tisto vejo, na kateri sedi. Če smatra to za koristno delo, potem mu ne moremo pomagati, upamo pa, da še ni popolnoma udarjen s slepoto. Pobijanje draginje mora iti v čisto drugo smer! Nikakor ne zagovarjamo verižnikov in navijalcev cen, ker pošteno trgovstvo s temi elementi noče imeti absolutno nobenega opravka. Da bi se pa draginja pobijala uspešno z naredbo o kaznovanju teh ljudi, to je čisto navadna blodnja. Verižništvo in navijanje cen je naraven pojav nezdravih današnjih socijalnih razmer, ki se jih, da v kalnem ribarijo, poslužujejo temni elementi — ki bi bili v normalnih časih morda čisto porabni državljani. Socijalne razmere je treba zboljšati ne le pri nas, ampak po či-tavem svetu. Dokler se ne zboljša valuta skoro vseh držav na svetu in se ne stabilizira vrednost denarja, dokler se ne upostavijo zopet znosni prometni odnošaji med posameznimi državami, dokler ne izgine v narodih nezaupnost, oboroževanje, vojskovanje, toliko časa bo cvetela verižna kupčija poleg bede in bo uspevalo navijanje cen poleg korupcije. Boj proti draginji naj se vendar že enkrat prične od zgoraj z velikopotezno in dalekovidno socijalno, svetovno politiko v spravljivem trgovskem duhu.
Najdišča petroleja na Hrvatskem, Slavoniji In Medmurju. Ponovno so naši časopisi prinesli poročila o najdenih vrelcih nafte ali petroleja na Hrvatskem, ali te vesti so ostale brez zanimanja širokih krogov in mi brez
—	petroleja. Temu se moramo čuditi, ker pomanjkanje petroleja je še danes pri nas jako občutno in zategadelj bi morala naša javnost posvečati vso pažnjo tem poročilom o najdenih vrelcih nafte. Povpraševal sem na raznih mestih, koliko je resnice na poročilih o najdenih izvirkih in zvedel sem, da se nahajajo v zgoraj omenjenih pokrajinah že od nekdaj znani izvirki nafte in da so res našli še nove izvirke, vendar tiste stotine, o katerih se je pisalo, še niso najdene. Na Hrvatskem obstojita dve ležišči nafte; ena se začne V Medmurju in gre ob Dravi navzdol, druga se začne pri Ivanič-Kloštrii in gre vzdolž Save. Na ti progi so že znani izvozi pri Ivanič-Kloštru, Mikleuski, Voloderu, Novski, Paklenici, Bačindolu in Petro-velselu. Na prvi progi pa se nahajajo izvirki pri Selnici in Paklenici, Lud-breguj Pitomači in še na nekaterih krajih, kojih imen pa nisem zvedel. Oni izvirek pri Selnici se že izkorišča na debelo. Omenim še, da so tudi našli ležišča ozokerita in asfalta. Ponekod
porabljajo kmetje nafto kot kolomaz.
V	Paklenici so naleteli na izvirek zelenkastega petroleja jako dobre kakovosti. Izvzemši tedaj Selnico, nikjer drugje niso pričeli s smotrenim delom za pridobivanje nafte ali pa so zapo-četo delo opustili. V prejšnjih letih so vrtali v Mikleuški, kjer so našli celo plinovo olje in pri Bačindolu, ali pravega uspeha ni bilo, ker niso našli močnejših vrelcev. Vsa taka vrtanja in zasledovanja bodo imela le tedaj uspeh, če se bo delalo sistematično in z veliko glavnico. Leta 1918, tik pred prevratom, so navrtali pri Bujavici blizu Lipika vrelec, iz katerega uhajajo s pritiskom 22 atmosfer plini in smolnata nafta. Ta plin ima okoli 8600 kalorij, pa tedaj ne moremo niti izračunati, koliko vrednosti je v teh letih ušlo brez koristi v zrak. Ta plin bi naš želežniški minister lahko porabljal za razsvetljevanje vagonov, če ni še nikogar, ki bi ustanovil tam kako industrijo ali izkoristil na drug način ogromno vrednost, ki uhaja v zrak. V naši Jugoslaviji imamo še mnogo bogastva, katerega nihče ne izkorišča, ga nihče ne vidi. Morali bi več delati, pa manj zabavljati, pa bi mnogo izpremenili v naše dobro.
Izvoz in uvoz.
Izvoz žrebet iz Slovenije. Finan-cijski komite je na podlagi predloga minist. za poljedelstvo do/olil izvoz 2500 žrebet iz Slovenije in sicer 500 iz l. 1918, 1000 iz ianskega leta in tisoč iz letošnjega leta. Izvoz je dovoljen preko carinam v Mariboru in Borovnici. Izvoziti se smejo moške živali belgijske in noriške pasme in sicer se mora izvoz izvršiti naenkrat.
Kupčija s svinjami in teleti v Avstriji prosta Državni urad za poljedelstvo je odredil, da je trgovina in promet svinjami in teleti prost.
Narodno gospodarske zadeve.
Finančno vprašanje.
Kredit industrljcem (Beograd). Udruženje indus’rijalcev je dobilo od minist. za obnovo zemlje kredita dva milijona dinarjev.
Narodna banka poroča, da se je nahajalo sredi oktobra 2.912,160.880 dinarjev v prometu.
Carina.
Zvišanje [uvozne carine. Te dni se je zvišala uvozna carina za 100 odstotkov. Sedaj 'znaša carina n. pr. za sladkor 60 din., riž 13 din., jed. olje 36 din., sveče 80 din., sultanine 20 din., fige 16 din.,^ rožiči 30 din., mandeljni 24 din., vse v zlatu. Pri uvozu fig, rožičev, sultanin, mandeljnov itd. se mora plačati tudi 10'odstotkov fakturnega zneska kot carino. Od blaga, ki je že uvoženo in v zalogi naših prodajalcev, se ne doplača povišek.
Obrtna vprašanja.
Lesna industrija Švice Vojna je prinesla Švici naročila antante na vsek poljih gospodarstva. Ko pa je nastopilo premirje, so naenkrat izostala ta vojna naročila in celo tekoče dobave so z velikimi težavami spravili v roke naročnikov. Ta izpad naročil je prinesel mnogo škode lesnemu trgu. Vsa industrija, ki predeluje les, je imela na zalogah veiike množine lesa. Upali so, da bode obnova po vojni porušenih krajev v Belgiji, Italiji, Franciji, iskala večjih množin lesa in lesnih izdelkov, ah to upanje je splavalo po vodi, ko so začele tuje valute padati. To padanje tujih valut je pomagalo nemški konkurenci, da je spravila mnogo svojih izdelkov v opustošene kraje in celo v Švico samo, katero je preplavila s svojimi izdelki, ker so bili nemški proizvodi vsled visoke švicarske valute veliko cenejši od šuicarskih. Neugodni položaj lesne industrije je povečalo pomanjkanje stavbne delavnosti. Par-keti so se uvažali iz Ogrske. Tnjski promet ni bil zadosten, zato so izostala tudi naročila hotelov, kateri so sicer jako dobro zalagali mizarsko obrt z naročili. PreplaVljanje Švice po tujih industrijskih izdelkih je rodilo zahtevo švicarske industrije, da se naj jo zaščiti z visoko uvozno carino. Ta zahteva postoja vedno bolj glasna in zato bodo potrebna energična pogajanja, da se razne zahteve po varnostni carini omi-
lijo in omejijo v taki meri, da bode koristno trgovskim zvezam in gospodarstvu.
Trgovske pogodbe.
Trgovski dogovor s Švico. V
kratkem se bo vršilo pogajanje s Švico radi trgovske pogodbe. Vsi prizadeti krogi, tedaj posebno trgovci, industrija, obrtniki, naj sporočijo trgovski zbornici svoje želje, katere bi se naj pri sklepanju dogovora upoštevale.
Monopol.
Decentralizacija monopolske n-prave. Komisija, katera je imela nalog, da izdela monopolski zakon, je zaključila svoje delo in se odločila za decentralizacijo 'monopolske uprave. Načrt te komisije mora potrditi upravni odbor monop. uprave in pa finančno ministerstvo.
Promet.
Železniški promet proti severu je za tovorne pošiljatve zaprt za nekaj dni, ker je mariborska postaja zadelana, stoji tam nad tisoč vagonov blaga.
Iz trgovske prakse.
Pravočasno naročilo. Mnogokrat se slišajo pritožbe, da oddajajo naročniki naročila prepozno. To velja posebno za naročila oblasti, katera rabijo zelo dolgo časa predno oddajo svoje naročilo v delo. Krivda leži večinoma v organizaciji javnih oblasti, pri kateih nosi odgovornost in odločilno besede navadno najvišje mesto. Navadno pa tako visoko mesto niti ne zna presoditi, koliko je vreden čas, ki se izgubi z nepotrebnim odlajšanjem in čakanjem, potem pa hočejo imeti »hitro« narejeno. Podjetje, ki dobi naročilo, mora res hiteti, mora plačevati nadure, delo se ne izvrši z tisto natančnostjo, ki se porablja pri počasnem delu, stroji se obrabijo hitreje kar vse vpliva na ceno. Nadaljna napaka tiči v tem, da na višjih mestih sede juristi brez tehničnih izkušenj. Na vsa odločujoča mesta industrije in oblasti spadajo ne juristi, nego tehnično izobraženi strokovnjaki.
Poročila trgovskih organizacij.
Savez privatnih namještenika v Zagrebu je sklical kongres, na katerem bi se naj izvršilo ujedinjenje vseh organizacij zaseb. nastavljencev v Jugoslaviji. Kongres pa ni dosegel svojega namena, ker so' hoteli izrabiti kongres v komunistično - propagandne namene. Temu so se uprli delegati iz Dalmacije in Slovenije, kateri so zahtevali, da naj bo zveza strokovna in nepolitična organizacija.
HjB mali oglasi BP
Kdo prodaja ?
Razpis dobave Uprava državne štamparije v Beogradu oddaja licitacijskim potom dobavo 580.000 kg tiskarskega papirja razne kakovosti in veličine. Licitacija se vrši 15. novembra t. I. in se ponudbe sprejemajo do 12. ure na dan licitacije. Kavcija znaša 20°/o. Pogoji se zvejo v ekonomatu državne štamparije (Pop Lukina br. 14, prva vrata desno). Br. 9562 iz kancelarije uprave drž. štamparije.
Razno.
Kako se sponesejo državni obrati
to bi se dalo najboljše študirati n. pr. pri ameriških železnicah. V Ameriki ni razen pošte prav nobenega drugega državnega obrata. Celo brzojav, telefon in železnice ne nahajajo vseskozi v rokah zasebnih združb. Za časa vojne pa je postavila ameriška vlada vse ameriške železnice pod državno upravo. Dočim so železniške naprave pod pemetnim zasebnim t. j. trgovskim vodstvom nesle vedno velikanske dividende, dosegla je malomarnost in neokretnost državnega vodstva sedaj čisti primanjkljaj šeststo milijonov dolarjev. Ameriška vlada pa se je vsaj podvizala, da je upravljanje železnic sedaj hitro zopet izročila zasebnim združbam. Tako je v Ameriki I Pri nas pa bi blodni teoretiki ob zelenih mizah najraje vse, prav vse, izročili državnemu Kvaražugonskemu gospodarstvu
—	res, ne moremo drugače reči l
Ravnokar dospelo. — Velikanska množina vsakovrstnega pisalnega in strojepisnega papirja, vse pisarniške In šolske potrebščine po ugodni ceni. — Veletrgovina papirja, knjigarna in tovarniška knjigoveznica. Vilko Welxl, Maribor.	110,	3—3
| Gričar tKeiril
I Ljubljana, Prešernova ul. 91
Ha debelo!
Hi drobno!
ina z železnino
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje it. 1
priporoča svojo izredno bogato zalogo različnega železnega blaga po nizkih cenah!
Točna In solidna postrežba!
Hi debelo! #>, 20-3 hi drobno!
Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Blago za obleke in plašče.
83, 6-6
! Konfekcija n dan. I
Oglasi
v »Trgovskem Listu« Imajo najvetjl uspeh.
80, 20-10
n DRI n PROIZVODI LJUBLJHNn
DROGERIJA
PARFUMERIJA
I .C. KOTAR
LJUBUANA
UfOLrOVAULV
Foto-
manufaktura
75, 10-6
J. KOPAČ, svečarna
Ljubljana, Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo.
Kupuje 60- 20—12 čebelni vosek, suhe satine, kap-Ijine po najvišji dnevni ceni.
<£==
Veletrgovina s špecerijo in deželnimi ter gozdnimi pridelki
ANT. KOLENC, CELJE
Kralja Petra cesta št. 22.
 _____________________________46,	20—10
LENASI & GERKMAN
Ljubljana Stritarjeva ul. 4 — Lingarjeva ul. 2
Trgovina s suknenim, modnim in manufakturnim blagom.
Na debela.
Fr. Zebal
■
ij Rudnik—Ljubljana
Dolenjska cesta.
as
■ Telefon interurban št. 430.
a
i	Priporoča
j petrolej v lesenih sodih 5 sveče, sol, riž, sladkor
v kockah in kristal
■
;	□	a
■ Kupujem po najvišjih dnevnih
■
cenah in v vsaki množin!
fižol. Zahtevajte ponudbe l
82, 15-8
Na debelo.
61. 20-14
Na drobno.
Na drobno. Pr poročam: Na debelo.
vse vrste uradne potrebStlne v se vrste Šolske potrebSCIne vse vrste pap. pis. trg. barvasti vse vrste umetne razglednice vse vrste trg. In urad. ovitke vse vrste cigaretnega papirja vse vrste svintnlke in grifelne kamnite Šolske tablice St. 2-3. vse vrste zvezkov od 8—80 listov vse vrste pis. mape in po 100/100 risalni pap. risanke, peresa,kreda trg. knjige, kop. knjige, radirke vse vrste trakove za pis.stroje
na debelo In drobno. 107 3
JOS. OMERSA
Ljubljana, Dunajska cesta 6|l.
? TONE MALGAJ|
j	■
: stavbeni, pohištveni pleskar j in ličar 16,52-7 j
I LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. \
■	■
j Zajamčeno predvojno blago : za portale in prodajalne.
Na debelo.
Na drobno.
Leopold Pevaleb
Ljubljano - židovska ulita 4.
Trgovina s papirjem. Šolske potrebščine. - Razglednice.
106, 52-5
Na debelo. Na drobno.
Krošnjarji in sejmarji. Na sejmih postavljajo navadno Židje stojnice ali »štante« in prodajajo najrazličnejšo blago, posebno pa hišne in kuhinjske potrebščine. Taki židovski prodajalci so navadno brezvestni špekulantje, ki izkoriščajo kupčevo neizkušenost. Ti prodajalci pokupijo v tovarnah za časa padajoče konjunkture izmečke, tedaj blago z napakami, vsled katerih tovarne ne morejo tega blaga prodajati rednim trgovcem. Ljudstvo vidi'blago, ne pa napak, pa se kupuje navidezno poceni blago. Ker taki prodajalci škodujejo stalnemu in poštenemu trgovcu, izkoriščajo neizkušenost kupovalca, ne plačujejo primernih davkov, moramo zahtevati od obrtnih oblasti, da strogo nadzorujejo te potujoče prodajalce in izdajajo dovoljenja le znano zanesljivim osebam.
Trgovska korespondenca. Slov. trgovsko društvo »Merkur« je izdalo v ponatisu trgovsko strokovno knjigo »Kleibl-Volc : »Trgovska korespondenca« ter steni odpomoglo občutni potrebi te strokovne knjige. Trgovce in trgovske sotrudnike opozarjamo na to knjigo, ki bo služila šnlskemu pouku kakor tudi privatnemu študiju. Cena vezani knjigi je K 46’—, po pošti K 2'50 več in obsega 206 strani. Naroča se pri slov. trg. društvu »Merkur« v Ljubljani, Gra*dišče 17/1.
Likvidacija Dolest. Nekatere posle, katere je izvrševala ta centrala, bodo prevzela druga mesta, veliko predmetov pa postane prostih in odpadejo ovire proste trgovine.
Dolgovi Bolgarske našim državljanom. Po mirovni pogodbi z Bolgarsko ima naša država pravico odrediti, kako je plačati dolgove, kateri obstoje iz časa pred ratifikacijo mirovne pogodbe z Bolgarsko, to je iz časa pred 9. avgustom 1920. Trgovska in obrtniška zbornica želi dobiti pregled o terjatvah, ki obstoje v Sloveniji proti Bolgarski iz časa pred 9. avgustom 1920. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani poziva zategadelj osebe, ki imajo terjatve proti bolgarskim podanikom iz časa pred 9. avgustom 1920, da ji čimprej sporoče ime svojega dolžnika v Bolgariji, dolgovano vsoto, kdaj je terjatev nastala in iz kakšnega razloga.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva ,,MERKUR" v Ljubljani.
Sprejme se: 4 knjigovodje, 2 ko-rešpodenta, 3 poslovodie, 1 skladiščnik, 2 pomočnika mešane stroke, 3 pomočniki železne stroke, 2 pomočnika ma-nufakturne stroke, 10 kontoristinj, 3 blagajničarke, 4 prodajalke, 6 učencev in 2 učenki. — Službe išče: 3 kon-torista, 2 poslovodja, 7 skladiščnikov, 23 pomočniki mešane stroke, 2 pomočnika železniške stroke, 14 pomočnikov manufakturne stroke, 17 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 22 kontoristinj, 14 blagajničark, 26 prodajalk, 5 učencev in 4 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslu-žuiejo naše posredovalnice, ki bo skušala ustreči željam kar najnatančneje.
Tržno porotna.
Zrnje. (Čikago): Pšenica do 10 cent, koruza pa za 2 do 3 cente dražja.
Ogrske maksimalne cene za krmila: otrobni in mlinski odpadki 200.—, posolčne tropine 300.—, lanene tropine 270.—, konopljine tropine 200.—, bučno luščinje 120.—■, posolčno lušči-nje 140.—.
Bombaž v Havre: okt. 486, nov. 470, dec. 445, jan. 433, febr. 430, marc. 414, apr. 405, maj. 404, jun. 398.
Volna v Havre: argentinska okt. 11.50, nov. 11.20, nov. 11.80, jan. 10.10, febr. 9.80, nareč 9.60.
Cena volne v Nemčiji znaša 110 mark.
Suho sadje. (Dunaj). Na Dunajski borzi so plačevali češke orehe po K 7.50 do K 8.50, moravske suhe hruške K 5.50 do K 7,— klojce K 6.50 do K 7.25, vse v čeških kronah, franko nakladalna postaja.
Sladkor. (Praga). Tovarniška cena za surovi sladkor : K 400.-^- za 100 kg, sladkor za konzum (basis vel. grudi):
K 700.— za 100 kg. Ta cene obsega tudi prometni davek. Tovarniški pribitki znašajo: kockasti sladkor v zabojih K 36.—, sladkorni zdrob v zabojih K 14.—, sladkorna moka v vrečah odbitek K 6.—, transportna doklada K 17.—, doklada za grosista in razdelevalca skupaj K 23.—.
Vino.
Ka štel stari. Cijena novom vinu se konaČno nakon odulje stagnacije ispostavila i to sa strane reflektanata k o j i h imade, nudja se cijena produ-centima za črno vino po gradu K 120 —125, kojem je vrsta veoma dobra, sladka, a gradacija 11 do 14 °/o. Bijelo vino je mnogo bolje od prošlogodiš-njeg, aroma i gustoča, slatkoča i gradacija, a nadmašuje ovogodišnje črno vino. Cijena je za K 10 do 15 viša od črnog, dok kvantitativno ga imade manje od črnog, što obično biva. Masta se jednog koli drugov veoma malo prodalo. Producenti uz ponudjenu im cijenu neče, da prodavaju novo vino, jer razmjerno prama ostalim živežnim sredstvima, cijena vinu je znatno jefti-nija i stoga je poteškoča za nabavu količine. Živahnosti nema i vrlo je ne-izvjesna' situacija ove nove champagne.
Brača Stude.
Veršec. Peronospora in oidiurn sta zmanjšali donos naših vinogradov za približno 20 odstotkov. Mrzlemu avgustu je sledil topel september in do danes trajajoče suho vreme. Grozdje je popolnoma dozorelo, da presega v dobroti celo ono slavnoznano iz leta 1908. Mošti imajo do 22 stopinj po klosterneuburški. Za drozgo so plačevali s početka po K 280.—, ali se je cena 'naglo dvignila in sicer beli drozgi na K 740.— in rdeči na K 950.—. Kupci so prihajali od vseh strani tuzemstva. Bilo je prodanega nekaj novega belega vina po K 1100.— in rudeČega po K 1800, iz kleti producenta. Ker imamo dobro srednjo letinjo, še razpolagamo z znatnimi zalogami letnika 1918 in 1919; se tedaj izplača kupcem, da pridejo na naš trg. — Karl Hauser, Veršec.
Vino na Francoskem: navadno vino stane 280 do 310 fr., boljše 520 do 550, prvovrstno 580 do 590 frankov hi.
Premog in železo.
Zadnje dni se mnogo govori o ■ cenah premogu in obljubljajo nam zopet znatno zvišanje cen temu prepotrebnemu gorivu. Na mestu je tedaj, da si ogledamo razvoj cen železa in premoga. Dozdevno sta ta dva predmeta montanske industrije neločljivo zvezana in sledi eden drugemu. In vendar je bila ta neločljiva vez le navidezna, ker ta predmeta korakata ločeno v nasprotno smer. Plavži so cene A in B izdelkom 'prejšnje zveze jeklarn tekom t. I. že trikrat znižali, medtem ko gredo cene premogu kvišku. Povdarjati pa moramo, da so šle cene železu po prevratu naglo navzgor, medtem, ko so premogne cene ostale precej nizke. Sedaj vpliva na cene železa ponudba in zahteva, cene premogu pa dviga nezadostna produkcija. Zato je tudi nastala stagnacija na že-lezninskem trgu.
Kovine v londonu: baker stand. 97 5/8, v pol. 114^ svinec 34 5/8, cink 41 3/4, pločevina bela 53/—, nov. dec. 4-9.—.
Hmelj.
Žatec, dne 27. 10. 1920. (Uradno tržno poročilo Zaveze hmeljarskih društev v Žatec-u). Promet na tuk. trgu je le neznaten iti so se zadnje dni prodale nekatere partije po rastočih cenah od 4600 — 4800 č. K za 50 kg. Hmeljari se branijo prodati in zahtevajo dnevno višje cene. Glavni promet se vrši na kmetih, kjer razni sindikati in eksporterji kupujejo; zadnje dni se je pri rastočih cenah prodalo skoro 2000 centov. Vsled tega postaja zaloga na kmetih vedno manjša. Hmelj-ske kupčije se vršijo največ za angleški eksport, kamor je sedaj uvoz prost. Visoko stane tujih deviz in nizko stane naše valute v inozemstvu po-vzročuje visoke hmeljske cene. Konečno razpoloženje tu in na kmetih je zelo čvrsto dri rastočih cenah.
Žatec, 31. 10. 1920. Včeraj se je prodalo 300 bal vztrajno živahno kupčijo pri rastočih lenah 4900 — 5000 č. K za 50 kg, razpoloženje prav čvrsto.
NOrnberg: čvrsto 2400 — 3400 M za 50 kg.
Ustnico uredništvo.
Z današnjo številko odlagam vsled poklicne zaposlenosti glavno uredništvo Trg. lista, pa se vsem prijateljem, znancem in sotrudnikom, ki so me blagohotno podpirali z nasveti in sodelovanjem, najtoplejše zahvaljujem. Vse bralce Trg. lista pa prosim, naj mi ne štejejo v zlo, če list še ni odgovarjal vsem željam in zahtevam. Poklicna zaposlenost mi je onemogočala, da bi posvečal listu vse svoje moči in tisto pozornost, ki je pri listu potrebna.
Fr. Zelenik.
Ustnico uprovnlituo. -
Vse odjemalce Trgovskega lista, kateri še niso plačali naročnine za tekoče leto, prosimo, naj takoj nakažejo znesek K 30.—, da ne bomo primorani opominjati in terjati. Smatrajte za svojo dolžnost, da plačate naročnino za svoj list. Ob enem Vas prosimo, da ga priporočate in širite med svojimi prijatelji in znanci. Podpirajte list tudi s tem, da nabit ate zanj oglase. Vsak naj sodeluje vsak naj žFtvuje za svoj stanovski list, da bode postal res naše ugledno in vplivno glasilo.
naročite tako]
kavo, riž, sveče, poper, sladkor v kockah in kristal
Troozioa s mm na veliko
Ljubljana
Miklošičeva cesta št. 6/1. §
^	115,	10	1
%■	Hramu-r:
Anton Erker
Slomškova ulica 11 Ljubljana Resljeva cesta 20
Največja zaloga
cigaretnega papirja in stročnic, pisemskega papirja, črnila, rudečila, kreme za čevlje, čevljarske smole, apreture za usnje, olja za šivalne stroje, toaletnega mila ter druzega blaga. Na debelo! 113, 10-1
ran
u Ljubljani, Beethovnova ulica,
telefon 464, da dobite še po nižji ceni brez
sedanjega poviška carine. Nadalje dobite pri zadrugi petrolej bel v sodih, sol morsko in nemško, vžigalice, žveplo, cikorijo, motorno olje, železnino itd. po najnižjih cenah.
Ne odlašajte za naročilom, I I ker je zaloga skromna 1 I
>dbfc
Pozor!	Pozor!
Trgovci, zadruge, peki!
Dunajski kvas kupite najboljše in najcenejše pri
IVAN ROY,Maribor
Prodajalec dunajskega kvasa.
PoSilja po poSti in brzovozno.
114, x—1
5EVcf\
LjuBLjnnq-n.i]LiltJ
Iv Tapetniška
delavnica
Oprava za pisarne
registrature, pisalne mize, fotelji v lepi izberi.	<
Vabimo na ogled!	!
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110,64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304.	19,	11-7
■ ■
::
najboljši amerikanski pisalni stroj sedanjosti.
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■
■■
■■
■■
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom neizrabljitie steklene plošče.
Glavno'zastopstvo za Jugoslavijo:	15,20-11
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10. Moderno urejena poprnvilnlca vseh pisalnih strojev.
■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
BALKAN
delniška družba za mednarodne transporte.
Brzojavni naslov: Spedbalkan.	6,	52—14
Uubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien.
Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenja m zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vse strani.
Prvo ljubljansko javno skladišče spojeno s tirom južne železnice. - - , Carinska agentura javnih skladišč.
•------------  Največje	domače	špedicijsko podjetje v Jugoslaviji. ==
•mm**********!************'******
ss ■ ■ ■■ ■■
X
A
■■■■■■■■■■■■■
Vsem trgovskim tvrdkam, družbam in korporacijam se priporoča za vse vrste
tiskovin
J
it
v ECranjy.
*♦ ♦♦ V ■ * ss ■■
■■
■■
Ln
i
55
		
		
	67, 50—11	
A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG ST. 10.		
I	Uvoz in prodaja vsakovrstnega inozemskega manufakturnega blaga in pletenin. Na debelo in drobno.	
Coloniale
Ljubljana.
Kartonažna tovarna in papirna industrija
izdeluje in oferira:	112
Embalaže za čaj. Impregnirane doze za oljnate barve od V8—i7„kg.
Lekarniške kapselne
za praške. — Vrečice za lekarne, kavo, špecijalitete.
Krožnike iz lepenke
za slaščičarje in delikatese.
Kartonaže vsake vrste.
la.rujavo lepenko (Lederdeckel). v vseh debelostih in vsaki množini. Vzorci in oferti na razpolago
nanaaaaaaaaaaag
Društvo lesnih trgovcev dravske doline
D
-'V'-
u Mariboru
Aleksandrova cesta štev. 45 kupuje in prodala
rezom m tesani les
v vsaki množini po dnevnih
cenah. 23,52-14 q
aaaaaaaaaaaaan ---------------------
a
a
o
ca
17, 24—l*
Fi. Stupica,
Gosposvetska cesta 1
priporoča svojo zalogo
železnine, poljedelskih strojev in železnih blagajn na debelo.
ca
ca
C3
t=X
55, 52-14 2
Jidr
Zvonarska ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana‘-Import. Eksport.
Prodajamo in kupujemo na debelo
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65, 26-14
-*v»-
Priporoča se veletrgovina
Fran Derenda, Ljubljana
105, 20-5	Emonska	cesta	8.
Brzojavi: Derenda Ljubljana. Telefon interurban štev. 313.
Podružnica: DUNAJ 11., Obere Donaustrasse štev. 105. Zastopstva: ZAGREB, ZEMUN, SARAJEVO.
Glavna zastopstva svetovnih iehoslovaških tovoren.
Sukno, hlačevina, podloga. - En gros.
RntlfpkrilJl v bogati izberi’ od najfinejšega do I\UlllCKLlJct najpriprostejšega kroja in izdelave.
Anton Toneit in drug
2v£a,riloor, TuLg^osla-Trlja-
trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in
deželnimi pridelki na debelo.
Brzojavi: Tonejc Maribor. — Telefon št. 68. — Čekovni račun št. 11.668. Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru.
UVOZ.
IZVOZ.
X Z TT O Z JAJC.
		
Veletrgovina manu-fakturnega blaga	Hedžet & Koritnik Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 4. 	 Telefon interurban št. 75. 	—	Dobiva ponajveč iz Anglije v velikih mnoiinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago.
	11, 50-14	
OJ
CT*
Največia organizacija železninske stroke i v Jugoslaviji
Veletrgovina z železnino
D. Rakusch, Celje
(Obstoj tvrdke 120 let.)
'
Ima vedno v zalogi
vse potrebščine za stavbeno obrt, rokodelstvo, gospodinjstvo, poljedelstvo, industrijo.
■ ■ ■ ■ ■
n Min
Ljubljana
veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba!
2, 50—13
leeeeceeteeee«
NMHMMSN«
Veležsnnjarna v Ljubljani j j |
M. Rosner & Co. , j j j
naslednik	51,	10—5	•	•	1
! VIRTOR MEDEN
prodaja fino pristno blago lastnega izdelka:
slluovico. brinjevec, sadjevec, rum, konjak In razne likerje po najnižjih cenah.
• • •
Kupuje sadje oseh vrst pripravno za ku-
m
i
Telefon 71.
banje žganja.
Telefon 71.
I I 0*
Jj
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
1.
r
Ljubljana
Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35.
Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih
vod.
13, 20-14
Vsuli trgovec
doseže povoljen uspeh in lep dobiček pri prodaji
pravega kranjskega
ia.
Razpošiljamo od 15 kg naprej v poljubnih količinah po najnižji tovarniški ceni. Strokovnjaki so priznali našo' kakovost kot najboljšo!
UHODIT S KOHP.
Ljubljana.
s
I • ^
Semena za preprodajalce
priporoča
SEVER & KOHP.
LJUBLJANA.
Kupujemo deteljno, repno,	J
korenjevo in travno serfie,	J
suhe gobe ter vse v našo	s
stroko spadajoče predmete.	%
14,20-13	|
Vseh vrst leseno embalažo izdeluje v Selški dolini
ziiia v uii
r. z. z o. z.
SODI
ki se rabijo za prevoz zelja in repe, so vedno na zalogi. Raznih drugih vrst sodov za med, barvo, kavine surogate cement itd., se izdeluje hitro in točno po danih naročilih. Naslavljati naj se blagovoli vse dopise in naročbe edino le:
v m
r. z. z o. z.
108, 2-2
Cc to
c • • '6
x: tu
0) c c g
>s:° ° % o
». >5
« >N 3
n*
I 8-Š
“ O E
Dcaacacacac3ca«=ic3t=3c3c3caa
43 a, 10—8
PRVI MESTNI MLIN V CEl
PRIPOROČA
VSAKOVRSTNE MLEVSKE IZDELKE
V ZNANO NAJBOLJŠI KAKOVOSTI. - DNEVNA DELAZMOŽNOST 80.000 kg.