( /Inv NnTrnnjsk-E Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO I JUNIJ 1962 Si. 6 P red dnevi sta oba zbora ObLO Cerknica sprejela in potrdila družbeni plan občine Cerknica za l. 1962. Zaradi obširnega gra¬ diva povzemamo le glavne misli predsednika občine Jožeta Teli¬ ča, ki jih je prečital ob sprejemanju družbenega plana. Pri ugotavljanju pogojev za na¬ daljnji razvoj ne smemo mimo dosežkov v razvoju delavskega upravljanja v 1. 1961. Kljub ob¬ jektivnim težavam, ki niso bile majhne, vidimo napredek v raz¬ vijanju ekonomskih enot in ob¬ ratov, tako pri gospodarjenju ali pri upravljanju, saj zahteva tak način dela večjo odgovornost. Močno je vplivala na dogajanje v letu 1961 tudi pospešena de¬ centralizacija pristojnosti orga¬ nov oblasti. Vemo, da so komu¬ ne prevzele celo vrsto pravic in dolžnosti, vrsto odgovornosti od gospodarstva do družbenih služb, kot so: zdravstvo, šolstvo, social¬ no varstvo, invalidsko skrbstvo itd. Vse to je prešlo v roke ko¬ mune. Pri tem se pa moramo za¬ vedati, da pospešeni decentrali¬ zirani razvoj nalaga komuni tu¬ di velike dolžnosti. Treba bo hi¬ treje usposobiti kadre za oprav¬ ljanje sedanjih in novih nalog, ker prav tu lahko ugotovimo precejšen zastoj. ObLO mora v letu 1962 poma¬ gati pri hitrejšem razvijanju in vsklajevanju gospodarstva in družbenih služb. Če hočemo do¬ seči dober uspeh v gospodarstvu, moramo krepiti komunalni si¬ stem na vseh področjih in raz¬ vijati delavsko upravljanje. Ča¬ kajo nas sledeče naloge: Krepiti je treba delavsko in družbeno upravljanje v gospo¬ darskih organizacijah, obratih, ekonomskih enotah. Delovni ko¬ lektivi pa morajo vložiti vse sile, da povečajo proizvodnjo. Izpopolnjevati moramo tehno¬ loške postopke z modernejšimi stroji in napravami, odstranje¬ vati takozvana ozka grla, posve¬ titi več skrbi in pozornosti iz¬ boljšanju organizacijskih služb v podjetjih — predvsem komer¬ ciali in povečati zmogljivost go¬ spodarstva. Investicijsko politiko bo treba usmeriti predvsem v tiste pano¬ ge gospodarstva, za katere ugo¬ tavljamo, da imajo na našem področju najugodnejše razvojne pogoje. Sredstva za gospodarske, kakor tudi za negospodarske in¬ vesticije, je treba vlagati tako, da bomo dosegli najboljši uspeh glede na obseg in rentabilnost proizvodnje ter družbenega stan¬ darda. Mislim, da je tudi v na¬ ši občini zadnji čas, da začnemo združevati sredstva, ki jih imajo gospodarske organizacije, le ta¬ ko bi lahko hitreje zaključili že začete rekonstrukcije in skraj¬ šali rok investiranja. Treba je misliti na kooperacijo v proizvodnji in na združevanje povsod tam, kjer so dani eko¬ nomski pogoji. Izdelati moramo proizvodne programe sorodnih gospodarskih organizacij, doseči delitev dela in večje izkorišča¬ nje kapacitet, kar bo brez dvo¬ ma dalo pozitivnejše gospodar¬ ske rezultate, ker se bomo tako prilagodili domačemu in zuna¬ njemu tržišču. Tu mislim pred¬ vsem na lesno industrijo, za ka¬ tero že pripravljajo potrebne elaborate in ekonomske analize, ki bodo v najkrajšem času pred¬ ložene v razpravo tudi našemu ljudskemu odboru. LO naj bi na¬ to nakazal smer realizaciji pred¬ videnega programa, da ne bomo ostajali le pri razpravah. Prepričan sem, da so tudi na drugih področjih našega gospo¬ darstva pogoji, da pričnemo z različnimi kooperacijami in de¬ litvijo dela iskati nove oblika z namenom, da dosežemo boljše gospodarske in finančne rezulta¬ te. Tu mislim na kovinsko in¬ dustrijo, na združevanje raznih obrtnih dejavnosti v tako imeno¬ vane obrtne centre in na združe¬ vanje v trgovini in gostinstvu. Če hočemo naloge v proizvod¬ nji uspešno izvršiti, moramo do¬ biti za to potrebna obratna sred- © INDUSTRIJA 168,954.000 din bomo vložili predvsem za izpopolnitev proiz¬ vodnih kapacitet pri Brestu Cerk¬ nica (največji del odpade na Iverko), pri Jelki Begunje, pri Tisi Rakek, pri Gabru Stari trg in pri Kovinoplastiki Lož. Že prej sem omenil, da so prav tu ugod¬ ni pogoji za razne oblike koope¬ racije in bo zaradi tega potreb¬ no, da bomo pred investicijsko naložbo temeljito razpravljali in pripravili program investicij. • KMETIJSTVO Kmetijstvu smo namenili 60 milijonov dinarjev za dogradi¬ tev hlevov, postavitev senikov in za izpopolnitev strojne opre¬ me. Tudi tu bomo morali pri¬ praviti jasen in temeljit program proizvodnje. • GOZDARSTVO V gozdarstvu računamo, da bomo dali okoli 25,000.000 din za investicije. Sredstva bomo pora¬ bili: za nadaljevanje gradnje ce- • GOSTINSTVO V gostinstvu bomo nadaljevali z gradnjo v Rakovem Škocjanu. Mislim tudi na izpopolnitev op¬ reme v Cerknici ter na manjše rekonstrukcije in dograditve na Rakeku in v Starem trgu. Pred¬ videni znesek 18,000.000 din je za¬ gotovljen: pri gospodarskih organizacijah te panoge, pri kreditu Komunalne banke Ljubljana iz sredstev okraja, pri namenskih sredstvih občin¬ skega investicijskega sklada. • OBRT V to dejavnost smo namenili 24,000.000 din in to: za ureditev in adaptacijo poslovnih prosto¬ rov podjetja Kovinoservis Rakek na Uncu, za dograditev poslovnih prostorov v podjetju Elektro- žaga Nova vas in za izpopolnitev opreme pri gospodarskih organi¬ zacijah. Viri teh sredstev: lastna sredstva podjetij, občinski investic. sklad (obve¬ za iz preteklega leta). Planirana sredstva v višini 384 milijonov 654 tisoč din so zago¬ tovljena, lastna sredstva gospo¬ darskih organizacij znašajo 125 milijonov 449 tisoč din, razni kre¬ diti pa 209,205.000 din. Za negospodarske investicije imamo 168,190.000 din. V letu 1962 jih bomo povečali predvsem na področju stanovanjske dejavno¬ sti. Namenjene so: dograditvi stanovanjskega bloka v Cerknici in stanovanja nad menzo v Mar¬ tinjaku, gradnji objekta družbe¬ ne prehrane in stanovanj na Ra¬ keku, izdelavi programa za po¬ slovno in stanovanjsko stavbo PTT službe in postaje Ljudske milice Cerknica, za dograditev zdravstvenega doma v Starem trgu, dograditev gravitacijskega vodovoda za vas Hiteno, za izde¬ lavo programa za vodovod Lož — Stari trg, za pričetek gradnje vodovoda Grahovo — Zerovnica, za izgradnjo trafo postaje na Ra¬ keku in v Ivanjem selu in adap¬ tacijo osnovne šole Grahovo. Viri sredstev so: stanovanjski sklad občine, skladi gospodar, organizacij, prispevki državljanov. Na področju družbenega stan¬ darda predvidevamo, da se bodo realni osebni dohodki povečali v povprečju za 9%. Vse že naštete gospodarske, še posebej pa nego¬ spodarske investicije, bodo brez dvoma ugodno vplivale na živ- 1 jenski standard vseh delovnih ljudi v naši komuni. Mislim pa, da bo potrebno tudi tu napraviti temeljito analizo in zaostriti eko¬ nomičnost vlaganja investicij. Naraščanje osebne in družbene potrošnje zahteva tudi vzpored¬ no naraščanje storilnosti. Z iz¬ boljšanjem proizvod, kapacitet in delovnih pogojev, s stalnim izpo¬ polnjevanjem organizacije dela ob upoštevanju sodobnejših na¬ činov nagrajevanja, računamo, da se bo storilnost povečala za 10,5%. Zaposlenost pa bo večja za 3%. Pri zaposlevanju delovne sile bo potrebno upoštevati ra- (Nadaljevanje na 2, strani) proračun stva, predvsem iz sredstev go¬ spodarskih organizacij. V današ¬ njem času se moramo zavedati, da niso vedno dobro naložena samo tista sredstva, ki jih vlo¬ žimo v investicije. Le dober go¬ spodar bo znal preceniti, kakš¬ na delitev je najboljša. Zbor proizvajalcev našega ob¬ činskega LO, zavodi, sveti in up¬ ravni organi ObLO bodo morali, kot družbeni organi skrbeti za dvig proizvodnje, produktivnosti, za gospodarjenje, morali bodo imeti pregled nad delitvijo čiste¬ ga in osebnega dohodka v go¬ spodarskih organizacijah in mo¬ rali bodo gospodarskim organi¬ zacijam pomagati z nasveti in predlogi. Na osnovi že navedenih ukre¬ pov pričakujemo, da se bo druž¬ beni proizvod in narodni doho¬ dek povečal v letu 1962 takole: — družbeni proizvod za 21 % od leta 1961. — narodni dohodek za 20% od leta 1961. Na to povečanje bodo vplivale zlasti nove kapacitete in rekon¬ strukcije, predvsem v lesni in kovinski industriji. Na področju investicijskega vlaganja predvi¬ devamo, da bomo vložili v go¬ spodarske investicije 168,190.000 dirarjev. V tem so zastopane po¬ samezne panoge: ste na Javorniku, na Račni gori in za pogozdovanje in vzdrževa¬ nje obstoječih komunikacij. Sred¬ stva bomo dobili iz medobčin¬ skega gozdnega sklada, ki je for¬ miran na podlagi zakona o goz¬ dovih ljudske republike Sloveni¬ je in 30 % od sredstev gozdnega sklada, ki se formira od poseka lesne mase v gozdovih zasebnega sektorja. • GRADBENIŠTVO V gradbeništvu letos v naši ob¬ čini ne predvidevamo večjih in¬ vesticij, ker smo v prejšnjih le¬ tih vložili velika sredstva za me¬ hanizacijo in opremo. • TRGOVINA Za trgovino smo določili 37 mi¬ lijonov din, ki jih bomo porabili za dograditev trgovskega lokala v Cerknici, za izdelavo progra¬ ma trgovske hiše v Starem trgu, za opremo lokalov in za manjše adaptacije. Denarna sredstva bo¬ mo dobili od sredstev gospodar¬ skih organizacij, ki si jih bomo iz¬ posodili pri okrajni trgovinski zbornici, nekaj sredstev bo iz občinskega stanovanjskega skla¬ da, nekaj pa od najemnikov lo¬ kalov. © GLAS NOTRANJSKE Plenum SZDL je razpravljal o zdravstvu V mesecu maju je bil razšir¬ jeni plenum SZDL, ki je razprav¬ ljal o zdravstvu. Material za ple¬ num je pripravila posebna komi¬ sija, ki pa ni dovolj proučila ce¬ lotne problematike in je zbrala premalo konkretnih podatkov. Kljub temu smo načeli vrsto vprašanj, za katera se do sedaj ni nihče zanimal in jih reševal. Na splošno smo ugotovili, da je zdravstvena služba izboljšana, izpopolnjena so tudi tehnič. sred¬ stva, delovna mesta so zasedena, stanje se je zboljšalo tudi zaradi novega zakona o zdravstvu. Na¬ šli pa smo vrsto ovir, ki so za¬ virale razvoj zdravstva. Ustavi¬ mo se samo pri nekaterih. Na račun odnosov med zdravniki in pacienti smo slišali večkrat pri¬ tožbe. Pacienti so se pritoževali da jih zdravnik odslavlja, da jih noče poslati na specialni pregled, da jim noče dati bolniškega do¬ pusta in podobno. V mnogih pri¬ merih res hočejo pacienti izkori¬ ščati bolniški dopust za delo na kmetiji in podobno, če v takem primeru zdravnik ni dal bolni¬ škega dopusta zaradi tega, ker je ugotovil, da je pacient zdrav, je ta klevetal, da zdravnik nima pravega odnosa do njega kot bolnika. Večkrat so pacienti celo grozili zdravniku. Zaradi takih primerov zdravnik ne more biti vedno nasmejan in se upravičeno razburi. Včasih pa je pacient re¬ snično bolan in leži doma, zdrav¬ nik pa gre k njemu šele po več¬ kratnem klicanju in se celo dalj časa pregovarja ali je potreben obisk ali ne. Ljudje mnogokrat res brez potrebe kličejo zdrav¬ nika na dom. Tako ta lahko ugo¬ tovi le, da bi bolnik lahko sam prišel naslednji dan v ambulan¬ to. Zaradi tega so zdravniki več¬ krat nervozni tudi v primerih, ko je res potrebna zdravniška pomoč. Da bi to popravili, je po¬ trebno več zdravstvenega pro¬ sveti j evan j a med zavarovanci, med zdravstvenimi delavci pa več posvetov o razdelitvi dela, o dežurni službi in podobnem. Družbeni plan in (Nadaljevanje s 1. strani) cionalizacijo, ker novi sistem de¬ litve osebnih dohodkov zmanj¬ šuje število zaposlenih. Odvišno delovno silo bi morali usmerjati predvsem v uslužnostne dejav¬ nosti, kjer še vedno manjka lju¬ di. Mislim, da bo na povečanje storilnosti vplivala tudi večja iz¬ obrazba zaposlenih, saj se to iz leta v leto izboljšuje. Potrebno pa bo, da delovni kolektivi pre¬ ko svojih strokovnih in socialno- kadrovskih služb posvetijo temu vprašanju kar največ skrbi. V 1. 1962 pričakujemo, da se bo družbeni bruto proizvod po¬ večal za 21 %, od tega v druž¬ benem sektorju za 28,6% in v zasebnem za 2,4%. Porast proiz¬ vodnje v družbenem sektorju je planiran za posamezne panoge takole: v % Tudi preventivna služba v pre¬ teklem obdobju ni bila najbolj¬ ša. Premalo je storila za odprav¬ ljanje pomanjkljivosti na nevar¬ nih delovnih mestih, kjer je naj¬ več nesreč zaradi nezavarovanih strojev in zaradi neprevidnosti delavcev. Prav tako še ni povsod urejena zdrava prehrana, prosto¬ ri niso higienični, stanovanja so slaba itd. Vse te pomanjkljivo¬ sti bi hitreje odpravili, če bi ko¬ misije HTZ in pa zdravstveni de¬ lavci, ki delajo v preventivni službi, ostreje postavili ta vpra¬ šanja pred delovne kolektive in pred organe družbenega uprav¬ ljanja. Nikjer na terenu ni opa¬ ziti dela sanitarne inšpekcije, ki bi bila zelo potrebna, saj je še vrsto naših vasi in naselij, ki ni¬ majo prave pitne vode, skozi na¬ selja tečejo odplake iz gnojišč. Tudi v mesnicah in trgovinah še najdemo umazane predpasnike, mrčes in pokvarjeno hrano. Vprašamo se, zakaj vse to. Brez sanitarne inšpekcije prav gotovo ne bomo vsega tega odpravili. Organi upravljanja v zdravst¬ vu še niso povsem doumeli svoje vloge. Ko so razpravljali o zdru¬ žitvi obeh zdravstvenih ustanov, je še vedno prevladovalo loka- listično mišljenje, češ da bodo zavarovanci zakadi združitve oškodovani. To izvira iz nepouče¬ nosti, saj vemo, da ni nihče na¬ pravil temeljite analize o tem, kaj bo zdravstvena služba pri¬ dobila z združitvijo in kakšno bo poslovanje enotne zdravstve¬ ne ustanove. O tem bi morali govoriti organi upravljanja v zdravstvu, ne pa ozek krog ljudi brez vsake dokumentacije. Na plenumu smo razpravljali tudi o osebnih dohodkih zdrav¬ stvenih delavcev. Ugotovljeno je namreč bilo, da so se osebni do¬ hodki dvignili nad povprečje, ki je bilo predvideno. Zdravniki za¬ govarjajo to tako, da je v pra¬ vilnikih natančno zajeto vse, za kar oni prejemajo osebne dohod¬ ke. Včasih se zgodi, da pravil¬ nik o delitvi osebnih dohodkov proračun sprejeta Na povečanje družbenega bru¬ to proizvoda bodo gotovo vpli¬ vale tudi vložene investicije, o katerih sem že prej govoril. Družbeni bruto proizvod v za¬ sebnem sektorju bo večji od lani v % v kmetijstvu 2,9 v prometu bo manjši za 65 (zaradi zmanjšanja števila zasebnih prevoznikov): v gostinstvu 2,3 v obrti 9,7 Ob koncu poudarjam, da bo¬ do morali upravni odbori: sta¬ novanjskega sklada, investicij¬ skega družbenega sklada, gozd¬ nega sklada, šolskega sklada in cestnega sklada takoj po spre¬ jetju družbenega plana temelji¬ to pregledati sredstva skladov pri ObLO. Napraviti bodo mora¬ li programe za uporabo sredstev in o tem obveščati ljudski od¬ bor. Pri razdeljevanju bodo mo¬ rali upoštevati upravičenost do sredstev in gospodarnost. ni v redu, čeprav so ga potrdili višji upravni organi. Da ne bi prišlo do kritike, je potrebno, da ponovno temeljito proučijo pra¬ vilnike in postavijo taka merila, ki bodo v realnem odnosu z de¬ lom. Plenum priporoča združitev zdravstvene službe pod enim vod¬ stvom, saj bi se le tako hitreje izpopolnjevala in razvijala. Zato naj napravijo analize, ki bi do¬ ločile nadaljnji razvoj zdravstva. Potrebno bi bilo ustanoviti zdrav¬ stveni center, kjer bi lahko do¬ bili vse podatke in od koder bi usmerjali vso zdravstveno službo na področju občine. Vprašanje je tudi, če ne bi bil boljši center za več občin skupaj. V bodoče je potrebno posvečati več skrbi od¬ nosom med zdravnikom in bol¬ nikom in obratno, kakor tudi od¬ nosom v samem kolektivu. Pri tem bi morala pomagati sindi¬ kalna podružnica. Zdravstveno Novi Na nedavni seji obeh zborov ObLO Cerknica, so sprejeli do¬ polnilni odlok o 15-odstotnem proračun, prispevku od oseb. do¬ hodkov zaposlenih, od katerih se bo 10 % sredstev stekalo v pro¬ račun občine, 5% pa v sklad za šolstvo. Sprejeli so tudi odloke o povečanju položajnih dohodkov uslužbencev ObLO, odlok o ob- Svet za gospodarstvo pri ObLO Cerknica je obravnaval probleme obrtnih podjetij in nakazal po¬ trebo po združitvi manjših obrt¬ nih delavnic v obrtne centre, ki naj bi delovali v okviru stano¬ vanj. skupnosti. Tako bi zmanj¬ šali administrativne in režijske stroške. Trenutno imamo v občini le Razprave o Na seji sveta za trgovino, obrt in turizem so razpravljali o iz¬ boljšavi trgovske in gostinske mreže na področju občine. Sedaj imamo v občini dve podjetji: »Ulako« iz Starega trga in »Škoc¬ jan« z Rakeka. Taka ureditev podjetij je nekako ustrezala po¬ trebam pred združitvijo obeh ob¬ čin, sedaj pa bi bilo dobro zdru¬ žiti trgovsko mrežo v eno samo večje podjetje. Prav tako stanje je tudi na področju gostinstva, kjer imamo kar tri večja podjet¬ ja: Lovec na Rakeku, Gostinsko podjetje v Cerknici in Gostinsko podjetje v Starem trgu. Na svetu NOVA PREDSEDNIKA Zaradi študijske odsotnosti do¬ sedanjega predsednika Obč. odb. SZDL tov. Franca Levca in pred¬ sednika Obč. sind. sveta tov. To¬ neta Bavdka so na plenumu obč. odbora SZDL, oz. sindikal sveta Cerknica izvolili za novega pred¬ sednika SZDL ing. Iztoka Juran¬ čiča in za novega predsed. Obč. sind. sveta tov. Sreča Lončarja. Gua sta že prevzela svoje dolž¬ nosti. Dim prosvetljevanje je važna naloga. Napraviti bi bilo potrebno pro¬ gram izobraževanja in ga uresni¬ čevati. Za to mora skrbeti pred¬ vsem RK in DU. Usposobiti je treba tudi organe upravljanja ter s pomočjo sindikata analizirati pravilnike o delitvi osebnih do¬ hodkov. V bodoče bo potrebno večkrat sklicevati posvetovanja, ker bo¬ mo na ta način mnogo laže raz- ščiščevali probleme. Uspeh pri takem delu pa ne bo izostal, če bomo konkretno in odkrito na¬ kazali problem in se dogovorili, o načinu reševanja situacije. Prav pa je, da vsak državljan pove svoje mišljenje, vsekakor pa je treba odpraviti miselnost, da če bom kritiziral zdravnika, me ne bo hotel zdraviti, ali pa me bo napačno zdravil. Zdrav¬ nik je poklican za to, da člove¬ ka zdravi, ne pa da mu škodi. V kolikor pa so se pojavile nepra¬ vilnosti, smo krivi sami, ker ni¬ smo na pravem mestu upraviče¬ no kritizirali napak. FrT. odloki činski dokladi iz kmetijstva, sa¬ mostojnih poklicev in premože¬ nja za leto 1962, odlok o uvedbi dopolnilne stopnje občinskega davka za rezan les iglavcev v vi¬ šini 25% in odlok o ustanovitvi sklada za komunalne potrebe družbenega standarda. stanovanjsko skupnost v Cerkni¬ ci, kjer delajo električarji, zidar¬ ji in mizarji. Ker nameravajo ustanoviti stanovanjske skupno¬ sti še v drugih večjih krajih ob¬ čine, je svet za gospodarstvo me¬ nil, da so obrtni centri najpri¬ mernejša oblika za izvrševanje cenenih obrtniških uslug. Dim združevanju so odločili, da bo vprašanja go¬ stinstva proučila posebna komi¬ sija, ki bo pregledala vse gostin¬ ske obrate in predlagala ustrez¬ no rešitev. Na seji so dovolili KZ Cerk¬ nica, da bo lahko v Novi vasi odprla obrat družbene prehrane odprtega tipa. Na prošnjo privat¬ nega gostilničarja so sklenili uki¬ niti gostišče v Gornjih Otavah in odobrili letni čas poslovanja tr¬ govskega podjetja »Škocjan« z Rakeka. Dim KOMISIJA ZA DELITEV CD IMENOVANA Petčlanska komisija za delitev čistega dohodka v gospodarskih organizacijah, ki sta jo imenova¬ la oba zbora ObLO Cerknica, se je te dni prvikrat sestala. Obrav¬ navala je organizacijska vpraša¬ nja in vsebinsko delo komisije. Da bo delo potekalo v skladu s predpisi in hitreje, so izvolili tu¬ di podkomisije. Predsednik ko¬ misije je Slavko Tomič, načel¬ nik oddelka za gospodarstvo pri ObLO Cerknica. Dim Dim Obrtni centri za cenene usluge glas notranjske © _ GLAS NOTRANJSKE ____ Dragi ugankarji! Enajstorica mladih nogometašev cerkniškega kluba »Slivnica« lepo napreduje Tekmovanje v krosu Letošnje leto je občinska zve¬ za za telesno kulturo cerkniške občine prvič organizirala razna tekmovanja v počastitev tedna mladosti. V nedeljo 13. maja so se člani društev TVD Partizan in pionirji z osemletk pomerili v krosu. Tekmovavci so bili iz šti¬ rih društev naše občine. Drobne deževne kaplje niso prav nič skalile tekmovavnega vzdušja na startu ob novi šoli v Cerknici. Nestrpnosti je bilo ko¬ nec, ko je starter spustil član¬ sko ekipo na progo, ki je bila dolga 1.500 m in zaradi spolz- kosti še posebej naporna. Kmalu za člani so tekmovali mladinci, ki so s svojo zagrizeno borbo dosegli skoraj isti čas kot člani. Največ tekmovavcev pa je bilo pionirjev, ki so tekli 400 m. Po ostrem startu so se razvrstili in mesta obdržali do zadnjih 50 m. Tedaj so mladi tekmovavci zbra¬ li vse moči ter skušali pred ci¬ ljem popraviti svoj plasma. Iz vzdušja na cilju smo spoz¬ nali, da si mladina takih tekmo¬ vanj še želi in občinska zveza za telesno kulturo namerava pri¬ praviti še več takih tekmovanj. Tekmovavci in ekipe bodo dobili za najboljša mesta diplome in priznanja občinske zveze za te¬ lesno kulturo. Rezultati tekmovanja: Člani: 1. Podobnik Anton 2. Zalar Franc oba TVD Parti¬ zan Rakek Mladinci: 1. Matičič Jože 2. Truden Stane oba TVD Par¬ tizan Grahovo. Pionirji: 1. Župančič Franc TVD Parti¬ zan Nova vas 2. Drobnič Slavko TVD Parti¬ zan Cerknica 3. in 4. mesto pa si delita Kranjc Anton TVD Partizan Cerk¬ nica in Oražem Franc TVD Par¬ tizan Nova vas. MaD BREZ STRAHU ZARADI ČEVLJEV Kolektiva čevljarskega podjet¬ ja »Obutev« na Rakeku, ki je imel 26 zaposlenih in Čevljarske delavnice v Starem trgu, z dve¬ ma zaposlenima, sta sklenila, da zaradi nerentabilno s ti prenehata poslovati. Tako je imela čevljar¬ ska delavnica v Starem trgu že lani 305.000 din izgube, »Obutev« na Rakeku pa letos 900.000 din izgube. Podjetje »Obutev« je ime¬ lo lani pogodbe s tovarno čevljev »PEKO« Tržič in rudnikom lig¬ nita Velenje in je na ta način le nekako životarilo. Letos je zašlo podjetje v precejšnje teža¬ ve in je bila likvidacija skoraj edini izhod. Zaradi pomanjkanja čevljarjev bodo v Starem trgu in na Rakeku odprli uslužnostni delavnici v okviru stanovanjske skupnosti. Dim DOGRADITEV MLADINSKEGA ZDRAVILIŠČA DEBELI RTIČ Letošnji teden Rdečega križa poteka v Sloveniji v znamenju široke akcije za dograditev mla¬ dinskega zdravilišča Rdečega križa Slovenije Debeli rtič. V naši republiki nam je zelo potrebno tako mladinsko okre¬ vališče, saj je po zdravniških pregledih letno cca 20.000 otrok in mladine potrebnih klimatske¬ ga zdravljenja. Akcija, ki jo začenjamo bo po¬ trdila human značaj Rdečega križa, ki se je za letos lotil res Najprej se vam moramo opra¬ vičiti, ker nam jo je tiskarski škrat v opisnem delu nagradne križanke iz zadnje številke po¬ šteno zagodel in izpustil nekaj navpičnih opisov. Prav gotovo je to tudi vzrok za tako majhen odziv reševalcev, saj smo prejeli skupaj le 28 rešitev in še od tega je bilo nekaj nepravilnih. Seve¬ da takih rešitev nismo upošteva¬ li, ker je bila navzlic pomanjk¬ ljivostim križanka še vedno reš¬ ljiva. Darka Klančar iz Crknice nam je pomagala pri žrebanju. Žal so zaradi malenkostnih napak ob nagrade Tilka Kočevar iz Graho- KINO CERKNICA: 2. junija ob 20. uri jugoslovanski film »Ples v dežju«, 3. junija ob 15., 18. in 20. uri italijanski CS film »Le¬ pa mlinarica«, ob 10. uri »Pi¬ san spored«, 7. junija ob 20. uri nemški film »Zvezda Ria«, 9. junija ob 20. uri sovjetski barvni CS film »Nasredinove spletke«, 10. junija ob 10. uri »Nasredinove spletke«, 10. ju¬ nija ob 15., 18. in 20. uri ame¬ riški barvni film »Pojmo v dež¬ ju«, 14. junija ob 20. uri itali¬ janski film »Nevarne soproge«, 16. junija ob 20. uri in 17. ju¬ nija ob 10. in 18. uri ameriški barvni CS film »Linija za Tuk- son«, 17. junija ob 15. in 20. uri ameriški film »Avtobusna postaja«, 21. junija ob 20. uri ameriški CS film »Osamljen človek«, 23. junija ob 20. uri in 24. junija ob 10. uri ameriški film »Toby Taylor, 24. junija ob 15., 18. in 20. uri italijanski CS film »Trojanska Helena«, 28. junija ob 20. uri češki film »Vrnjeni v življenje« in 30. ju¬ nija ob 20. uri jugoslovanski film »Partizanske zgodbe«. KINO STARI TRG: 2. in 3. ju- velike in odgovorne naloge, ki bo pomagala pri uspešni zdrav¬ stveni zaščiti naših otrok. Prosimo vse družbene organi¬ zacije, podjetja, zavode, da bi po svojih močeh pomagali pri do¬ graditvi tega velikega zdravst¬ venega objekta. Obč. odbor RKS Cerknica vega (ob prvo), Ruža D. in Tonč¬ ka B. z Rakeka, Maks I. iz Slivic in Zdenka D. z Unca. »Nesrečne¬ žem« je botrovala površnost in slovnica. Žreb je razdelil nagrade tako: 1. 1.500 din dobi Marta Poze- nelj, Rakek, Postojnska c. 17; 2. 1.00 din prejme Tanja Pre- mrov, Rakek, Gasilska 11; 3. in 4. nagrado po 500 din prej¬ meta Marinka Demšar, Rakek, Postojnska c. 2 in Rozka Berg¬ lez, Stari trg. Nagrade bomo poslali po pošti. Čestitamo! Urednišitvo nija mehiški barvni film »Glas¬ ba v noči«, 6. junija italijanski CS barvni film »Kraljestvo son¬ ca«, 9. in 10. junija ameriški barvni film »Tom Palčič«, 13. junija jugoslovanski CS film »Ne boš ubijal«, 16. in 17. ju- : nija ameriški barvni CS film p-' »Anastazija«, 20. junija franco¬ ski film »Ti strup«, 23. in 24. junija italijanski barvni film »Aida«, 27. junija italijanski film »Izzivanje«, 30. junija ame- r; riški barvni CS film »Vičita«. Predstave ob sredah in sobo¬ tah ob 19. uri ter nedeljah ob 15. in 19. uri. KINO RAKEK: 2. in 3. junija ameriški barvni CS film »Brat- : je Karamazovi«, 6. junija sov- I jetski film »Dama s psičkom«, j 9. in 10. junija ameriški barvni film »Ljubezen Madžori Mor- -I nigstar, 13. junija francoski VV £ film »Prevaranti«, 16. in 17. ju- I nija ameriški barvni CS film ! »Cez planine divjega zapada«, C 20. junija češki film »Poslednja I vrnitev«, 23. in 24. junija nem- ; ški barvni CS film »Mazurka » ljubezni«, 27. junija italijanski p CS film »Pekel v mestu«. 30. I junija italijanski film »Volare«. Predstave ob sredah in sobo¬ tah ob 20. uri, ob nedeljah in y praznikih ob 17. in 20. uri. KINO DOM JLA VELIKE BLO¬ KE: 3. junija italijanski film »Ge¬ neral Rovera«, 10. junija angl. film »Roman Ginekol«, 17. ju- j nija sovjetski film »Beli suž- i nji« in 24. junija film »Eska- drila«. Predstave ob 17. uri. Slika za nagradni podpis K sliki, posneti v podjetju »Elektrožaga« v Novi vasi želimo čim- več domiselnih in duhovitih podpisov. Najboljše tri bomo nagradili NliMIMHU exporl - imporl Gosposvetska c. 5, Ljubljana Prodaja na debelo in drobno: • SEMENA POLJŠČIN (detelj, trav, krmne pese, koruze in drugo), • SEMENA VRTNIN v bogati izbiri, • SEMENA, GOMOLJE IN ČEBULICE CVETIC. • IZVAŽA IN UVAŽA VSE VRSTE SEMEN Kupci semen! Poslužujte se naših prodajaln na drobno v Ljubljani, Gospo¬ svetska c. 5 (non-stop) in Vodnikov trg 4.