Vekoslav Mlekuž: »Učiteljski tovariš" O tisku se govori kot o osmi velesili. Ni brez podlage ta trditev, kajti razvoj tiska in močan njegov vpliv na javno mišljenje je neizpodbitno podkrepil in utemeljil tako naziranje. In prav to dejstvo mora upoštevati vsaka skupina, ki se hoče kakor koli uveljaviti v javnosti in si v njej utrditi lastno stališče; ustanoviti si mora predvsem svoje lastno glasilo ali pa si vsaj zagotoviti prostor v že obstoječih listih. Izredno jasne poglede na življenje, temeIjito poznanje javnosti, predvisem pa učiteljstva, nad vse močno in neoma.jno stanovsko zavest je morala imeti ona peščica učiteljev, ki je že v začetku druge polovice preteklega stoletja, tako rekoč ob ro.jstvu učiteljskega stanu v Sloveniji spoznala, da je vsaka borba za pravice stanu in šole, borba za napredek proisvete in kulture sploh, skorai brez pomena, ako nima na razpolago svojega lastne" <. glasila, v katerem naj prihajajo do izraza težnje, želje in zahteve učiteljskega stanu kot celote. Ta zavest je torej ustvarjala učiteljstvu glasilo, ki je sedaj že osemdeseto leto glasnik učiteljiskih in šolskih, a morda še v veliko večji meri glasnik narodnih potreb. Zato je tudi »Učiteljski tovariš« kot glasilo združenega učiteljstva vedno predpostavljal obče narodne interese interesom stanu. »Učiteljski tovariš«, katerega izdaianie ie bilo sklenjeno že 1. 1860., prinaša v uvodnem članku svoje 1. številke važno ugotovitev »Rodile so ga okoliščine novega čaisa«. Te »okoliščine« označujejo takratni avstri.jski absolutizem, in borba proti njemu je privedla takratno učiteljstvo do spoznanja potrebe po lastnem glasilu. »Učiteljski tovariš« je v začetku izhajal mesečno kot list za šolo in dom, a tekom dosedanjih 79 let svojega izhajanja je ta starosta slovenskega časopisja postal oče stanovske zavesti takratnega slovenskega učiteljstva in propagator ideje snovanja učiteljskih društev in se končno razvil v glasilo učiteljskega udruženja. In kakor so ga rodile okoliščine novega časa, tako je z duhom časa napredoval in se širil. Če upoštevamo dejstvo, da je »Učiteljski tovariš« že nekaj let izhajal, ko so se šele porodili prvi začetki učiteljske organizacije, tedaj moramo ugotoviti, da je bil prav stanovski tisk ona izredna sila, ki je pritegnila večino slovenskega učiteljstva k sodelovanju za skupne interese naroda, šole in stanu in ga združila v močni stanovski organizaciji, ona privlačna moč, ki je vedno znova privabljala nove člane v organizirane vrste in končno oni neizčrpni vir nasvetov in spodbud, ki je dvigal v učiteljstvu zavest, da je edino od njegovega prizadevanja, dela in truda. njegove odpornosti in vztrajnosti odvisna moč organizacije m s tem zagotovljeni tudi uspehi v korist naroda in lastnega stanu. Od stopme do stopnje si je moralo učiteljstvo samo priboriti vse svoje pravice, a boriti se je moralo tudi za dvig našega šolstva in s tem za ge generacije učiteljstva in se že v prvih letnikih zavzemal za dvig njegove izobrazbe in zboljšanje njegovega položaja in ga vztrajno spodbujal za delo med narodom. Neprecenljive so zasluge tega našega glasila in če prelistavamo dosedanjih njegovih 79 letnikov, moramo ugotoviti neizpodbitno dejstvo, da je list vedno zastopal le kulturno napredno stališče, ker je iz vsega njegovega pisanja razvidno stremljenje za dvigom kulturne ravni našega naroda. Toda prav to prelistavanje nas privede tudi do drugega, morda še važnejšega spoznanja, da bi namreč bilo naše šolstvo in tudi naša izobrazba in s tem kulturna raven vsega slovenskega naroda na mnogo višji stopnji nego je, če bi se upoštevali vsi nasveti in vsi predlogi, ki jih je tekom let objavljalo učiteljstvo v svojem glasilu. Vsi letniki »Učiteljskega tovariša« nam namreč dokazujejo, da so bile vedno močne in često najvplivnejše in tudi odločujoče prav one reakcionarne sile, ki so ovirale pravilen kulturen razvoj in napredek našega naroda, zato so morale ovirati učiteljska stremljenja, odklanjati nasvete in prezirati vse predloge, ki jih je v javnost iznašalo učiteljstvo potom svojega tiska. »Učiteljski tovariš« je tekom dolgih let svojega izhajanja in razvoja, najprej kot kulturni list učiteljstva, a pozneje kot borbeno stanovsko politično glasilo učiteljske organizacije, priboril učiteljstvu mnoge pomembne in znane uspehe, ki so bili v koriist tako učiteljskemu stanu kakor tudi šolstvu in prosveti sploh, bili so pa velikega pomena tudi za razvoj našega naroda. Posebno veliki so bili ti uspehi po našem narodnem osvobojenju in zedinjenju. Združeno učitel.jstvo gleda lahko s ponosom na dosežene rezultate svojega dela, čeprav so bile ovire, ki jih je moralo premagati, često skoraj nepremagljive. Zaveda se, da je vedno in ob vsaki priliki storilo svojo dolžnost, potom svojega stanovskega tiska je obveščalo javnost in odločujoče činitelje o najbolj perečih zadevah in aktualnih vprašanjih pomembnih in važnih za razvoj našega šolstva in prosvete, a v kolikor v celoti ni uspelo, je le obžalovati, kajti krivda neuspehov leži izven območja vpliva učiteljske organizacije in njegovega tiska. Tudi v bodoče hoče »Učitel.jski tovariš« ostati glasnik odkritih in jasnih potreb in zahtev učiteljskega stanu in njegove organizacije; ostati hoče še vedno tribuna kulturno naprednih stremljenj združenega učiteljstva in biti borbeno glaisilo za vse pravice in potrebe učiteljskega stanu in s tem tudi za vse aktualne potrebe naroda. splošen dvig kulturne ravni slovenskega na-  roda. V tej borbi mu je bilo lastno glasilo neprecenljiva opora in javna tribuna vseh nje- govih upravičenih zahtev in stremljenj po napredku.  »Učiteljski tovariš« je vsa leta širil na- , 7avpst in to ?e v dnhi kn <;o /adnii o°laltZSn skega^ablolutma0i? močno tlačili yse avstrijske Slovane; vzgajal je mno-Vekoslav Mlekuž, urednik »Učiteljskega tovariša« in predsednik Učiteljskega društva Ljubljana — mesto.