732
Viktor Steska: Francesco Robba.
rejena ta oltarja, še ni znano, i) Po obliki sodim, da ju je napravil Robba pred 1. 1750. 7. Ljubljana je imela več vodovodov. Tak vodovod je bil rimski z dvema vodnjakoma v nemški komendi in v Krakovem. Drugi vodovod je bil skozi Špitalska vrata do mestne hiše in pa na Starem trgu. Mestni očetje so sklenili 1. 1743. napraviti pred mestno hišo lep nov vodnjak. Pogodbo sta podpisala Robba in mestni bla-
gajnik Ranilovič.2)   Ta mu obljubi za delo 2400 gld. in čast vnanjega svetništva.
Pogodba obsega pet točk. V prvi se zavezuje Robba, da napravi na prav istem kraju  pred   mestno   hišo,  kjer  stoji sedaj
i) Dimitz („Geschichte Krains." IV. str. 154.) in p I. Radics pišeta, da je delo stalo 3250 gld. Kje sta to izvedela, mi ni znano.
2) Vrhovec: »Letopis Mat. Slov." 1885, str. 216.
stari vodnjak, novega, in sicer vodojem iz navadnega marmorja, tri podobe z njih znaki v popolni človeški velikosti (5 čevljev visoke) in podstave iz genovskega marmorja, naposled pa 20 čevljev visok obelisk iz rdečega domačega marmorja, vse po predloženem načrtu in po določeni meri. Vodnjak bo visok s podstavo vred 35' in širok 18'. Poleg tega oskrbi tudi kamenite stopnjice in nove  ogelne kamene. — V drugi  točki
obeta blagajnik izplačati kiparju 2400 gld., in sicer proti pobotnici precej 600 gld., trikrat vsakega pol leta po 450 gld. in po končanem delu zopet 450 gld. Robbovo delo pa mora biti razmerno obrokom. — Tretjič je dolžan Robba preskrbeti sam na svoje stroške vse za delo potrebne zidarje, delavce, apno, železo, svinec, vsakovrstne odre, vrvi, izkratka:   vse   za   delo   potrebno.  — Če-
Izklesal Fr. Robba.
Tabernakelj  v  ljubljanski  stolnici.