GLASILO KULTURNO PROSVETNEGA DRUŠTVA SLOVENSKI DOM ZAGREB MAJ 2020 ŠTEVILKA 72 ISSN 1331 - 548X POTRES V tresenju tal 22. marca poškodovan tudi Slovenski dom Zagreb COVID-19 Epidemija nas je ustavila, društva so zaprla svoja vrata, kakšna bo prihodnost? ODLIKOVANJE Slovenskemu domu red za zasluge Republike Slovenije MATERINŠCINA Poleg tecaja odslej tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika Preživeli smo pomlad, kot je še ni bilo: med epidemijo koronavirusa je Zagreb stresel najmocnejši potres v 140 letih in poškodoval tudi prostore našega društva. K sreci med našim clanstvom koronavirus in naravna nesreca nista terjala žrtev. VSEBINA72/2020 3 Pomlad, kot je še ni bilo – kakšno leto je pred nami? 3 Naš dom ima rumeno oznako in je potreben popravila 4 Pomlad za sto drugih: po nesluteni epidemiji še najhujši potres v 140 letih 6 Dragi sosedje in rojaki: Slovenija je z vami! 7 Korona in slovenska skupnost na Hrvaškem 8 Korona nas je ustavila, a ostajamo optimisti 10 Slovenskemu domu Zagreb predsednik Borut Pahor izrocil red za zasluge 11 Pomladiti društvo je najtežja naloga, ki jo na 90-letnih plecih nosi Slovenski dom 12 Prešernov dan s poezijo, knjigo in razstavo 13 Praznik miniaturne fotografske umetnosti 14 Naše društvo odslej z novim imenom 15 Sevnicani, hvala za adventno druženje! 16 Koncert božicnih pesmi narodnih manjšin 16 Vsi naši Novi odmevi v slovenski digitalni knjižnici 17 Vsako srecanje – en rojstni dan 17 Pevske vaje ob petkih, maše in druženja ob nedeljah 18 Aleš Cesen navdušil s pripovedjo o vzponu na Latok 18 Razstavljene umetnine naših ustvarjalk 19 Zahvala veleposlaništvu in vsem, ki pomagajo 20 Do sodobnih avtorjev prek medknjižnicne izmenjave 20 Dve slovenski smucarki – dve kolajni 21 Slovo od starega in skok v novo leto 21 Veliko izvirnih mask, nagrajeni Prva pomoc ter Muha in obad 22 Po treh srecanjih daljši premor zaradi epidemije covida-19 22 Pomagajmo si z govornim pomocnikom RTV Slovenija 23 Deset let pouka slovenšcine na OŠ Pecine na Reki 24 Vojislav Šuc: Zavzemal se bom za izboljšanje položaja slovenske manjšine na Hrvaškem 25 Izzivi na podrocju trga delovne sile – cas za spremembe! 26 Milko Šparemblek: Ples je naravni odgovor na glasbo, prostor in samega sebe KULTURNA OBZORJA 27 Spomin na Gostica okrnila korona 28 Alma Karlin, pravice žensk in dolga pot do uresnicitve 28 Velikanska škoda na cerkveni, kulturni in umetniški dedišcini 29 Slovenija na široko odprla vrata hrvaški umetnosti SLOVENCI NA HRVAŠKEM 30 Zaradi koronakrize ni šlo v živo, povezali so se na daljavo 31 Ce ne bi bilo novinarjev, bi vecina slabše poznala manjšino 31 Tri novicke iz slovenskih društev 31 Glavno mesto je redek primer uspešnega delovanja manjšin 32 Za Prešernov dan druženje s pisateljico Mojco Kumerdej 32 Vznemirljiva mitologija naših prednikov ob Kolpi in Cabranki 33 Kako živi slovenska skupnost na Hrvaškem? 33 Manjšinski svet: rebalans proracuna 33 Knjiga o slovenskih društvih nekoc in danes PRETEKLOST V SEDANJOSTI 34 Spomin na Noordunga v hrvaški Istri je še zelo živ 35 Slovo od profesorja Vladimirja Kranjcevica (1936-2020) 35 In memoriam Vlasta Zuban (1936. - 2020.) 35 Spomin na izstopajoce rojake NOVICE OD TU IN TAM 36 Janez Janša, novi stari premier 36 Zoran Milanovic: Slovenija je soseda in zaveznica 37 Od Kolpe do Piranskega zaliva – vse po starem 38 Po Zagrebu s clani turisticnega društva iz Hajdine 38 Lani rekordno, kakšen bo turizem v casu korone? 39 Imate krompir ali »imate krompir«? 39 Spomin na zasnežene praznike 40 Ranjeni tudi spomeniki, ki so jih ustvarjali rojaki Uvodnik Pomlad, kot je še ni bilo – kakšno leto je pred nami? Tokratna številka Novega odmeva je izšla v nestvarnih casih: Zagreb si še celi globoke rane, ki mu jih je prizadel potres, naša življenja je ohromila pandemija koronavirusne bolezni, ki je zajela ves svet. Namesto radosti po podelitvi državnega odlikovanja za 90-letnico društva, cutimo tesnobo in se sprašujemo: kako naprej? K o smo konec februarja vstopali v predsedniško palaco v Ljubljani, smo morali na vhodu uporabiti razkuži-lo za roke. To nenavadnost smo dojemali kot zabavno novo normalnost: iz sveta so prihajale novice o epidemiji covida-19, previdnost ni bila odvec, vendar je bila bolezen še vedno tam nekje dalec stran in se je dogajala drugim, ne nam. Crne slutnje, ce bi jih imeli, pa bi tako in tako preglasil ponos, ki nam je ob preje-mu odlikovanja napolnil srca in pljuca: Dober dan izzivi, pripravljeni smo na vas! Takrat smo si za rdeco nit prve letošnje številke Novega odmeva zamislili prav ta moto: na naslovnico bi šla fotografija s podelitve, v uvodniku bi spomnili na besede, ki jih je ob prejemu odlikovanja izrekel predsednik društva Darko Šonc, sledili bi daljša fotoreportaža in anketa. Vse ostalo pa po utecenem uredniškem postopku in shemi: porocila o dogodkih v Slovenskem domu in drugih sloven-skih društvih na Hrvaškem, pomemb­nejše novice iz sveta kulture, družbe in politike, ki povezujejo naše svetove, še kakšen zanimiv zgodovinski tekst, pred­vsem pa tradicionalen poudarek na pro-slavah Prešernovega dne. Ko boste brali Novi odmev, boste za­gotovo prepoznali, katera besedila so nastala prej in katera potem. Prej in po­tem? Ni treba pojasnjevati, da imamo v mislih dve marcni prelomnici, po kate­rih nic vec ni, kot je bilo. Hrvaška vlada je epidemijo zaradi co­vida-19 razglasila 11. marca, slovenska vlada je to storila dan pozneje, 12. mar-ca. Sledili so ukrep za ukrepom: zapira­nje šol, ustavitev prometa, zaprtje meje, omejitev gibanja, odpoved javnih do-godkov. In tako naprej, vse do obveznih mask, prvih novic o okužbah, obolelih in mrtvih. Zamrlo je tudi življenje v Slo­venskem domu. Nacrti so padli v vodo. Druženj, ki so temelj našega delovanja, je bilo konec. Nato pa je naš svet še enkrat vrglo s teca­jev, 22. marca zjutraj, ko je Zagreb stresel najmocnejši potres v 140 letih. K sreci ni bil smrtonosen, vzel je eno življenje, je pa rušil stavbe, spremenil zgodovinsko po­dobo mesta in zamajal naš duhovni svet. Novi odmev, ki ga berete, je dokument letošnje pomladi, iz njega je mogoce razbrati, kako je bilo prej in kako je po­tem: od vznesenosti do negotovosti. Ne upamo si napovedovati, kakšno življe­nje je pred nami. Zavedamo pa se, da je Slovenski dom v 90 letih previharil vse viharje. Zavedamo se tudi odgovornosti za prihodnost: nimamo pravice omaho­vati. (jpt) Potres Naš dom ima rumeno oznako in je potreben popravila Stavba na Masarykovi ulici 13 v središcu Zagreba, v kateri imamo prostore, je utrpela precejšnjo škodo. Po strokovnem pregledu je dobila rumeno oznako, kar pomeni, da je zacasno neuporabna. S tatiki zagrebške stavbe oznacujejo s tremi nalepkami: zele-ureditev lastništva naših prostorov. Usoda teh nacrtov je zdaj no, rumeno in rdeco. Vsaka ima za opis stanja dve možnosti. negotova. (jpt) Najslabša se godi stanovalcem stavb z rdecimi oznakami, ki so neuporabne zaradi zunanjih vplivov ali poškodb. Najbolj so si oddahnili v stavbah z zeleno nalepko, saj so bivalne brez ome­jitev ali s priporocili za popravila. Rumena nalepka pa pomeni, da je stavba neuporabna, dokler ne bodo opravljeni podrobnejši pregledi oz. do nujnih popravil. Slovenski dom je dobil oznako PN2, ki pomeni, da ima stavba zmerne poškodbe, brez nevar­nosti, da bi se porušila, vendar pa so deli stavbe resno poško­dovani, zato je bivanje odsvetovano. V naši stavbi so potrebni nujna dela na dimnikih (ki so se porušili) ter posegi na teme­ljih in nosilnih zidovih. V prostorih društva škoda ni tako velika. Poškodovani so mize in stoli ter slike, pokali in priznanja, ki so popadali po tleh. V stanovanju nadstropje višje je pocila cev, zato je voda tekla v knjižnico in namocila zidove, vendar knjig ni poškodovala. Kako bo potekala obnova, je težko napovedati. Velika smola je, da sta koronavirusna kriza in potres ustavila vse postopke za Pomlad za sto drugih: po nesluteni epidemiji še najhujši potres v 140 letih Le dan po letni skupšcini Slovenskega doma 11. marca, ko smo si po utecenih postopkih zacrtali nove naloge, se je svet postavil na glavo. Dva meseca pozneje razmišljam, kako naprej. Nimam odgovora, preprican pa sem, da bomo Slovenci v Zagrebu prebrodili tudi to krizo. M arca so si s širjenjem koronavirusne bolezni dogodki sledili z vrtoglavo hitrostjo. Le dan po skupšcini smo odpovedaliustvarjalno delavnico Šopek. Naslednji dan smo preklicali pevske vaje duhovne sekcije A. M. Slomšek. V nedeljo je odpadla sveta maša v cerkvi Ranjenega Jezusa. In potem je vse obstalo, Slovenski dom je zaprl svoja vrata. Clanom društva sem 18. marca napisal pismo in jim sporocil, da se moramo do nadaljnjega odpovedati srecanjem. Koronagroza nas je ustavila Prve dneve osamitve sem preživljal v razmišljanju, kaj se nam je zgodilo. Spraševal sem se, ali se nam morajo dejansko zgoditi takšne nesrece, da bi se ustavili in zaceli misliti drugace. Ali nas mora spametovati navaden majhen virus? Zagreb se je ustavil, uli­ce so se izpraznile, zavladal je molk, nikjer ni bilo žive duše. Virus je podrl našo dnevno rutino, vendar nam ni mogel odvzeti spomi­na, sanj, želja in medcloveških odnosov. V hiši smo se zaceli poz­dravljati, drug drugemu hoditi po nakupih hrane in zdravil ali na pošto. Klicali smo se po telefonu in pogovarjali. Poceli smo to, kar nam je v tej koronagrozi edino preostalo: povezali smo se, se bo­drili, si pomagali in poskusili narediti nekaj dobrega za socloveka. Nedelja, 22. marec ob 6.24 uri Zgodnje nedeljsko jutro. Hiša se strese, vse hrumi, padajo omet, slike, knjige, slišim kricanje – potres, potres, potres! Moje mesto Zagreb je prizadel potres. Zavlada preplah. Po stopnišcu se pre­ rivamo z vreckami, odejami, torbami, ne­kateri kar v pižamah, bežimo proti parkiri-šcu pred hišo. Radio sporoca, da je škoda ogromna, da je veliko somešcanov ostalo brez svojih domov, za žrtve še ne vemo. V takšnem trenutku se vprašanja množijo z neverjetno hitrostjo, mnoga med njimi bodo za vedno brez odgovora. Kaj je z našim Sloven-skim domom, ki je v starem delu mesta in stari stavbi? Kaj stori-ti, da bo prav? Ostatizunaj ali se vrniti? Še vedno je karantena, zunaj zavijajo sirene, tla se še kar tresejo, kateri potresni sunek je zadnji? Preživljamo nemiren dan in noc. Naslednje jutro se odpravim v Slovenski dom. Od zunaj ni videti resnejših poškodb. S strahom odpiram vhodna vrata. Prizor me pretrese: slike, kipi, pokali in priznanja ležijo po tleh, tudi karnise so popadale, zavese so strgane, mize in stoli polomljeni, omare prevrnjene. V knjižnici po zidu tece voda. Tudi v tajništvu je vse po tleh: papirji, registratorji, knjige. Racunalnik in telefon ne de­lata. Mobitel zvoni, klicejo clani, prijatelji, partnerji, sorodniki. Meha-nicno si zapisujem, kdo je klical. Ko pišem ta prispevek premišlju­jem, da je vendarle dobro, da se spomnim, kdo je klical in kdo ni. Rojakom in clanom slovenskih društev 27. marca pošljem pismo. Zagreb se postavlja na noge Škodo v Slovenskem domu pocasi odpravljamo. Stvari niso tako preproste, kot je bilo videti na prvi pogled, stavba je dobila oran­žno nalepko. Ne vem, ali smo v 90 letih delovanja društva že bili bolj ogrože­ni. Poskušam najti odgovor, kako naprej, kako znova zagnati de­javnosti, kaj organizirati, kaj narediti najprej. Na vsa vprašanja imam en sam odgovor: ne vem. Prepri-can pa sem, da bomo tudi to krizo premagali. Zagotovo bo prišel cas, ko se bomo spet družili, pogovarjali in objemali z ljudmi, ki jih imamo radi in s katerimi želimo živeti. Vse, kar se nam je zgodi-lo, je bilo ne­predvidljivo in nas je razbilo na košcke. Zlomilo nas je, vendar nam je na tako strašen nacin tudi pokazalo, koliko smo mocni, da te crepinje poberemo, zalepimo in gremo naprej. Zapomnili si bomo, kako krhki smo, kako malo je potrebno, da izginemo. Vem, da se bomo tega spomnili vsakokrat, ko bomo razmišljali, kaj je v življenju pomembno. Darko Šonc Pismo clanom in prijateljem Slovenskega doma, 18. marca ne bomo prepricani, da ni vec nevarnosti okužbe. Na ža-lost bodo dejavnosti, ki terjajo osebni stik zacasno zastale. Koronavirus nam je v nekaj dneh spremenil življenje. Za V naših 90 letih obstoja smo doživeli še nevarnejše grožnje vse cloveštvo je to nova bolezen, nimamo obrambe proti in smo jih uspešno premagali. Tako bo tudi tokrat. Bodi­ njej, razen zmanjšanega števila medsebojnih stikov. mo v mislih skupaj in ko vse mine, se spet vidimo v našem In kaj storiti, ce sta druženje in stiki temeljna doktrina na-Slovenskem domu – našem drugem domu. šega delovanja? Zavestno se moramo odlociti za zmanj-Za nujne klice poklicite 00 385 1 4855171 in pustite spo­šanje stikov na zgolj najnujnejše, da zmanjšamo možnost rocilo. okužbe, tako sebe kot drugih. Z namenom, da zašcitimo naše clane, prijatelje in goste Darko Šonc, predsednik pred boleznijo, zacasno zapiramo Slovenski dom, dokler Pismo clanom slovenskih društev in rojakom, 27. marca Vse nas je prizadela velika nesreca. Pandemija, kakršne svet še ni doživel, nam je do temeljev spremenila vsak­danje življenje in navade. Cloveški um je, kot bi vedel, se bo to moralo zgoditi, razvil tehnologijo, ki nam omogoca, da medsebojno komunici­ramo in prenašamo custva hitreje kot okužbo. Slovence v Zagrebu je prizadela še hujša nesreca – potres. Nesreca, ka­kršne nismo poznali in obcutili, in nas je dodatno prestrašila in mocno prizadela. Hvala vsem, ki so v težkih trenutkih socustvovali z nami v Za­grebu, nas opogumljali s telefonskimi klici in spodbudnimi besedami v pi-smih. V življenju vse mine, tudi nesreca. Ostanejo nove izkušnje in vprašanje, kako ravnati s svojimi custvi. Veliko srece in poguma vam želi Darko Šonc iz Zagreba. Poškodovanih je 26.197 stavb. Rdeco nalepko jih je dobilo okoli tisoc, oranžno 4.100, ostale so utrpele manjše poškodbe in imajo zeleno luc za varno bivanje. Slovenski dom ima oznako PN2. Dragi sosedje in rojaki: Slovenija je z vami! O popotresnih razmerah v slovenski skupnosti so se pri predsedniku Slovenskega doma Darku Šoncu pozanimali predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman, predsedniki slovenskih društev, predstavniki vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, slovenski mediji in številni prijatelji. Solidarnost se je prebudila na vseh ravneh. P redsednik Slovenije Borut Pahor je v telefonskem pogo-voru hrvaškemu predsedniku Zoranu Milanovicu izrazil socutje ob potresu, ki je prizadel obmocje Zagreba in izrekel solidarnost Slovenije. Slovenski premier Janez Janša je po potresu govoril s hrva­škim kolegom Andrejem Plenkovicem. Zunanji minister Anže Logar je po telefonu govoril s hrvaškim kolegom Gor­danom Grlicem Radmanom in mu prav tako ponudil pomoc Slovenije. Vlada je na Hrvaško poslala deset opremljenih šo­torov za bivanje do 80 oseb s 60 posteljami in 60 spalnimi vrecami ter 20 ogrevalnimi napravami v vrednosti 107 tisoc evrov. Ob odpremi pomoci je bil navzoc tudi obrambni mi­nister Matej Tonin. Mesto Ljubljana je v Zagreb nemudoma poslalo 32 štabnih šotorov. »Naše misli so danes z vami, dragi sosedje. Solidar- POTRES V ZAGREBU 22. MARCA 2020 nost na prvem mestu!«, je na Twitterju zapisal ljubljanski žu-pan Zoran Jankovic. Pomoc Hrvaški je ponudil tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarcic. »Pripravljeni smo pomagati,« je na Twitterju zapisal komisar iz Slovenije. Pismi solidarnosti sta na naslov Zveze slovenskih društev na Hrvaškem poslali slovenski organizaciji iz Italije. Ksenija Dobrila, predsednica krovne organizacije Slovencev v Italiji SKGZ je sporocila: »V casu, ko je naše ljudi že zaznamovala epohalna pandemija koronavirusa, je ta naravna katastrofa dodatno prizadela hrvaško prebivalstvo. V teh tragicnih oko­lišcinah vam v imenu Slovenske kulturno-gospodarske zveze izražam bližino in solidarnost z željo, da bi se življenje cim-prej vrnilo v normalne tirnice. V mejah danih razmer, ve­zanih na pandemijo, ostajamo na voljo za morebitno pomoc prizadetim ljudem.« Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj pa je izrazil željo, »da bi iz te tež­ke preizkušnje izšli cim prej in tako nadaljevali naše skupno delo v korist Slovencem, ki ži­vijo izven meja naše maticne države.« Rdeci križ Slovenije je za po­moc prizadetim v potresu v Zagrebu iz sklada solidarnosti nakazal 5.000 evrov na racun Rdecega križa Hrvaške. Skupaj z Zvezo hrvaških društev v Slo­veniji je odprl tudi racun za zbi­ranje pomoci. (jpt) • Ob 6.24 prvi potresni sunek, z magnitudo 5,5 po Richterjevi lestvici. • Žarišce potresa v Markuševcu, 7 km severno od središca Zagreba v globini 10 km. • Ob 7.01 drugi potresni sunek, z magnitudo 5,0. • Popotresni sunki: v prvih 24 urah 57, v mesecu dni prek 1000. • Umrlo 15-letno dekle, huje poškodovanih 27 ljudi. • Ocenjena gmotna škoda: 42 milijard kun oz. 5,6 milijarde evrov. • Poškodovanih okrog 26 tisoc objektov, mdr. muzeji, galerije, gledališca, fakultete, bolnišnice, cerkve in drugi sakralni spomeniki. • Neuporabnih 40 predšolskih ter osnovno in srednješolskih ustanov. (tbb) Pismo rojakom Korona in slovenska skupnost na Hrvaškem Korona je v naša življenja vstopila tiho in kar hitro obvladala naš vsakdan. Postali smo ujetniki majhnega bitja, ki je na meji z neživim, in ga ne moremo videti. Kako živimo s korono? N aenkrat na Hrvaškem v novicah ni vec bilo ne partiza­nov ne ustašev. Ni bilo privatizacije, arbitraže ali žalje­nje politicnih (in ne samo politicnih) akterjev. Bila je samo korona. Gledali smo televizijo, poslušati radio in šteli okuže­ne ter primerjali razmere s sosednjo Italijo in Slovenijo. In kot da skrbi ne bi bilo dovolj, kot da prebivalci Hrvaške ne bi dovolj trpeli, zaklenjeni v svoje domove, je 22. marca Zagreb stresel še potres. Kaj eden, vrsta potresov, ki še kar trajajo. Življenje se je še enkrat postavilo na glavo. To soncno nedeljsko jutro je bila vsa Hrvaška potrta, s strahom in socu­tjem smo se ozirali proti Zagrebu, spomnili smo se na znance, jih klicali in spraševali, kako so. Medtem ko smo se drugod na Hrvaškem lahko pred korono poskrili v svoje domove, v Zagrebu niso vedeli, ali ostati v zaprtem prostoru ali zbežati na prosto. Saj nevarno je bilo eno in drugo. Korona je spremenila nacin našega delovanja Slovenska društva so zaprla svoja vrata. Odpovedano je bilo vse, kar imajo naši clani tako radi: druženja, vaje pevskih zborov, dramskih skupin ali folklornih sekcij, srecanja in do-godki. Vse, iz cesar je sestavljen naš obcutek pripadnosti slo­venstvu na Hrvaškem, ta obcutek, da smo malo drugacni od svojih sosedov. Pismo clanom in prijateljem Slovenskega doma, 13. maja Moje zadnje pismo 18. marca sem koncal z besedami: bo­dimo v mislih skupaj, ko vse mine, se spet vidimo v našem Slovenskem domu – našem drugem domu. Neverjetno, am-pak resnicno, cez štiri dni nas je prizadela še hujša nesreca. Zagreb je doživel potres. Potres je povzrocil škodo tudi v naših prostorih (pokanje vo­dovodnih cevi, padanje ometa, prevrnjene omare, inventar itd.). Glavnino poškodb smo že sanirali. Potresi so, upam, za nami, toda virus je ostal in vprašanje, kako živeti z njim in ga premagati. Zdaj smo vsi zacutili, kako smo v resnici nemocni in kako hitro se naše življenje lahko zaustavi. V takem trenutku nam preostane samo, da se pove­žemo, da se bodrimo, da naredimo nekaj dobrega za soclo­veka in nekaj ljubezni namenimo tudi našemu Slovenskemu domu. Ali je napocil cas, da zopet odpremo vrata našega doma, zac­nemo postopoma z dejavnostjo, srecanji, druženji? Ali smo premagali strah ali je obisk doma še vedno preveliko tvega­nje? Oglasite se, z veseljem pricakujem vaše mnenje, predloge in želje. Veliko zdravja in poguma vam želim. Darko Šonc, predsednik Redni telefonski klici so dokaz, da se imamo radi in da skrbi-mo drug za drugega. Clani se ne srecujejo, ampak klepecejo po telefonu, se povezujejo po spletu in družbenih omrežjih, upajo, da bo te korone kmalu konec in da se bodo vrnili lepi trenutki. Trpijo tudi, ker ni vec povezav s Slovenijo, ki so jih navajeni. Cakajo, da se odprejo meje, domotožje je vse vecje. Zakle­njeni smo na Hrvaškem, ne moremo obiskati sorodnikov in prijateljev. Ne moremo vdahniti jutranjega zraka in priklicati vseh tistih cudovitih trenutkov, ki smo jih doživeli v Sloveniji. Jaz osebno pogrešam jutranjo meglo v Sloveniji in prvo ju­tranjo kavo, ki jo spijem s pogledom na Stol na Gorenjskem. Ne morem se srecati s teto in bratranci, ne morem obiskati prijateljev.. Žalostne zgodbe z meje V obmejnem obmocju se dogajajo prave družinske in dru­žabne tragedije. In naši politiki (hrvaški in slovenski) tega ne vidijo ali nocejo videti. Kot marsikdaj do zdaj. Videla sem slike gospe, ki se je ob zaklenjenem maloobmejnem prehodu (z leve in desne rezilna žica) srecala na klepetu z mamo. V strahu, da bi imeli težave s policisti, sta si na hitro izmenjali domace izdelke, malo solate z ene strani in škatla jajc z druge strani. Brala sem o stiski dnevnih migrantov, ki so po vrni­tvi z dela zaklenjeni v svoje domove, saj policisti preverjajo, ali so v predpisani samoizolaciji. Osebno poznam primer, ko hcerka že vec mesecev ne more na Hrvaško k mami in ocetu. Prepricana sem, da vsak od nas nosi kakšno lastno tragedijo. Slovenska skupnost je žal tudi tokrat ostala pozabljena. Ceprav se nam dogajajo grde stvari in bomo hoteli pomlad 2020 pozabiti, sem prepricana, da so pred nami cudoviti po­letje, jesen in zima 2020. Ko bo konec te korone, se bomo spet videli, z novimi moci bomo nadaljevali svoje delo in dali priložnost sodelovanju! Do takrat pa: ostanite zdravi! Barbara Riman 4. maj 2020 Maske so postale naš vsakdan. Foto: Tom Dubravec / Hanza Media Anketa Korona nas je ustavila, a ostajamo optimisti Nekaj clanov slovenskih društev na Hrvaškem smo v zacetku maja vprašali, kako doživljajo epidemijo koronavirusne bolezni, kako se pocutijo v osamitvi, kakšne misli jih prevevajo, kaj delajo, o cem razmišljajo, kaj jih najbolj pesti. Tanja Baletic Cizej, SKD Lipa, Dubrovnik: »Najvecjo spremem­ bo smo obcutili med velikonocnimi prazniki, ki so bili za nas cisto drugacni kot ponavadi. Za veliko noc v našem društvu vselej ustvarjamo. Barvamo oz. »pengamo« pirhe in izdelujemo tradicionalne okraske iz palmovih vejic 'pomice' pod vod­stvom naše clanice Jožice Jakovljevic. Tokrat smo bili za to druženje prikrajšani, cestitali smo si prek družbenih omrežij in s pomocjo sodobne tehnologije. Naše starejše clane, ki ni­majo bližnjih, smo poklicali po telefonu, jim ponudili pomoc in jim pricarali vsaj malo velikonocnega veselja.« Tanja Borcic Bernard, dopisnica Radia Slovenija iz Zagreba: »Novi koronavirus, ki je prizadel ves svet, je pokazal, kako ran-ljivo je cloveštvo, ne glede na vse dosežke moderne medicine. Upocasnil je naša, sicer prehitra življenja, ko pogosto nismo znali uživati v majhnih stva­reh, kot je na primer druženje s prijatelji ali sorodniki. Osebno mi je bila najtežja misel, da zaradi zaprtih meja ne morem do svojih star-šev v Sloveniji. Tako smo po letih skupnega barvanja velikonocnih pisanic in pecenja peh­tranove potice letošnjo veliko noc preživeli vsak v svoji državi. Najbolj zahtevno v koro­nakrizi pa je bilo šolanje na daljavo, ki zahteva precejšnjo anga­žiranost nas staršev, seveda ob redni službi in skrbi za družino.« Ivan Kosmos, SKD Triglav, Split: »Koronavirus je prišel nenado-ma. Sprva sploh ni bilo okužb, potem pa je Splitsko-dalmatinska županija postala ena od najbolj ogroženih. Najvec obolelih je v Radiceva ulica, 23. marec 2020, foto: www.index.hr domu za ostarele in na žalost jih je veliko umrlo. Drugace se prebivalci še kar do-bro pocutimo, upamo, da bodo s toplim vremenom izginili vsi virusi, tudi korona-virus. Naše društvo ne deluje, zamrle so vse dejavnosti. Odpadel je nastop na reviji Primorski poje, žal tudi tabora pevskih zborov v Sticni ne bo. Moramo se prilago­diti razmeram in ostati pozitivni.« Agata Klinar Medakovic, Slovenski dom Zagreb: »Zacetni strah ob pojavu koronavirusa se je postopno zmanj­šal. Ob tem pa mi je dal misliti, zakaj se je tako hitro razširil po celem svetu. Zdi se mi, da je to opomin cloveštvu, da je treba biti ponižen do narave, boljši do sebe in do drugih. Zame je ta situacija velika sreca v nesreci - ceprav smo vsi clani družine prisilno doma in vsak s svojimi obveznostmi, veliko casa prebijemo skupaj. To se mi zdi najvecja dragocenost življenja v karanteni, ki jo bomo zagotovo premagali. Ce ne prej, ko bomo imeli cepivo.« (akm) Misli bl. Antona Martina Slomška (1800–1862) Dveh reci ne odlagaj na jutri: poboljšanja in dobrega dejanja. Za današnji dan vemo, da ga imamo; ali še jutri doživimo, ne vemo. Cesar se clovek v mladosti navadi, vse svoje žive dni zna. Ne pozabimo v veselju trpljenja, da nas sreca ne pohujša! To-lažimo se v trpljenju s prihodnjim veseljem, da ne obupamo. V luži se veliko grdega zarodi, še vec hudega v srcu lenega cloveka. Prenapeta struna poci in prenapeta beseda slabo opravi. Prizadevajmo si vsa, še tako majhna dela, zvesto opravljati, tudi majhnih dobrih del veliko storiti. Oblast je slast in past. Za bralce Novega odmeva smo ob 220-letnici rojstva blaženega Antona M. Slomška izbrali nekaj njegovih misli. Ko smo jih izbirali, še pred nesrecno pomladjo, nismo mogli slutiti, kako navdihujoce bodo nekatere delovale v popotresnih in pokoronskih casih. Slovenskemu domu Zagreb predsednik Borut Pahor izrocil red za zasluge Nekaj vec kot 30 clanov Slovenskega doma Zagreb se je 26. februarja v zgodnjih jutranjih urah odpravilo v Ljubljano, na slovesno podelitev državnih odlikovanj v predsedniški palaci. Odlikovan je bil tudi Slovenski dom. »Slovenka sem! Od zibeli do groba. Ne gane moja se zvesto­ba, ne gane moja se zvestoba! S ponosom reci smem: Slovenka sem, Slovenka sem!« Morda se avtorja te pesmi ne bi povsem strinjala z mojim prilagojenim besedilom, ampak mi ni bilo mar. Odkar smo tisti dan na Mažuranicevem trgu sedli na av-tobus, sem si jo ves cas po tihem v sebi prepevala prav tako. Štirje odlikovanci Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je odlikovanja izrocil štirim odlikovancem. Kulturno prosvetno društvo Slo­venski dom Zagreb je z redom za zasluge odlikoval za devet­deset let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem. »Z državnim odlikovanjem se domovi­na Slovenija zahvaljuje Slovenskemu domu Zagreb za devetdeset let skrbi za ohranitev in razvoj sloven-stva na Hrva­škem ter mu želi še mnogo uspehov pri povezovanju Slovencev v Zagrebu in na Hrvaškem in pri nego­vanju prija­znega vzdušja med Slovenci in Hrvati ter med Slovenijo in Hrvaško,« je bilo med drugim pove­dano v obra­ zložitvi, ki je povzela trnovo pot, ki jo je Slovenski dom pre­hodil v devetih desetletjih, v razlicnih politicnih okolišcinah in spreminjajocih se casih. Odlikovanci so se imeli priložnost zahvaliti. V govoru Darka Šonca je bil za navzoce clane društva morda najbolj ganljiv naslednji stavek: »Ponosni smo, da je maticna država opazila naš trud in trajno, devetdeset let trajajoce ter dinamicno javno delovanje Slovenskega doma v hrvaškem kulturnem in politic-nem prostoru.« Na slovesnosti je srebrni red za zasluge prejel Lovro Šturm, za izjemen prispevek pri uvelja­vljanju pravne države, ustavno­sti in ustavne znanosti. Red za zasluge je predsednik podelil Jožetu Strgarju za dolgoletno prizadevanje za sožitje in uve­ljavljanje evropskih vrednot ter kot prvi župan Ljubljane v sa­mostojni Sloveniji. Medaljo za zasluge je prejel Jožef Pretnar, za življenjski prispevek pri uvajanju novih, pionirskih pristo­ pov zdravljenja hematoloških bolezni. Ponos, ki se ga ne da opisati Clanica našega društva Nada Rapotec Rogulj je komentirala: »Za nas zagrebške Slovence je bila to pomembna slovesnost in zanimiva izkušnja. Opazila sem, da so bili odlikovanci z raz­ licnih podrocij družbenega delovanja, od medicine do prava. V zadovoljstvo mi je bilo, da sem jih lahko spoznala in zvedela, ka­kšna je bila njihov življenjska pot in kako so prispevali k razvoju Slovenije.« Za Novi odmev je spregovoril tudiodlikovanec Lovro Šturm. Glede podeljenega priznanja je dejal: »Opravljate pomembno nalogo kot pripadniki slovenskega naro­da. Res je, da ste v drugi državi in je država slovenskega naroda Slo­venija, ampak vi ste naš integralni del in se vas radi vedno spominja- mo. Želimo vam, da še naprej ostajate zavedni rodoljubi.« Predsednik slovenske osamosvo­ jitvene vlade Lojze Peterle, ki je veckrat obiskal naše društvo, je povedal: »Slovenski dom si je odlikovanje absolutno zaslužil. Vesel sem, da je visoko priznanje prišlo z najvišjega mesta sloven- ske države. Tako pomemben do- godek praznujem skupaj s Sloven- skim domom!« V obcinstvu je bil tudi nekdanji Delov dopisnik iz Zagreba De- jan Vodovnik: »Iskrene cestitke Slovenskemu domu! Menim, da je bil skrajni cas za takšno priznanje. Moje sporocilo ob tej priložnosti bi bilo ena­ko besedam, ki jih je v zahvali izrekelDarko Šonc, in sicer: na mladih je tre­ba graditi, ce si želimo obstati.« Slovesnost so popestrili nadarjeni di­jaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana združeni v godalni kvartet Ameba pod mentorstvom profesor­ja Zorana Bicanina. Godalni kvartet sestavljajo violinista Timotej Wille-waldt in Ana Mocnik, violistka Patricija Malovrh Mlacnik in celistka Lora Kozlevcar. Po koncani slovesnosti smo v predsedniški palaci nazdravi­li, se fotografirali in družili z visokimi gosti iz kulturnega in politicnega življenja, med katerimi so bili mnogi nam znani obrazi. Slovesnost so spremljali tudi številni novinarji; o odli­kovancih so porocali vsi vecji slovenski mediji. V Zagreb smo se vrnili v vecernih urah, s tolikšnim pono­som, da ga je z besedami težko opisati. To odlikovanje nas mora spodbuditi, da si zagotovimo prihodnost s pomladitvijo društva. Marjeta Trkman Kravar, Agata Klinar Medakovic S tem sporocilom je predsednik Sloven-skega doma Darko Šonc na slovesno­sti ob podelitvi odlikovanja pri navzocih požel vidno odobravanje, nasmeh na ustnice pa jim je izvabil naslednji pouda­rek iz govora: »Z našim delovanjem ima Slovenija trdno oporo v svojih ekonom­skih, kulturnih in gospodarskih prizade­vanjih na Hrvaškem, saj nismo Slovenci le popoldne in ob koncih tedna, ko zapo­jemo kakšno slovensko ter znamo speci potico. Smo sodobna, v prihodnost uper­jena in samozavestna skupnost s trdno zavestjo, da smo Slovenci.« V srcu bomo ohranili sporocilo odlikova­nja, da obcutek pripadnosti slovenskemu narodu presega državne meje (cetudi še niso sporazumno dolocene). S ponosom se bomo veckrat spomnili, da je tudi ma-ticna država opazila naš trud in delova­nje v hrvaškem kulturnem in politicnem prostoru. Naši predniki danes polnijo enciklopedije hrvaške države, saj so za­znamovali prenekatero družbeno dejav­nost, od kulture do znanosti. Kdor dvomi, lahko prelista naše monografije, v katerih smo podrobno popisali slovenske likovne umetnike, dramske in operne virtuoze ter vrhunske športnike, ki so premikali meje hrvaške ustvarjalnosti in zmogljivosti. S tem pa naj se naše oziranje v preteklost konca. Ce hocemo ohraniti vlogo dvi-gala (ali vsaj mostu) med narodoma in državama, potrebujemo tudi mladost. V mlajši generaciji moramo poiskati clane in voditelje, ki bodo nadaljevali, kar smo dosegli mi, je v Ljubljani dejal predsednik društva Darko Šonc: »Brez tega bi bilo vse, kar je bilo doslej narejenega in dose- ženega, brez pravega smisla«. (jpt) Prešernov dan s poezijo, knjigo in razstavo Ob slovenskem kulturnem prazniku kar trije dogodki v Slovenskem domu: pesniški vecer z Jadranko Matic Zupancic, razstava in predavanje o stoletnici znamke Verigar in predstavitev romana Božidarja Brezinšcaka Bagole Hitac u potiljak. N ajvecji slovenski poet France Prešeren bi letos napolnil 220 let. Zato se ga bom letos spomnili še veckrat kot je to obicaj. Prešernov dan 8. februarja pa je bil tradicionalno bogat in je v Slovenski dom privabil številne obiskovalce. Dvojezicno pesništvo Novomeška pesnica Jadranka Matic Zupancic je 3. februarja predstavila svojo peto pesniško zbirko Zvocna tapiserija. Z njo se je pogovarjal pesnik, urednik in prevajalec Marjan Pungar­tnik iz Maribora. Literarna ustvarjalka se je rodila v Karlovcu in tam odrasla, v Slovenijo pa se je preselila leta 1974, ko se je zaposlila v knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Slovenšcine se je morala nauciti, scasoma pa je postala ne le njen »drugi, na novo pridobljeni jezik, temvec na nek nacin tudi prvi, službeni, družinski in prijateljski jezik«, pravi Matic Zupanciceva. Prvo knjigo Jezik u nastajanju je napisala leta 1987, izšla pa je pri prvem slovenskem samozaložniku Dušanu Cunjaku. Scaso-ma je njena ljubezen do slovenšcine prerasla v željo po pisanju v tem jeziku in tako je nastala druga knjiga Paralelni glas, ki vsebuje tako hrvaške kot slovenske pesmi. Svojo tretjo knjigo je napisala v hrvašcini, cetrto v slovenšcini, in peto, zadnjo, spet v hrvašcini. »Ohranjati kondicijo pisanja v obeh jezikih ni lahko«, pravi Matic Zupanciceva, ki izgubljanju ali mešanju besed kljubuje tako, da veliko bere v obeh jezikih, tako poezijo kot drugo literaturo. Branje ji tudi pomaga pri iskanju lastnega pesniškega izraza. Avtorica je ob koncu pesniškega vecera Slo­venskemu domu podarila nekaj svojih knjig. 100 let Verigarja kmalu po razpadu Avstro-Ogrske, leta 1919, uporabljala pa se je na obmocju celotne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Bojan Bracic iz Filatelisticnega društva Maribor je 6. februar-Njen avtor je slovenski slikar Ivan Vavpotic. Za motiv je izbral ja kot uvod v razstavo ob 100-letnici prve slovenske znamke, sužnja, ki trga verige. Od tod poimenovanje znamke. »Znam-Verigarja, povedal, da je bila ta znamka dana v poštni promet Poseben žig z Vavpoticevim verigarjem, ki so ga 6. februarja uporabile Božidar Petrac, Božidar Brezinšcak Bagola, Hrvoje Peršic (z leve). tudi nekatere pošte v Zagrebu. najpomembnejših simbolov države ali vsaj samostojnega oze­mlja,« je pojasnil Bracic. Ob odprtju razstave so izdelali pose-ben žig z Vavpoticevim Verigarjem, ki so ga na ta dan, 6. fe­bruarja, uporabile tudi nekatere pošte v Zagrebu. Razstavo je Slovenski dom pripravil v sodelovanju z Zbirateljskim društvom Rogaška Slatina in Filateli­sticnim društvom Zaboky Zabok. Roman o Ljudevitu Juraku Stari znanec Slovenskega doma, knji­ževnik in prevajalec iz Huma na So-tli Božidar Brezinšcak Bagola je 12. februarja predstavil svojo najnovej­šo knjigo. Gre za biografski roman o znanstveniku Ljudevitu Juraku, ki se je rodil leta 1881 na hrvaški stra­ni Obsotelja. »Za Juraka smo izvedeli zelo pozno, nekje v devetdesetih letih. Zame je bilo to veliko odkritje,« je de­jal Brezinšcak Bagola. Jurak je s Slo­venijo povezan, ker je v osnovno šolo zacel hoditi v Rogaško Slatino, kasneje pa je šolanje nadaljeval v Zagrebu ter Innsbrucku. Bil je velik znanstvenik, profesor anatomske pa-tologije, pa tudi pricevalec resnice. Jurak je namrec leta 1943 sodeloval v mednarodni komisiji, ki je preiskovala pokol vec kot tisoc kmetov in delavcev leta 1938 v ukrajinskem kraju Vinica. Ugotovil je, da je za zlocin odgovorna sovjetska tajna Razstava policija. Ker sovjetskim komunisticnim oblastem takšno raz­kritje ni bilo po volji, so ga po koncu vojne ubile. Brezinšcak Bagola je gradivo o Juraku zbiral kar leto in pol, predvsem med clani njegove družine, ki so se predstavitve knjige tudi udeležili. Recenzent biografije je bil Jurakov pravnuk Hrvoje Peršic, o knjigi pa je spregovoril tudi urednik založniške hiše Alfa Božidar Petrac. (tbb) Praznik miniaturne fotografske umetnosti Slovenski dom je 11. decembra gostil deveto fotografsko razstavo miniatur, ki jo pripravlja društvo Fijaker. Edini pogoj za sodelovanje na natecaju je bila tudi tokrat velikost fotografij, ki ni smela preseci 10 x 10 centimetrov. P o odlocitvi strokovne žirije je prvo na­grado prejela Darija Šesto. Podelili so tudi drugo in tretjo nagrado ter šest pohval. Prireditev je bila humanitarnega znacaja: vse fotografije so bile naprodaj, izkupicek pa je bil namenjen društvu Ozana, ki skrbi za osebe s posebnimi potrebami. Oskrbovanci Ozane so pripravili pevski nastop in navdu­šili obcinstvo. Udeleženci in gostje, ki so bili prvic v Slovenskem domu, so bili navdušeni nad toplim in veselim vzdušjem. Razšli smo se s pozdravom: - Na svidenje cez leto dni na jubilejni, 10. Miniaturi. Naše društvo odslej z novim imenom Najpomembnejša odlocitev obcnega zbora: spremenili smo ime društva. Odslej se imenuje Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb. Sprememba je na prvi pogled malenkostna in komaj opazna, saj smo zgolj dodali besedo Zagreb. Vendar prav ta podrobnost poudari privrženost mestu, v katerem delujemo že 90 let. R edni obcni zbor Slovenskega doma je potekal v Prešer­novi dvorani 11. marca. Vodil ga je predsednik Darko Šonc in ga zacel z besedami: »Preteklo leto je bilo bogato s programi, dobro smo poslovali in mislim, da smo lahko zadovoljni.« Obširni dnevni red je imel osem tock: porocilo o delu v letu 2019, financno porocilo z zakljucnim racunom, porocilo nadzornega obora, porocilo inventurne komisije, program dela za leto 2020, financni nacrt za leto 2020, spre­memba statuta, razno. Predsednik Šonc je ob fotografijah in predstavitvenem ra-cunalniškim prikazom spregovoril o pomembnejših dogod­kih v preteklem letu, zakljucil pa s fotografijami s podeli­tve listine Mesta Zagreb, plakete Obcine Brežice in reda za zasluge ob 90-letnici neprekinjenega delovanja Slovenskega doma Zagreb. Prebral je financno porocilo z zakljucnim ra-cunom, ki so ga clani skupaj s porocilom o delu soglasno sprejeli, enako tudi porocilo nadzornega odbora in inven­turne komisije, ki sta se sestala 5. marca. V letošnjem programu dela poleg rednih dejavnosti, ki jih izvajajo sekcije društva, izstopa koncert zbora Slovenski dom Zagreb, s katerim bo obeleženo njegovo 90-letno de­lovanje (verjetno v mali dvorani V. Lisinskega). Nastopili bodo tudi zbor duhovne sekcije A. M. Slomšek in zbori iz drugih slovenskih društev na Hrvaškem. V sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom bo v domu potekal pouk slo­venskega jezika za otroke pod vodstvom lektorice z zagreb­ške Filozofske fakultete Simone Gotal. Otroci so se prvic središce in sticišce) s katerim bi dom dejansko to tudi po­stal, kajti treba se je zavedati, da društvo ne bo obstalo z lju­biteljskimi skupinami. Program je bil soglasno sprejet, prav tako predsednikov predlog spremembe statuta, da bi spre­menili ime Slovenskega doma. Ta je skozi zgodovino petkrat spreminjal ime, nazadnje se je imenoval Kulturno-prosveto društvo Slovenski dom. Odslej se imenuje Slovenski dom Zagreb. To ime po predsednikovem mnenju bolje opiše naš odnos do Zagreba in Zagreba do nas. Agata Klinar Medakovic Pevski zbor Slovenski dom Zagreb Zaradi pandemije smo se v zacetku marca žal morali prene­ hati družiti. Odpovedati smo morali tako vaje kot nastope in gostovanja. V tej številki Novega odmeva porocamo samo o dveh dogodkih: adventnem koncertu v Slovenskem domu in januarskem nastopu v katedrali. Konec marca na vaje pevskega zbora ni bilo Klare. Kolegica Cvetka je povedala, da je padla in se poškodovala. Vendar Klara ne bi bila Klara, ce ne bi napisala pesmice, ki smo jo na vajah prebrali in ji sporocili: »Draga Klara, upamo, da se bomo videli še preden bodo tvoji verzi objavljeni v Novem odmevu, do takrat pa ti pošiljamo tople pozdrave!« (ihp) Koncert Sevnicani, hvala za adventno druženje! Advent je že zdavnaj mimo, prav tako nastop sevniškega zbora Lisca, ki je bil v predbožicnem casu, spomini na druženje 10. decembra v Slovenskem domu pa so še kako živi. P riprave na koncert so potekale obicajno. Veliko sva se slišali s predsednico MePZ Lisca Nado Novšak. Dogo­vorili sva se o repertoarju, uri prihoda in tudi, kdo kaj pri­nese oz. spece (takšna je pac navada). Ker se v decembru Zagreb blešci od adventnega okrasja, je na pomoc priskoci-la turisticna vodnica Marjeta Trkman Kravar: pod njenim strokovnim vodstvom so gostje obcutili praznicno vzdušje, spoznali pa tudi zgodovinske znamenitosti mesta. Spomladanska sezona je bila za naš zbor prakticno zamu­jena. Z vajami in veselimi pevskimi druženji bomo zopet zaceli septembra. Prisrcno vabljeni! S pesmijo v srcu Na skupnem koncertu sta MePZ Slovenski dom in MePZ Lisca pokazala zrelo in ubrano petje. Pevci s pesmijo v srcu ohranjamo lepo slovensko pesem. Veseli smo, ko v medse­bojnem druženju pozitivni duh prenesemo tudi na obcinstvo. Zbor Lisca je pod taktirko zborovodkinje Petre Stopar zapel Rož, Podjuna, Zila, Ko so fantje proti vasi šli, Eno samo tiho rožo, Sanje, Tam v dolu, Moja mati kuha kafe. Zbor Slovenskega doma je v nadaljevanju koncerta predstavil pesmi Sloveni­ja od kod lepote tvoje, Tam sem jaz doma, Nocoj, pa oh nocoj, Zbadljivka, Siyahamba in Vencek v priredbi zborovodje Ivice Ivanovica. Ob izvedbi Vencka je dvorano napolnila slovenska ljudska pe­sem: vsi so peli z zborom. Koncert je z nastopom na orglicah popestril naš pevec Marjan Dirnbek, ki je znan med orglicarji v Sloveniji in tudi na Hrvaškem. Igra vse vrste pe­smi: slovenske, tuje, zabavne, narodne. Slišali smo Presleyjevo Can't help falling in love. Koncert smo zakljucili skupaj, oba zbora na odru kot eden zbor, s pesmijo Vsakdo mora imeti prijatelja. Tudi pri tej skladbi smo k petju pritegnili poslušalce. Veselo in po domace smo se družili do poznega vecera, s pesmijo in ob harmoniki ter naših in njihovih dobrotah. Stanka Herak Klara Žel: Ljubav do zbora Kao s neba sam pala i teško sam na noge stala. Došla viša sila, koja mi nije mila. Moram, da doma cucim, patim pa se mucim. Mislim na sve vas, da dajem još taj moj glas. Velika mi je još želja, da s vama mi bude veselja. Jer tužan je taj moj glas, naravno bez svih vas. Ako mi bude bolje sa zdravljem, doci cu vam, obecajem. Godine su donijele svoje bez moje još dobre volje. A ja ne mogu mirna biti, sada moram suze liti. Covjek sve bi dao za mladost, samo da ostane zdravlje i ra-dost. Ima još dobrih ljudi za dulji vijek, jer covjek je covjeku naj­bolji lijek. Nastop našega zbora in Marjana Dirnbeka. Obe foto: mtk Koncert božicnih pesmi narodnih manjšin Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Slovenski dom smo z velikim veseljem vadili božicne pesmi in se pripravljali za koncert v zagrebški katedrali. Na dan koncerta - 8. januarja – smo bili dobro pripravljeni. P o vecerni maši so v stolnico Mari-jinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava zaceli prihajati številni gosti: prijatelji in sorodniki, ljubitelji glasbe, predstavniki veleposlaništev, zagrebški župan Milan Bandic s sodelavci, pred­sednik zagrebške Koordinacije svetov in predstavnikov narodnih manjšin Juraj Bahnik in drugi. Ob 19. uri se je takoj po Bahnikovem pozdravu in nagovoru predstavnice poljske naro­dne manjšine Walentyne Loncaric v praznicnem vzdušju zacel koncert bo­žicnih pesmi narodnih manjšin. Na-stopilo je šest zborov: Mešani pevski zbor Lira (Matica slovaška Lipovljani), Zbor KPD Ukrajincev Karpati iz Lipo­vljanov, Deutscher Sangechor Zagreb, Hor sabornog hrama Svetog Preobra­ženja Gospodnjega v Zagrebu, zbor Hrvaškega prosvetno-kulturnega dru­štva Bosiljak iz Cucerja in MePZ Slo­venski dom iz Zagreba. Vsak zbor je zapel dve pesmi v svojem jeziku. Naš zbor je zapel znani sloven-ski božicni pesmi Dete rajsko in Poslu­šajte vsi ljudje. Na koncu je vsak zbor Arhiv zapel eno kitico Tihe noci v svojem je­ziku, potem pa smo vsi skupaj zapeli to pesem v hrvašcini. Koncert se je koncal s pesmijo Narodi nam se, ki so jo s pevci navdušeno peli tudi gostje. Božicne pesmi so zelo lepe, v katedrali pa zvenijo res posebno. Kdor še ni bil na koncertu, naj ga nikar ne zamudi prihodnje leto. Pripeljite tudi vnukinje in vnuke, zagotovo bodo uživali! Cvjeta Pandol Vsi naši Novi odmevi v slovenski digitalni knjižnici Vodja Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) Helena Janežic nam je v zacetku leta sporocila dobro novico. Vse številke Novega odmeva so objavljene in prosto dostopne na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dlib). V seh 72 številk Novega odmeva lah­ko poišcete v iskalniku www.dlib. si. To je samo potrditev našega dobrega sodelovanja, ki ga bomo nadaljevali tudi z objavo vseh naših knjig na dlibu, izda­nih v založbi Slovenskega doma Zagreb in SSNM MZ. Priprave za pridobitev do-voljenj od avtorjev knjig so že stekle. Projekt smo pognali z zavedanjem, kako pomembno je, da sta naša casopisna in knjižna ustvarjalnost shranjena tudi v digitalnem svetu in tam na voljo vsem, ki jih zanima, kako živimo Slovenci v Zagrebu in na Hrvaškem. Naše založništvo je sicer že zdaj dosto­pno v naši »spletni knjižnici«: http:// www.slovenci-zagreb.hr/si/zaloznistvo/ Na tem naslovu lahko poleg vseh do zdaj izdanih Novih odmevov preberete tudi naše knjige. Izvedeli boste veliko zani­mivega! (akm) Prvi petki Vsako srecanje – en rojstni dan Letošnji prvi petek se je odvil na drugi januarski petek. Saj veste, po silvestrovanju potrebujemo nekaj dni pocitka, pa tudi bolj racionalno je druženje malo razporediti skozi mesec. Družili pa smo se tudi februarja in marca. P rvo letošnje petkovo srecanje je bilo 10. januarja. Zbralo se nas je kar nekaj cez dvajset, saj smo vsi želeli praznovati z na­šim Tonetom, ki je rojstni dan proslavil resnicno lepo in veselo. Kot vedno je bilo veliko pesmi, zgodbic, vicev. Mize so bile oblo­žene z raznoraznimi dobrotami. Da bi bilo še lepše, pa je poskrbel Zoran, ki je na klavirju zaigral nekaj slovenskih pesmi, mi smo ob njegovem igranju peli in tudi zaplesali. Kogar ni bilo, mu je lahko žal! Drugo petkovo druženje smo imeli 7. februarja. Slavljenka je bila Jožica, ki je kot vedno pogostila vse prisotne. Tudi tokrat je bilo veliko obujanja mladostnih spominov na težke in lepe case. Zopet smo tudi zapeli in se s skupnimi mocmi poveselili. Tretji letošnji prvi petek je bil 6. marca. Zbralo se nas je okoli dvaj-set. Morda bi nas bilo vec, ce ne bi bila korona že pred vrati. Tone je poskrbel za rojstnodnevni šampanjec in njegovo odpiranje s po­kom. Slavljenkama Franciski in Marinki smo nazdravili in jima zapeli Kolkor kapljic, tolko let. Nato smo sedli k prigrizku, ki sta ga pripravili: nicesar ni manjkalo, slano, sladko, tudi žejni nismo bili. Vrstile so se pesmi, šale, komentiranjem aktualnih tem, le tu in tam smo se dotaknili kakšne težavice, in še to bolj mimogrede, saj na petkovih srecanjih dobra volja ni le najbolja, ampak obvezna. Irena Hribar-Pavlovic, Stanka Novkovic Duhovna sekcija Pevske vaje ob petkih, maše in druženja ob nedeljah Spomladanski nastop na reviji Primorska poje je žal odpadel zaradi epidemije; ta je razredcila tudi srecanja naše duhovne sekcije A. M. Slomšek. D o razglasitve posebnih ukrepov so vaje pevskega zbora naše sekcije pod vodstvom prof. Vinka Glasnovica potekale re-dno. Obicajno imamo vaje v Slovenskem domu vsak petek ob 15.30 uri. Kdor želi, se nam lahko pridruži! Svete maše v slovenskem jeziku imamo dvakrat na mesec, ob ne­deljah ob 17. uri. V poletnih mesecih slovenskih maš ni. Poseb­nost je tudi zadnja decembrska maša, ki ni na nedeljo, ampak na Štefanovo, 26. 12., ki je na soboto. Maše so v kapelici Ranjenega Jezusa na Ilici 1, zraven Trga bana Josipa Jelacica. Maševat pridejo iz Slovenije – duhovniki iz župnije Novo mesto in iz Krške župnije. Po mašah je srecanje v Slovenskem domu na Masarykovi ulici 13, s pogostitvijo in druženjem. Slovenske maše bodo predvidoma stekle jeseni po naslednjem urniku: september: 13.9., 27.9. oktober: 11.10., 25.10. november: 8.11., 22.11. december: 13.12., 26.12. Hitro okrevaj, draga Mira! Naša srecanja, nastope, romanja in gostovanja je zadnjih pet let zvesto popisovala Mira Bahun – njena porocila smo brali od 54. številke Novega odmeva, ki je izšla decembra 2014 (ko je tedanja vodja duhovne sekcije Olga Tkalcec morala na ope-racijo). Mire zdaj že nekaj casa ni na vaje, maše in srecanja: nenadomaje morala v bolnišnico in od tam na okrevanje. Želimo ji, da bi hitro ozdravela in se s svojim optimizmom in nalezljivim smehom cim prej vrnila med nas. Še enkrat vabimo pevce, da se nam pridružite! Olga Tkalcec Aleš Cesen navdušil s pripovedjo o vzponu na Latok »Ljubezen do alpinizma je bila v meni še preden sem bil prvic v gorah,« je za Novi odmev po predavanju v Slovenskem domu 5. decembra, povedal alpinist in gorski vodnik Aleš Cesen iz Kranja, dvakratni prejemnik prestižne nagrade Zlati cepin. P rvic je Zlati cepin prejel leta 2015, skupaj z Markom Pre­zljem in Luko Lindicem, za vzpon v prvenstveni smeri se­verne stene Hagšuja (6.657) v Himalaji. Drugega je osvojil za prvenstveni vzpon na pakistanski sedemtisocak Latok s severne strani z Lukom Stražarjem in Tomom Livingstonom leta 2018. Ta alpinisticni podvig nam je v dvorani Slovenskega doma prica­ral s pomocjo cudovitih fotografij in videoposnetkov. O nagrajenih vzponih je za Novi odmev povedal, da ju ni mo­goce kar tako primerjati, saj gre za razlicne pristope v razlicnih gorah. »Prvenstveni vzpon v severni steni Hagšuja v Himalaji je imel tehnicno zahtevnega plezanja verjetno vec. Vendar pa je bila nadmorska višina bistveno nižja in celoten vzpon je trajal manj kot polovico casa kot prvenstveni vzpon na Latok I s se­verne smeri. Ce potegnem crto, za kateri vzpon je bilo potrebne vec energije in vztrajnosti, potem lahko sigurno recem, da je bil Latok kompleksnejši, zahtevnejši.« Aleš se je za plezanje navdušil že kot otrok, v 80. letih prejšnje­ga stoletja, ko je njegov oce Tomo Cesen dosegel pomembnejše uspehe. Prva plezalna smer, ki se je spomni, je legendarni Copov steber v severni triglavski steni, ki jo je preplezal z ocetom. Z bratom Nejcem sta se najprej zaljubila v športno plezanje, nato pa sta postala alpinista. Planinska zveza Slovenija ga je razglasila za najboljšega alpinista v letu 2017. Nagrad v alpinizmu po Cesnovih besedah ne smemo nikoli je­mati kot nekaj absolutnega. »Že ce jaz sam primerjam dva svoja vrhunska vzpona, med njima težko locim, kateri je tisti boljši. Kaj šele primerjava razlicnih vzponov razlicnih navez. V alpiniz-mu se pac velikokrat ne da objektivno ovrednotiti in primerjati razlicnih vzponov. V tem je tudi nek car alpinizma. Po drugi strani pa te nagrade jemljem kot priznanje za ukvarjanje z alpi­nizmom, ne zgolj kot za posamicen vzpon – ceprav je priznanje vedno dano za tocno dolocen vzpon.« Mladim alpinistom priporoca cim bolj raznoliko plezanje. Sam v gorah preživlja veliko casa, saj si kot gorski vodnik v najvecji meri služi kruh. Petar Kasum, akm Šopek Razstavljene umetnine naših ustvarjalk V tej številki Novega odmeva bi morali porocati o božicni in velikonocni razstavi kreativne delavnice Šopek, vendar smo morali spomladansko dejavnost zaradi korone odpovedati, zato opisujemo le srecanje ob koncu lanskega leta. R azstavo so pripravile v adventnem casu, 19. decembra. Naše ustvarjalke so spet potrdile, da pridno delajo in jim ne manjka navdiha. Pokazale so nova likovna dela na temo morskih in kopenskih pejsažev v tehniki akril na platnu. Seve­da ni manjkalo niti božicnih šopkov in okraskov, ki so posta­li Šopkov zašcitni znak. Za obogatitev ponudbe je poskrbela naša draga Julija, dolgoletna clanica Slovenskega doma, ki je na razstavo prinesla svoje medenjake, narejene in okrašene po posebnem receptu. Tako so bili na ogled tudi snežaki, gobice in podkve za sreco. Nekaj božicnega peciva je bilo le za gleda­nje, nekaj pa so ga obiskovalci lahko tudi pojedli.Tudi tokrat je Šopek presenetil z novimi in bogatimi jaslica-mi, ki so prikazovale Betlehem, sveto družino v hlevu, kralje, pastirje in ljudi, ki so prišli z vseh koncev sveta, da bi se po­klonili. Obiskovalci razstave niso skrivali navdušenja in so avtorice zelo pohvalili. Izgnanci Zahvala veleposlaništvu in vsem, ki pomagajo Že deseto leto zapored nam po potrdila o doživetju ni bilo treba hoditi na veleposlaništvo ali drugam, ampak je veleposlaništvo prišlo k nam. Dokumente, ki jih izgnanci potrebujemo za izplacilo odškodnin, smo zopet lahko urejali v Slovenskem domu. I zgnanci in svojci tistih, ki zaradi bolezni niso mogli priti osebno, smo se v Slovenskem domu zbrali 25. februar­ja. Administracijo je zopet urejala pridna referentka vele­poslaništva Ivanka Filipan, dokumente pa nam je izroca­la nova konzulka Polona Bradac. Veseli smo bili, ker smo jo spoznali in ker se je po urejenih zadevah tudi družila z nami. Ker je Ivanka potrdila pripravljala zelo hitro, lahko mirno napovemo, da bomo prihodnje leto lahko potreben cas skrajšali za polovico. Obema se iskreno zahvaljujemo. Za pogostitev s krofi in pijaco sta poskrbela Jozefa Bogolin in Rolando Nikcevic. Tudi njima – lepa hvala. To je bila druga priložnost za druženje in obujanje spomi­nov v dveh mesecih. Pred tem smo se srecali 21. decem-bra, na rednem letnem informativnem srecanju ob koncu leta. Ker se dolgo nismo videli, je bilo informacij na pretek. Predsednik zagrebške organizacije Društva izgnancev Slo­venije (DIS) Slavko Kramar je clane najprej obvestil o smr-ti podpredsednika DIS-a Martina Podlesnika in njegovega predhodnika Jožeta Križancica. Križancic nas je v Zagrebu obiskal nekajkrat. Nato je porocal o sestanku ob desetletnici Evropskega odbora izgnancev, ki ga od 21. septembra lani vodi Gregor Kaplan. Povedal je tudi, kako potekajo priza­devanja za poplacilo gmotne škode za uniceno premoženje v letih 1941–1945. Ob razpravi o nacrtih za leto 2020, smo se K popolnemu vzdušju je prispeval zbor Slovenskega doma, ki je na odprtju zapel nekaj tradicionalnih božicnih pesmi, k dobre-mu razpoloženju pa so pripomogli tudi kuhano vino ter slastna makova in orehova potica. dogovorili, da vsi clani povedo ali izrocijo svoje pisne spo-mine na izgnanstvo zgodovinarju Filipu Škiljanu, ki pri­pravlja javno objavo. Bilo nas je manj kot polovica, ker sta nas bolezen in starost razredcila. Ob skromni pogostitvi - Jozefa je pripravila pico in potico -smo še dolgo obujali spomine. (KraS) Spet lahko recemo, da so razstave ustvarjalne delavnice Šopek lepa priložnost za veselo in prijateljsko druženje. Stanka Novkovic Zanimivi motivi božicnih keksov in Šopkovi šopki.Zvocna kulisa božicnemu vzdušju - naš pevski zbor z dirigentom Ivico Foto: SŠ Ivanovicem. Foto: akm Do sodobnih avtorjev prek medknjižnicne izmenjave Do prekinitve delovanja zaradi epidemije in potresa, se je nadaljevalo izposojanje gradiva iz karlovške knjižnice Ivana Gorana Kovacica, ki je osrednja knjižnica za slovenske naslove na Hrvaškem. Omenjam nekaj novosti naših starih znancev. C e obišcete knjižnico Slovenskega doma, si lahko iz karlov-Posebej bi opozorila na knjigo »slovenskega zeta« Americana škega fonda sposodite knjige Gorana Vojnovica, med nji-Noaha Charneya Slovenologija - življenje v najboljši deželi na mi priljubljeno delo Jugoslavija svetu in popotovanje po moja dežela, ali pa pretresljivo njej. Knjiga je polna duho­delo Otroštvo Mihe Mazzinija. vitih zapisov o kulturnem, Na voljo je tudi napeta kriminal­ družbenem in politicnem na trilogija Tadeja Goloba (Jeze­ življenju v »novi« deželi, v ro, Leninov park, Dolina rož). Ce katero se je zaljubil. Pisa-spremljate Televizijo Slovenija, telj ima obcutek za drobne potem veste, da je bil prvi del lani detajle vsakdanjika in je predelan v napeto nadaljevanko. navdušil Slovence, ki lah-Izbirate lahko tudi med zanimivi ko svoje navade pogledajo prirocniki: Družinsko ustvarja- z drugimi ocmi. Zagotovo nje, Hudo preprosto, Zeleni smu­ jih je spravil v dobro voljo. tiji. V njih boste našli preproste Upam, da bo enak ucinek namige za izdelavo razlicnih dosegel tudi pri obiskoval­uporabnih predmetov, hitrih jedi cih naše knjižnice. ali zelenih napitkov. Darija Stantic Manjšinski veleslalom Dve slovenski smucarki – dve kolajni Zagrebška gora oziroma priljubljeno Sljeme je že cetrtic gostilo veleslalomiste iz vrst zagrebških narodnih manjšin. Športniki so se pomerili 23. februarja na Zeleni progi. Za slovensko skupnost sta tekmovali dve smucarki. C eprav je topla zima in je skoraj pomladansko vreme »pobralo« skoraj ves sneg, so iz Zagrebške smu-carske zveze pripravili odlicno progo. Lucija Gulic je v kategoriji pionirk zasedla drugo mesto, Agata Klinar Medakovic pa je zmagala med senior-kami. Obe sta od zagrebškega župana Milana Bandica prejeli kolajno. Skupinsko so bili najuspešnejši Polja­ki. Prav na njihovo pobudo so se za-cela srecanja na Sljemenu. Zdrav tek­movalni duh se po tekmi spremeni v zabavno in prijateljsko druženje ob zasluženem kosilu v Vidikovcu. Tudi tokrat je bilo tako. Nasvidenje na petem veleslalomu! Smucarski praznik na Sljemenu. Naši tekmovalki sta nastopili pod številkama 4 in 13. (akm) 2020 Slovo od starega in skok v novo leto V Slovenskem domu slovo od starega leta že tradicionalno praznujemo nekaj dni prej in ne šele 31. decembra. Lanska posebnost so bile nekoliko drugace postavljene mize, sicer pa je naše »silvestrovanje« 27. decembra potekalo po preverjenem receptu. V živo nam je igral ansambel Sotošek, vendar ne vem, ce kdo docaka polnoc. ne razidemo. Vsak na svojo stran se od­poskrbljeno je bilo tudi za toplo vecer-Mogoce tisti, ki pridejo pozneje. Zacetek pravi z željo, da bi bili v novem letu zdravi, jo. Ta nas je cakala v knjižnici. Vsega je bilo je ob šestih zvecer, hrane in pijace pa vse-srecni in zadovoljni.dovolj: kranjskih klobas, štrukljev, orehove lej ostane. Prvi se zacnejo poslavljati okoli Majda Piskernik in makove potice. Vino in sok sta se tocila v desetih, potem se dvorana pocasi izprazni. klubu, ki ga imenujemo Moja dežela. Cestitke in dobre želje prijateljem in znan-Zadnje prednovoletno druženje Pevci vselej združimo par miz in si po-cem si izmenjujemo vse do tedaj, dokler se so nam polepšali sveži izvodi No strežemo še kakšen vega odmeva, ki je podrobno po priboljšek od doma. rocal o praznovanju 90. rojstnega Pogovarjati se ne dne Slovenskega doma 8. novem moremo dosti, ker bra v Zagrebu. Podrobni opisi je glasba preglasna. in bogata fotografska oprema so Veseli so je plesalci, podobe slovesnosti pricarali tudi ostali pa pocakamo, da gospod Sotošek tistim, ki jih na svecanosti ni bilo. Posebnost te številke Novega od vzame v roke har­meva je bila pregledna priloga o moniko in zacne peti lepe stare slovenske 90 letih delovanja našega društva, pesmi. Takrat se mu ki nas je spomnila na pomembne pridružimo skoraj prelomnice in nam bo v lep spo vsi v dvorani. min na naš drugi dom. (jpt) Vzdušje je veselo, Pustovanje Veliko izvirnih mask, nagrajeni Prva pomoc ter Muha in obad V Slovenskem domu se za pusta vselej veselimo in si privošcimo dobrote, z mislimi na štiridesetdnevni post, ki se zacne po pepelnici in traja do velike noci, v tem casu pa se priporocata vzdržnost in odrekanje. Letos smo pustovali 25. februarja. N a pustno zabavo so nekateri prišli v maskah, nekateri pa so Nagrajenci so prejeli prakticno nagrado: mešalnik in likalnik. se našemili ob prihodu, v improvizirani garderobi. Majhne Male vile, metuljcek in lepotica Elza pa so se razveselili sladkarij. in velike maškare in tudi tisti brez pustnih mask - vsi so se dobro Po resnem delu pri izbiri najboljših mask se je veselo druženje na­zabavali. Resno delo je imela le strokovna žirija, ki je morala izbrati daljevalo. Dišeci krofi, dobra kapljica in valcki ter polka so prispe­najboljši maski. vali k odlicnemu razpoloženju tega pustnega vecera.V žiriji so bili Marija, Davor in strogi, toda pravicni Tone. Njiho- Stanka Novkovic va naloga sploh ni bila lahka. Nagraditi je bilo treba masko, ki pripoveduje najbolj aktualno zgodbo, in ma-sko, katere izdelava in predstavitev sta zahtevala najvec truda. Vsaka maškara je dobila svojo številko in se je morala predstaviti obcinstvu in žiriji Po resnih posve­tovanjih in premisleku je porota sprejela odlocitev. Za najbolj aktualno maškaro je bila razglašena Prva po­moc, ki jo je za primer okužbe z virusi gripe - svinjske, pticje ali kakšne druge – in tudi z novim koronaviru­som, pripravila Klara. Žirija je menila, da je ukrepala pravocasno, saj se je koronavirus že širil po svetu. Na-grado je osvojil tudi par Muha in obad, oziroma Vida in Stanka. Maškari sta navdih našli v znani slovenski ljudski pesmi Muja je v mlin pelala. Obad in muha sta tudi plesala, muha je skoraj nastradala, ker jo je obad brcnil, a se je na koncu vse dobro izteklo. Po treh srecanjih daljši premor zaradi epidemije covida-19 V Slovenskem domu že dolga leta poteka tecaj slovenšcine za vse, ki želijo ohraniti stik z materinšcino ali pa se našega jezika nauciti. Letos pa je prvic zaživel tudi dopolnili pouk po programu za ucenje slovenskega jezika v tujini. D opolnili pouk organizira slovensko ministrstvo za izobra-cej zahtevno, zato na šolskem ministrstvu in Zavodu za šolstvo ževanje, znanost in šport v sodelovanju z Zavodom RS za razmišljajo, da bi prihodnje šolsko leto organizirali vec manjših šolstvo. Cilj pouka je ohranjanje in razvijanje slovenšcine pri skupin, glede na predznanje in starostno razliko. Slovencih po svetu, krepitev njihove slovenske identitete, pripa-(tbb/sg) dnosti slovenskemu narodu in stikov z maticno domovino. V Zagrebu je vodenje pouka prevzela lektorica slovenske­ga jezika na zagrebški Filozofski fakulteti Simona Gotal. Na prvem srecanju 10. februarja v prostorih Slovenskega doma je udeležence seznanila z nacrtovanim urnikom in gradivom. Za ucenje slovenšcine je zanimanje pokazalo 27 ljudi, vendar nekaterim termin ne ustreza. Pouk na­mrec poteka ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30, torej dve šolski uri. Pouk je potekal dvakrat, prvic 2. marca, ko se ga je ude­ležilo 17 ucencev, nato pa le še 9. marca, saj je bila nato razglašena epidemije. Uciteljica je udeležencem ponudila možnost, da bi del gradiva obdelali na daljavo, vendar ve-cjega zanimanja ni bilo. Skupina je generacijsko in po predznanju zelo heteroge­na, od predšolskih otrok, nižjih in višjih osnovnošolskih razredov, dva srednješolca in šest odraslih udeležencev. Po besedah Simone Gotal je delo v takšni skupini pre- Jezikovne drobtinice Pomagajmo si z govornim pomocnikom RTV Slovenija Slovenšcine ni treba ljubiti, treba jo je uporabljati! To je sporocilo slovenskih književnikov ob letošnjem mednarodnem dnevu materinšcine, ki ga praznujemo 21. februarja. P redsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc je v pra­znicni poslanici zapisal: »Materinšcine ni potrebno ljubiti in se grabiti za srce in pretakati solz in kremžiti obraza, ko zaslišimo nacionalno himno. Potrebno jo je le uporabljati, tudi izrabljati, do-polnjevati, spreminjati, treba je v njej vsak dan od jutra do vecera sanjati, govoriti in pisati. Ni je treba zanemarjati, potiskati v kot, ka­ kor da je dekla tujim gospodarjem v svo­jem domu, jo omalo­važevati in se je celo doma sramovati. Uporaben spletni pomocnik Od februarja je na vo­ljo tudi spletni pripo-Za primer smo v Govornem pomocniku mocek, ki nam lahko poiskali, kako se pravilno izgovori ime reši prenekateri dvom najvecjega belokranjskega mesta. o izgovoru posamicnih slovenskih besed in besednih zvez. Govorni pomocnik so ustvarili jezikovni poznavalci na javni RTV Sloveni­ja in je na voljo na tej povezavi: http://govornipomocnik.rtvslo.si/. Uporabnikom ponuja na enem mestu zbirko poslovenjenih in po­enotenih izgovorjav tujih imen ter drugih besed in besednih zvez z mestom naglasa in naglasnim znamenjem. Program prinaša opise gesel, foneticni zapis, zvocni posnetek z izgovorom in utemeljitev izgovora. To je nadgradnja slovarskih ali leksikografskih zapisov. Z razvojem te spletne strani RTV Slovenija izpolnjuje svoje poslan­stvo na podrocju skrbi za slovenski jezik ter posveca še dodatno pozornost pri razvoju naše jezikovne kulture. (jpt) Ucenje materinšcine na spletu Pri lažjem spopadanju z lepotami našega jezika lahko pomaga tudi ucenje slovenšcine na spletu. Na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik so decembra razvili sodoben e-tecaj slovenšcine kot tuje­ga jezika. Morda se z obiskom cesa naucite tudi sami: https://www. slonlin e.si/ (sh) Obletnica Deset let pouka slovenšcine na OŠ Pecine na Reki V reški osnovni šoli Pecine od šolskega leta 2009/2010 poteka pouk slovenskega jezika po modelu C. Desetletnico so pocastili 25. oktobra lani, v okviru jesenske šolske prireditve. Šola je program pripravila v sodelovanju z reško enoto In-štituta za narodnostna vprašanja (INV), Svetom slovenske narodne manjšine Mesta Reka (SSNM MR), KPD Bazovica in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Navzoce je pozdravila šolska ravnate­ljica Jasna Vukonic Žunic. Poudarila je pomen tega jubileja in se posebej zahva­lila pobudnici pouka, prej­šnji ravnateljici Ireni Mar-gan, ki je obudila spomin na prve korake, s katerimi je zacela orati ledi-no na tem podrocju na Hrvaškem. Irena Margan, naše gore list, je v casu, ko je bila ravnateljica, na­tancneje jeseni 2006, slovenšcino uvedla v šolski urnik kot prostovoljni dopolnili pouk. Ta se je po treh letih dobrega obiska preoblikoval v pouk po modelu C. Prevzela ga je uciteljica Vida Srdoc, uspešno ga nada­ljuje tudi uciteljica Andrea Šlosar, ki je ucence pripravila tudi za prisrcen nastop ob tem jubileju. Cestitke ob obletnici, zelo pomembni za slovensko sku­pnost, saj je ta pouk k uvedbi opogumil rojake in vodstva drugih šol, so izrekli tudi gostje, predstavnika slovenskega šolskega ministrstva in vladnega urada za Slovence v za­mejstvu in po svetu, Roman M. Gruden in Rudi Merljak, predsednik SSNM MR Boris Rejec ter Barbara Riman kot vodja reške enote INV-ja in krovne organizacije (ne naza­dnje tudi kot mati enega izmed ucencev). Prav vsi so poudarili pomen tega pouka za ohranitev slovenstva in mu tudi v priho­dnje napovedali vso podporo. Kulturni program se je nadaljeval z gostujoco slovensko pred­stavo Gusarsko gledališce kapitana Dade v režiji Vide Cerkve­nik Bren in izvedbi KUD Ljud iz Ljubljane. Z veliko energije in odlicnim nastopom, v katerega sta pritegnila tudi ucence, sta jo uprizorila Grega Mocivnik in Nika Gabrovšek ter z njo navdu­šila polno dvorano na OŠ Pecine. Omeniti velja, da bo ta pred­stava na Reki na programu tudi v okviru projekta Reka, EPK 2020, takrat pa v hrvašcini. Marjana Mirkovic Ucenje jezikov narodnih manjšin na Hrvaškem . Model A: ucni jezik v šoli je jezik narodne manjšine. Pouk poteka v jeziku in pisavi narodnih manjšin, obvezno pa je uce­nje hrvaškega jezika. Model je uporaben za številcne in zgošceno živece manjšine, npr. srbsko, italijansko, madžarsko. . Model B: dvojezicno izobraževanje. Pouk poteka v hrvašcini in jeziku manjšine. Ta model uporabljajo v madžarski in ceški manjšini. . Model C: jezik manjšine kot ocenjevan izbirni jezik. Pouk poteka v hrvašcina, 2 do 5 ur na teden pa v jeziku manjšine. V okviru teh ur ucenci spoznavajo tudi kulturo, umetnost, zgodovino in geografijo narodnostne manjšine. Po tem modelu se izobražujejo številne manjšine, tudi slovenska. Poleg teh modelov, ki jih je mogoce uveljaviti v osnovnih in srednjih šolah, potekajo tudi druge oblike ucenja jezika, mdr. do-polnilni pouk slovenšcine v posameznih društvih. (jpt) Delavnica za uvedbo pouka po modelu C Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je 29. in 30. novembra lani na Reki pripravila delavnico o uvajanju pouka slovenšcine v osnovne in srednje šole ter nanjo povabila vse slovenske organizacije. Udeležili so se jo predstavniki društev oz. manjšinskih svetov iz Reke, Lovrana, Splita, Cabra, Buzeta, Poreca, Labina, Matuljev, Karlovca in Opatije, vodila pa jo je predsednica krovne organizacije Barbara Riman. Vojislav Šuc: Zavzemal se bom za izboljšanje položaja slovenske manjšine na Hrvaškem Od septembra lani je slovenski veleposlanik v Zagrebu Vojislav Šuc, dolgoletni diplomat z izkušnjami v Švici, Skandinaviji in ZDA. »Na Hrvaškem so me vsi sprejeli zelo toplo, od državnikov in kulturnikov do gospodarstvenikov in novinarjev. Sprejeli so me kot veleposlanika sosednje države, s katero ima Hrvaška veliko skupnega,« je povedal za Novi odmev. - Prvi vtisi so izrazito pozitivni, saj je Hrva­ška kljub vojni in nato dolgemu procesu sta­bilizacije uspela v krat­kem casu vstopiti v EU in NATO, letos pa že predseduje EU, kar je zelo ambiciozno. To so veliki uspehi. Slovenija in Hrvaška sta mladi državi, tudi s skupno zgodovino. Kakšne sticne tocke vi-dite v razvoju skoraj 30 let po osamosvojitvi? - Naši odnosi so izje­mno bogati in razveja­ni. Gospodarska menja­ va je odlicna in raste, lani je skupaj s storitvami presegla 6,5 milijarde evrov. Na hrvaškem morju je Ali odprto mejno vprašanje obremenjuje tudi ostale od-nose med Slovenijo in Hrvaško? Je to moc obcutiti tudi v odnosih med ljudmi, državljani? - Prej sem omenil številne vezi med državama in narodoma, ki so gotovo izjemno pozitivne in koristne. Bi pa dogovor o uveljavitvi arbitražne razsodbe in rešitev drugih odprtih vprašanj pomagala pri nadaljnjem razvoju naših odnosov. In, kar je najpomembneje, koristila predvsem državljanom obeh držav. Spoznali ste slovensko skupnost na Hrvaškem. Kako vidite njihovo delo in vlogo pri ohranjanju slovenske identitete na Hrvaškem? - V približno pol leta sem obiskal Slovence na Reki, v Splitu, Karlovcu, Zagrebu, lani jeseni sem bil v Istri na vsesloven­skem srecanju. Želim si kmalu obiskati vsa slovenska društva na Hrvaškem. Obcudujem voljo in energijo clanic in clanov slovenske skupnosti na Hrvaškem. Njihova vloga pri ohranja­nju slovenske identitete, kulture in jezika je kljucna. V svojem mandatu se bom zavzemal za pravice in izboljšanje položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Predvsem pa se bom tru­ dil, da bi tudi doma v Sloveniji veliko letovalo vec kot milijon in pol Slovencev, Pri pripravah slovenskih dogodkov bolje spoznali življenje Slovencev na Hr- Hrvati pa obiskujejo naše Alpe, smucišca, se moramo usklajevati in sodelovati vaškem. Dejstvo, da so Slovenci živeci na terme, kulinaricne destinacije. Prav tako nas vsako leto razveseli bogato sodelova­nje v kulturi in športu. Koristno bi bilo, vsi slovenski akterji na Hrvaškem. Ko združimo moci, so dogodki kvalitetnejši in bolj prepoznavni. Hrvaškem postali manjšina je razmeroma novo, od razpada bivše SFRJ naprej. Opa­žam, da je v domovini glede tega premalo ce bi državi okrepili sodelovanje na po­drocju zelenih tehnologij, krožnega gospodarstva in umetne inteligence, ki bodo zaznamovala cetrto industrijsko revolu­cijo. Naši državi imata dve veliki odprti vprašanji, Ljubljansko banko in državno mejo. Obe sta nasledstvo nekdanje sku­pne SFRJ. Zakaj ju v skoraj treh desetletjih nista uspeli re- šiti? - Zahtevna vprašanja med sosedami, po­sebno tista, ki se nanašajo na mejo, se tudi med nekaterimi drugimi državami v svetu rešujejo dolgo. Hrvaška in Slovenija sta uspeli podpisati arbitražni sporazum, zavedanja. Obiskali ste tudi Slovenski dom Zagreb. Gre za enega naj­starejših društev Slovencev v tujini. Kakšno prihodnost mu napovedujete? - Kmalu po nastopu veleposlaniške dolžnosti sem imel cast sodelovati na imenitni proslavi ob 90. obletnici Slovenskega doma. Kljub vzponom in padcem v devetih desetletjih de- Mladi pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem so iz nove generacije, ki živi z internetom in modernimi vsebinami in jih je treba v tem okviru povezati med seboj in s Slovenijo. lovanja je društvo ostalo vse do danes sticišce zagrebških Slovencev in njihovih prijateljev. Glede na to lahko recem, da so Slovenci v Zagrebu trdoživi. A podobno kot med Slovenci drugod po svetu bi bilo tudi v Zagrebu dobrodošlo aktiviranje na njegovi osnovi je arbitražno sodišce razsodilo o meji in zdaj ga je treba uveljaviti na terenu. Mogoce bo za to potreb-no še nekaj casa. mladih Slovenk in Slovencev. To so nove generacije, ki živijo z internetom in modernimi vsebinami in jih je treba v tem okviru povezati med seboj in s Slovenijo. Vesel sem, da marca letos v Slovenskem domu zacenjamo z dopolnilnim poukom slovenskega jezika. Tudi na ta nacin bo prihajalo v Slovenski dom vse vec mladih. Kako bi ocenili sodelovanje med slo­venskim veleposlaništvom v Zagrebu in Slovenskim domom? Se dopolnjujeta pri pripravi pomembnih dogodkov? - Zdi se mi izjemno pomembno, da se pri organizaciji slovenskih dogodkov uskla- Dogovor o uveljavitvi arbitražne razsodbe bi koristil nadaljnjemu razvoju odnosov med državama in, kar je najpomembneje, predvsem državljanom obeh držav. šerna – kdaj bo uresnicena zamisel, da bi temu velikemu slovenskemu pesniku postavili spomenik tudi v hrvaški pre­stolnici? - Od zamisli za postavitev spomenika Francetu Prešernu v Zagrebu je res mini-lo že nekaj casa, a gre za projekt pri kate­ jujemo in sodelujemo vsi akterji: slovenska društva, ucitelji, lektorji, poslovni klubi, veleposlaništvo in posamezniki. Ni nas veliko in zmožnosti vsakega od nas so omejene, zato ne bi bilo dobro, ce bi loceno organizirali dogodke in nacrtovali aktivnosti. Nenazadnje smo vsi na isti ladji in zasledujemo isti cilj – to je krepitev slovenske identitete v tujini ter promo-cija vsega slovenskega na Hrvaškem. Ko združimo moci, so SLO CRO Poslovni klub rem sodeluje vec resorjev v Sloveniji in priprave zahtevajo vec casa. Prešeren je na Hrvaškem priznan in spoštovan, skoraj v vsakem vecjem mestu na Hrvaškem najdete Prešernovo ulico. S postavitvijo spomenika bi naredili še korak naprej in moc­no upam, da nam bo to uspelo v letošnjem letu, ko obeležuje-mo okroglo obletnico rojstva velikega pesnika. (tbb) Izzivi na podrocju trga delovne sile – cas za spremembe! SLO CRO Poslovni klub je 5. februarja v hotelu Sheraton v Zagrebu organiziral poslovni dogodek na temo Izzivi na trgu dela in smernice za delodajalce. Pogovor s predstavniki Profil Grupe s sedežem v Ljubljani, ki se z iskanjem kadrov in »head huntingom« ukvarja že 30 let, je vodil dr. Saša Muminovic. O splošnih izzivih na trgu delovne sile je govorila strokov­njakinja za cloveške vire Mirjana Pajas, direktorica Profil Grupe na Hrvaškem. Zacela je z demografskimi podatki, ki so temelj problema in pestijo celotno Evropo. Projekcije za Hrva­ško kažejo, da bo leta 2070 le še milijon in 887 tisoc delovno sposobnih prebivalcev. K temu pripomore tudi beg možganov. Samo leta 2017 se je iz Hrvaške izselilo okoli 48 tisoc delovno sposobnih prebivalcev, izseljevanja pa še ni konec. Tocnega števila, koliko hrvaških ali slovenskih državljanov se je ob pojavu koronakrize vrnilo domov, ni. Tisti, ki so si v tujini poiskali boljšo službo ali vsaj boljše placano delo kot doma, po krizi najverjetneje ne bodo ostali tukaj. Urad za makroekonomske analize je konec leta 2019 objavil analizo za Slovenijo, ki ni prav optimisticna. Ta ugotavlja, da bo v prihodnje potrebno aktivirati del neaktivnega prebivalstva, uvoziti delovno silo in avtomatizirati delovne procese. Na Hrvaškem je po podatkih Pajasove zaradi delovno sposobnih braniteljev domovinske vojne in vseh, ki živijo od dohodka od turizma, število delovno sposobnih, ki so na trgu delovne sile neaktivni, izjemno veliko. Milenijci in telefoni Pajasova je predstavila tudi anketo, ki predstavlja prednosti in pomanjkljivosti razlicnih generacij, ki so na trgu delovne sile. Kot je pokazala anketa, v kateri je sodelovalo 1200 ljudi, mile-nijci za razliko od starejših generacij nimajo delovnih navad, so neproduktivni in obremenjeni s samopodobo. Po drugi strani so pragmaticni, se hitro odlocajo in obvladajo digitalne medi­je. Zaradi slednjih se pojavljajo nove oblike delovnih mest, kjer ni potrebe po medcloveških stikih. Ob vsem tem pa se kažejo negativni vidiki uporabe mobilnih telefonov, kot je raztresenost pri delu in odvisnost. Po nekaterih podatkih 20 odstotkov lastni­kov mobilnih telefonov nanj pogleda vsakih 20 minut. Obstaja že nova bolezen, ki se imenuje nomofobia - panicna reakcija ob izgubi telefona ali signala. Mirjana Pajas je delila tudi svoje izkušnje o uvozu delovne sile, ki si jih je pridobila v Dubaju, kjer je živela pet let in delala na podrocju iskanja cloveških virov. Katar ima 2,6 milijona prebi­valcev, od tega 2,4 milijona priseljene delovne sile. Spoznala je delovne navade ljudi razlicnih nacionalnosti, ver in kultur ter poudarila, da uvoz delovne sile zaradi vsega naštetega prinaša velike izzive in spremembe. »Iskali so delovno silo, toda prišli so ljudje,« je stavek, ki ga je švicarski pisatelj Max Firsch zapisal pred vec kot 50 leti. Danes je ponovno aktualen, tudi zaradi mi-grantov, ki trkajo na vrata Evrope. Kar nekaj podjetij, clanov kluba, se je pred aktualno krizo soo-calo s pomanjkanjem kadra. Trenutno smo zaradi zmanjšanega obsega dela ali izgubi trga prica odpušcanju, toda pomanjkanje delovne sile na dolgi rok zagotovo ostaja. Vesna Vukšinic Zmaic dogodki nedvomno kvalitetnejši in bolj prepoznani v okolju. Letos zaznamujemo 220. obletnico rojstva Franceta Pre­ Milko Šparemblek: Ples je naravni odgovor na glasbo, prostor in samega sebe Baletnega plesalca in koreografa Milka Šparembleka sem obiskala še pred koronakrizo in potresom. Docakal me je v svojem mešcanskem stanovanju v Klaicevi ulici, oblecen v crn puli, tipicen zanj. V njegovi svetli in prostorni dnevni sobi sva kramljala o njegovi življenjski poti. V slovenšcini. Milko Šparemblek je svojo ustvarjalno energijo izkoristil v popolnosti, zadnjo koreografijo je namrec ustvaril pri devetdesetih letih. Najprej iskrene cestitke za Prešernovo nagrado za ži­vljenjsko delo. Kako ste se pocutili, ko ste izvedeli, da ste nagrajenec? - Sijajno. Prireditev je bila zelo lepa. Dežela, Ljubljana, Za­greb kot dom in Prešernova nagrada. Veliko sem delal v Lju­bljani, kakšnih 15 predstav za ljubljanske odre ali televizijo. Vedno sem se z navdušenjem vracal v Ljubljano. V casih Jugoslavije je bilo potovanje bolj enostavno. Zdaj imamo mejo, moramo kupiti vinjeto in tako naprej. Casi se spreminjajo… - Ja, na žalost. Rojeni ste slovenskim staršem v Prevaljah na Koroškem, v Zagrebu živite od otroštva. - Tako je. Pocitnice pa sem preživljal pri stari mami, vsako leto po kakšna dva meseca. Ker sva se pogovarjala le po slo­vensko, mi je slovenšcina do danes ostala domaca, ne glede na leta, ki sem jih preživel v Zagrebu in po svetu. Zato sem zelo srecen. Bal sem se, kako mi bo šlo s slovenšcino na po­delitvi Prešernove nagrade, saj je v Zagrebu ne uporabljam. Na koncu je bilo vse v redu. Plesati ste zaceli precej pozno, pri devetnajstih letih. - To takrat ni nic pomenilo. Zelo hitro sem napredoval v kakovostnega plesalca, kmalu sem zacel tudi koreografirati. Leta in leta sem to pocel, povsod po svetu. In na koncu sem naredil krog, vrnil sem se domov. Zaceli ste plesati v Hrvaškem na­rodnem gledališcu. Kdaj pa ste prvic sodelovali z Ljubljanskim baletom? - Mlakar me je povabil. Pia in Pino Mlakar sta pripravljala predstavo za avstrijski oder in sta potrebovala tip plesalca, kot sem bil jaz. Z njima sem delal kakšnih mesec dni, potem pa smo šli na gostovanje. To je bil ve­lik dogodek, saj takrat umetniki niso veliko hodili v tujino. Tam sem prvic videl šilinge. Bila sta sijajna cloveka, tako poklicno kot moralno in clove­ško. Za ljubljansko Opero in balet ste koreografirali Beethovnovo pred­stavo Pastoralne simfonije… - In dva kratka Wagnerja. To je bilo nekje leta 1986. Premi­ero smo imeli v Križankah. V predstavi so nastopali izkljuc­no slovenski plesalci, zelo zelo dobra ekipa je bila. Nekatere od njih še srecujem, zdaj so to vse stari ljudje. Isto predstavo ste ponovno koreografirali leta 2018. - Povabili so me, ce bi ponovno obnovil vecji del te predsta­ve. In sem naredil skoraj povsem novo verzijo. Cas tece in marsikaj tudi unici. Kar je nekoc izgledalo dobro, zdaj po­trebuje novo obliko. Delal sem v Ljubljani skoraj dva meseca in sem zares veliko spremenil. Spet lahko pohvalim odlicne slovenske plesalce. Za vas pravijo, da imate svoj plesni slog, šparembleko­vski. Kako bi ga opisali? - Gre za naravni odgovor na glasbo, prostor ali sebe samega, plesalca, ki prihaja iz lastnega telesa. Ne gre za intelektualno premišljen odgovor, temvec za reakcijo na glasbo, prostor, dinamiko, cas in plesalca, ki je pred vami. In sebe samega. Slikar ima svoje platno, pisec svoj papir, plesalec ima svo­je telo. -Telo, prostor in dinamiko. Ampak ples traja le minuto ali uro, potem pa ga ni vec. Danes nas koreografe rešuje video. Ob pomoci videoposnetka lahko nekaj še enkrat ponovite, ce je bilo dobro, ali pa spremenite, ce niste bili zadovoljni. Prav za slovensko televizijo ste veliko koreografirali. - Veliko sem delal za RTV Slovenija. Vedno isti plesalci, isti prostor za vaje, isti jezik in isti užitek. Med koreografira­njem za dvoranske predstave in televizijsko produkcijo je velika razlika, predvsem v strukturi, ker morate upoštevati kamero, kje se bo zacel kader in kje koncal. V gledališcu je predstava kontinuum, pri televiziji pa delate po scenariju, sledita še montaža in obdelava. Imate vec kot 70 let delovne prakse. Je ta ustvarjalna žili-ca še vedno v vas? - Imam 92 let, moje telo me ne uboga vec. Ne bi si upal de­lati necesa novega. Užival sem, ko sem ustvarjal, zdaj so mi ostali spomini. Imeli ste res bogato kariero, po vsem svetu ste živeli in plesali. Kaj se vam je najbolj vrezalo v spomin? - Vse to je le eno življenje. Madrid, Pariz, New York, Lju­bljana… vse je enako. Dvorana za vaje, izvedba na odru ali za televizijo. Gre za isto delo. Plesalci so povsod po svetu isti ljudje, zelo pogumni, s kratko kariero. Ko ste mladi, ne smete kalkulirati, greste z glavo skozi zid, ce je potrebno. Ce tega ni, potem tudi sveta ne bi bilo. Na podelitvi Prešernovih nagrad v Ljubljani smo slišali precej kritik na odnos države do kulture. Je bilo nekoc lažje uspeti kot mladi umetnik? - Težave so enake. Ko si mlad koreograf, pripravljaš duet ali tercet z manjšo skupino, zastonj. Nekomu ga pokažeš in ta ga sprejme, kot nekaj zanimivega. Nato vpraša, ali bi ustvaril kaj vecjega, kar vzame vec casa, mesec, dva ali tri. Plesalci plešejo kakšnih 14 let, potem pa nastopijo težave in pojavijo se vprašanja, kam zdaj. Nekateri postanejo pedagogi, drugi vodijo vaje, tretji preprosto izginejo. Država do kulture ni­koli ni bila prevec odprtih rok. Umetniki smo le dodatek h kulturi. Imamo svojo ceno, ki ni visoka. Vendar moramo od necesa živeti. Tako kot stanejo vojska, policija, nocna osve­tlitev ulic. In tako je prav, vse je potrebno. Mesto mora imeti svojo kulturo, saj je tudi to del življenja. Tanja Borcic Bernard Gosticevi dnevi Spomin na Gostica okrnila korona Z izbruhom koronavirusne epidemije smo se Zagrebcani prvic srecali 8. marca, ko bi se morali odpraviti v Homec, na osrednja dogodka v okviru 21. Gosticeveih dnevov. Zaradi novic o širjenju covida-19 smo ostali doma. M ed Domžalami, Ljubljano, Homcem je skupaj z Mirkom Cudermanom v vec je bila 6. marca v ljubljanski Operi in bale-in Zagrebom bi se moralo tudi letos kot dvajsetih letih storil najvec za obujanje tu SNG uspešno izvedena premiera Verdi-zvrstiti kar nekaj prireditev, a se niso vse. Gosticeve podobe. jeve opere Luisa Miller. Na spominski maši v homški cerkvi Ma-Odpovedana je bila gtudi Donizettijeva Prireditev, ki poteka med Zagrebom, Lju­rijinega rojstva, ki jo je 8. marca daroval opera Lucia di Lammermoor v zagreb-bljano, Homcem in Domžalami, je bila ljubljanski nadškof metropolit msgr. Sta-škem HNK 21. marca, ki so si jo namera-tako letos bistveno okrnjena. nislav Zore, so klopi, rezervirane za nas, vali v okviru Gosticevih dnevov ogledati (poj, jpt) ostale prazne. Na koru je Zbor Antona Fo-gostje iz Slovenije.ersterja iz stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani Še pred epidemijo pa je bila odpel Misso in honorem Sancti Michaelis v Knjižnici Domžale odpr-Archangeli domacina in župnika Gregor-ta razstava z naslovom Jože ja Mauka. Ob zboru, ki mu je dirigirala Gostic – tenor (1900–1963), Damijana Božic Mocnik, je pel še solist ki jo je postavila glasbena - tenorist Matevž Mocnik, organist pa je publicistka in kriticarka Ma-bil Dušan Ješelnik. rija Barbieri, tudi avtorica Ta dan je bil na sporedu tudi tradicionalni monografije o Gosticu iz popoldanski koncert v Kulturnem centru leta 2000. Razstava je bila na Franca Bernika v Domžalah, vendar je bil ogled med 17. februarjem odpovedan. Slovenski in hrvaški oper-in 7. marcem. ni umetniki bi peli v spomin na maestra Kot drugi dogodek v okviru Vladimirja Kranjcevica (1936–2020), ki letošnjih Gosticevih dnevov Alma Karlin, pravice žensk in dolga pot do uresnicitve Letošnji pogovor o položaju in pravicah žensk v Sloveniji in na Hrvaškem, ki ga ob 8. marcu tradicionalno pripravlja slovensko veleposlaništvo v Zagrebu, je letos navdihnila pisateljica, svetovna popotnica, raziskovalka in poliglotka iz Celja Alma Karlin. O krogla miza je potekala v knjižnici Bogdana Ogrizovica. Tudi letom gonilna letos jo je vodila cenjena hrvaška profesorica slovenskega rodu sila spontane-Nadežda Cacinovic, filozofinja in ena najvidnejših hrvaških femi-ga združevanja nistk. V razpravi so sodelovale kustosinja iz Pokrajinskega muzeja ljudi na Hrva-Celje Barbara Trnovec, velika poznavalka Alme Karlin, ter aktivist-škem zoper na­ki za pravice žensk, direktorica ljubljanskega Inštituta 8. marec Nika silje nad otroki Kovac ter igralka in kolumnistka Jelena Veljaca, ki vodi hrvaško po-in ženskami. budo Reši me. Tako je nastala Kot je dejala Barbara pobuda Reši Trnovec, je bila Alma me, s katero so Karlin vzgajana v zaceli borbo duhu, da je v življenju za spremembo treba biti pogumen, sistema, ki mu zato je živela precej ne-žrtve predvsem konvencionalno. družinskega na-»Zanimivo je, da so se silja ne zaupajo vec. zgodbe vseh velikih S podobnimi izzivi se srecuje tudi Nika Kovac, ki je zagrebški javnosti žensk, ki so si v pre-predstavila kampanjo Jaz tudi. Ta je razkrila nesprejemljivo prakso teklosti same utirale slovenskih sodišc v postopkih, povezanih z nasiljem nad ženskami. pot k temu, kar danes »Zagotovo je Slovenija v nekaterih pogledih odlicno urejena država, oznacujemo kot borba vendar mikroprakse v Sloveniji kažejo, da je neenakosti vedno vec.« za ženske pravice, kon-V kampanji, ki jo je predstavila, posebej opozarjajo na kazenski zako-cale tragicno. Tako se nik, v katerem je posilstvo opredeljeno tako, da je odgovornost zanj je koncala tudi zgodba prevaljena na žrtev.Alme Karlin,« je dejala Ženske na Hrvaškem imajo v povprecju za 13 odstotnih tock nižje trenutno najglasnejša zagovornica pravic žensk na Hrvaškem Jelena place od moških. Po podatkih hrvaškega statisticnega zavoda je med Veljaca. Dodala je, da na Hrvaškem na žalost še ne moremo govoriti magistri oziroma doktorji znanosti kar 60 oz. 55 odstotkov žensk. o enakopravnosti spolov. S podarjanjem rož za 8. marec se po nje-Vendar tako visoko izobražene ženske še vedno težko napredujejo nem mnenju zakriva smisel tega dne, in sicer opozarjanje na borbo v poslovnih krogih. »Zato se borba za enakopravnost nadaljuje«, je za politicno in ekonomsko enakopravnost žensk. Veljaca je bila pred okroglo mizo sklenila Nadežda Cacinovic. (btt) Žalostna bilanca Velikanska škoda na cerkveni, kulturni in umetniški dedišcini V Novem odmevu veckrat pišemo o kulturni dedišcini, ki so jo soustvarjali slovenski umetniki. Nekaj stavb in spomenikov, poškodovanih v potresu, predstavljamo na zadnji strani, v tem clanku pa povzemamo ostalo škodo. N ajvec sakralne ter kulturno-zgodo-so bili poškodovani deli oltarja sv. Ladislava ška univerza, Glasbeni zavod, Prirodoslovni vinske dedišcine je bilo poškodovane in portala katedrale, ki sta jih za katedra-muzej in Etnografski muzej. (poj) v Zagrebu, škode pa je veliko tudi v okolici. lo izdelala Mihael Komersteiner in Dela slovenskih mojstrov, ki jih je poškodoval Kozma Millerja, a niso bili vkljuceni potres, najdemo v cerkvi sv. Ivana Krstnika v prenovo zgradbe po potresu leta v Novi vesi - freske Antona Lerchingerja, sv. 1880. Barbare v Vrapcu – glavni oltar Mihaela Ko-V hrvaškem glavnem mestu so zelo mersteinerja, karmelicanskem samostanu in poškodovani saborska cerkev sv. cerkvi Vnebovzetja Blažene Device Marije v Marka ter franciškanski samostan in Remetah - glavni oltar pavlinskih kiparjev Pa-cerkev na Gornjem gradu ter cerkev vla Beline in Tome Jurjevica ter freska slikarja Presvetega srca Jezusevega v Palmo-Gabrijela Stupice, v cerkvi Marijinega pohoda ticevi ulici. V središcu Zagreba so v Cucerju - oltarji kiparja Franca Strauba, v veliko škodo utrpeli: stavba HAZU cerkvi sv. Mihaela Arhangela v Gracanih - ol-z galerijo starih mojstrov, Gliptoteka, tarne slike Hansa Georga Geigerfelda, na pro-Hrvaški zgodovinski muzej, Arheolo-celju cerkve Vseh Svetih v Sesvetah, v kateri ški muzej, Umetniški paviljon, Zavod sta kipa Antona Franca Risnerja. za zgodovino hrvaške književnosti, V zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt gledališca in glasbe HAZU, Zagreb- Kronika kulturnega dogajanja Slovenija na široko odprla vrata hrvaški umetnosti Zacetek leta so zaznamovali številni hrvaško obarvani umetniški dogodki v Sloveniji na razlicnih prizorišcih: festivalih, knjižnih policah, muzejih in dvoranah. Spomladi pa je tudi kulturno izmenjavo ohromila pandemija. R azstava Claustra Alpium Iulia-rum - 23. novembra lani je bila v Morskem in zgodovinskem muzeju Hr-vaškega primorja na Reki odprta razsta­va o obrambnem sistemu iz 3. stoletja, ki ga je sestavljalo 30 km obrambnih zi­dov, vec kot 100 trdnjav in 8 utrdb med Kvarnerjem in Posocjem. Koncert Perpetuum Jazzile - Prilju­bljeni slovenski vokalni orkester je 3. decembra v polni Koncertni dvorani Vatroslav Lisinski navdušil slovensko in hrvaško obcinstvo. Obisk Luke Paljetka - Predpraznicno druženje 11. decembra na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu je postreglo z izvirnim kolažem poezije, ki ga je pri­pravil Ritam Misli. Presenecenje vecera je bil obisk Luke Paljetka, enega najve-cjih hrvaških pesnikov, jezikoslovcev in prevajalcev. Za Slovence je posebej pomembno, ker je v hrvašcino prevedel celoten Prešernov opus. Dokumentarec o kustosu - 17. januar­ja so v MSU v Zagrebu premierno pred­vajali dokumentarni film Damjana Kozoleta Kustosova soba, Igor Zabel: Kako umetnost napraviti vidno. Igor Zabel (1958-2005) je bil slovenski ume­tnostni zgodovinar in kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Bil je kurator števil­nih razstav, med drugim 33. Zagrebške­ga salona leta 1998. Film govori o casu sprememb, družbenih in politicnih, na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Fotoreporter in novinar se predstavi­ta - V Hrvaškem novinarskem društvu so 31. januarja odprli razstavo fotogra­fij Jureta Eržena in predstavili knjigo vojnega dopisnika Boštjana Videmše­ka z naslovom Porocila s frontnih crt humanosti. Pogovor je vodila Ivana Dragicevic. Dnevnik Diane Budisavljevic – 6. fe­bruarja je zacel pot po slovenskih ki­nodvoranah hrvaški film o ženski, ki je med 2. svetovno vojno iz ustaških taborišc rešila na tisoce otrok. Reži­serka Dana Budisavljevic je povedala, da sta jo v raziskovanju in ustvarjanju zamolcane zgodbe vodili Dianina moc in upor proti reviziji zgodovine. Film je bil veliki zmagovalec lanskega Puljske­ga filmskega festivala. Hrvaška filmska klasika za otroke – V Slovenski kinoteki so v sodelovanju s Hrvaškim filmskim arhivom 18. febru­arja zaceli program z naslovom Otroški pogled: Filmi za otroke iz hrvaškega arhiva. Na ogled so bili izbrani naslovi digitalno restavriranih otroških filmov: Drušcina Pera Kvržice, Volk samotar in Kapitan Mikula Mali režiserja Obrada Glušcevica, Skrivnost starega podstreš­ja Vladimirja Tadeja, filmska kopija Sinjega galeba, ki ga je Branko Bauer posnel po romanu Bratovšcina Sinjega galeba Toneta Seliškarja, ter kratka fil-ma Dirka z motorjem (Branko Majer) in Piko (Srecko Weygand). Hci Camorre – Na letožnjem mednaro­dnem festivalu dokumentarnega filma ZagrebDox so med 15. in 22. marcem predvajali vec kot 110 dokumentarcev. V tekmovalni program je bil uvršcen tudi slovenski dokumentarec, nagrajen z vesno, Hci Camorre režiserja Siniše Gacica. Cigan, ampak najlepši - Na festivalu literature sveta Fabula je 3. marca kot eden osrednjih gostov nastopil hrvaški pisatelj Kristian Novak. Predstavil je svoj tretji roman z naslovom Cigan, am-pak najlepši, ki ga je poslovenila Đurda Strsoglavec, izdala pa založba Bele­ trina. Eden najbolj zna­nih hrvaških pisateljev se je v Ljubljani mudil že leta 2015, ko je za­ložba Modri­jan izdala pre­vod njegovega romana Crna mati zemla. V nastanku je tudi njegova ekranizacija, ki jo bo podpisal režiser Rok Bicek, letošnji nagrajenec Prešer­novega sklada, ki trenutno živi na Hr-vaškem. Hrvaške otroške igrace - V Sloven-skem etnografskem muzeju so 21. fe­bruarja odprli gostujoco razstavo Etno­grafskega muzeja Zagreb. Na ogled bo do 24. maja. Razstavljenih je okoli 300 otroških igrac, od tradicionalnih do so-dobnih, tudi redke igrace iz hrvaških tovarn in obrtnih delavnic. Organizi­rana izdelava igrac kot družinska obrt se je na Hrvaškem zacela ob koncu 19. stoletja. Vešcina izdelave tradicional­nih lesenih otroških igrac z omocja Hr-vaškega Zagorja je od leta 2009 vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedišcine cloveštva. Teden slovenske drame - Na program jubilejnega, 50. tedna slovenske drame v Kranju so uvrstili sedem predstav v tekmovalnem in pet predstav v spre­mljevalnem programu, med njimi An-tigono Slavoja Žižka v režiji Angele Richter in izvedbi Hrvaškega narodne­ ga gledališca v Zagrebu. (jpt/sh) Zaradi koronakrize ni šlo v živo, povezali so se na daljavo Do marca je Zveza slovenskih društev na Hrvaškem s polnim zagonom uresnicevala nacrte za leto 2020, epidemija pa je delovanje upocasnila in spremenila, ne pa tudi ustavila. Med drugim je bila izpeljana redna letna skupšcina Zveze. Z aradi pandemije in omejenega gibanja je skupšcina Zveze potekala po elektronski poti, in sicer me 17. aprilom in 4.majem. Še prej je bila izvedena e-seja nadzornega odbora, ki je potrdil porocilo o financnem poslovanju v letu 2019. Na dnev­nem redu e-skupšcine so bile naslednje tocke: porocilo NO za leto 2019, vsebinsko porocilo za leto 2019, program dela in financni nacrt za leto 2020 ter razno. Društva so poimensko udeležbo de­legatov sporocila na potrjenih poverilnicah. Vsak delegat je nato glasoval za vsako tocko dnevnega reda in svoje glasove oddal na podpisanem glasovalnem listu v elektronski obliki. Na skupšcini je sodelovalo 33 delegatov iz 15 društev, ki so soglasno sprejeli vse tocke dnevnega reda.Žal takšna izvedba ni omogocila konstruktivne diskusije, zagoto­vo pa bo v prihodnje še dovolj priložnosti za izmenjavo mnenj. Takoj, ko bodo razmere to omogocale, je predviden sestanek predsednikov slovenskih društev na sedežu Zveze na Reki. Še nekaj novic iz Zveze V zacetku februarja je poklicna tajnica Zveze postala Saša Ker-njak Zubovic, sicer podporna clanica Slovenskega doma KPD Bazovica. Med drugim bo predvidoma zapolnila vrzel v prijavlja­nju manjših in partnerskih evropskih projektov, ki jih ni pokril EU korak. Med novostmi, ki jih za letos nacrtuje Zveza, je izdajanje mesec­nega biltena o dogajanju v slovenskih društvih, ki ga bodo v elek­tronski obliki prejemala društva in mediji Tudi letos jeseni bo potekalo Vseslovensko srecanje clanov slo­venskih društev, vendar zaradi covida-19 verjetno v manjšem šte­vilu, kot obicajno Vendar pa so stiki, strpnost, upoštevanje razlic­nih mnenj in dialog edina prava pot v prihodnost. Zveza se je prijavila na razpise za sofinanciranje strokovnega izpopolnjevanja uciteljev, ki poucujejo slovenski jezik na hrva­ških šolah, literarnega tekmovanja ucencev slovenskega jezika v osnovnih in srednjih šolah na Hrvaškem ter tiskanja abecedne pobarvanke za pomoc pri ucenju slovenšcine v 1. in 2. razredu osnovne šole. Podjetniško sodelovanje in M. A. J. Predsednica in tajnica Zveze, Barbara Riman in Saša Kernjak Zubovic, sta 3. februarja sodelovali na seji Medresorske gospo­darske komisije v Ljubljani, ki jo vodi Robert Kojc. Pogovarjali so se o cezmejnem povezovanju gospodarskih subjektov v Slove­niji in sosednjih državah ter vkljucevanju mladih v takšne projekte. Zveza že sodeluje v medna­rodnem projektu Mreža Alpe Jadran (M.A.J.), ki ponuja mo-žnost podjetniškega sodelova- Novi logotip Zveze slovenskih nja mladim iz zamejskih sku­ društev na Hrvaškem. pnosti. V projekt so vkljuceni še Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca, Slovensko de­želno gospodarsko združenje (SDGZ) iz Trsta in Razvojna agenci­ja Slovenska krajina (RASK) iz Porabja. V prvem letu delovanja je M.A.J. privabil prek 200 mladih, na zakljucno srecanje v Ljubljani jih je prišlo vec kot sto. Zaradi epidemije so letošnji pripravljalni delovni sestanki pote­kali prek spletne aplikacije ZOOM. Dogovorili so se, da dogodka, nacrtovana srecanja v Podjuni in Trstu izpeljejo v obliki spletnih seminarjev, t.i. webinarjev. Prvi je potekal 23. aprila. Gost je bil Niko Klanšek. Saša Kernjak Zubovic Slovenski obrtniki na Hrvaškem in mladi, ki želite sodelovati v projektu M. A. J., ste toplo vabljeni, da to sporocite na naslov zveza@slovenci.hr. Prejeli boste informacije o projektu, pote ku spletnih seminarjev in srecanjih. Vabljeni tudi na FB stran Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Manjšinska koordinacija Ce ne bi bilo novinarjev, bi vecina slabše poznala manjšino Koordinacija svetov in predstavnikov narodnih manjšin Mesta Zagreb je 17. decembra v palaci Dverce podelila zahvale najbolj zaslužni medijski hiši, oddaji in novinarju za spremljanje manjšinskih dogodkov v Zagrebu. P redsednik koordinacije Juraj Bahnik in župan Milan Bandic sta zahvale izrocila HTV-jevi oddaji Manjšinski mozaik, Radiju Kaj in portalu mojzagreb.info. Ob tej priložnosti se je Juraj Bahnik zahva­lil županu za podporo, ki smo je pripadniki manjšin deležni od Mesta Zagreb, medijem pa za spremljanje manjšinske dejavnosti. »Zelo sem ponosen na zagrebško veckulturnost, vecetnicnost in versko sožitje. Te vrednote so pogoj za odprt in varen Zagreb. Da živimo v takšnem me-stu, dokazuje zagrebški advent, ki je bil v minulih treh letih razglašen za najboljšega v Evropi, letos pa se je uvrstil tudi med 17 najboljših na svetu.« Predsednik Sveta za narodne manjšine Republike Hrvaške Aleksandar Tolnauer je izpostavil, da manjšine še vedno niso povsem zadovoljne z medijskim spremljanjem. Dejal je, da je glede HTV-ja optimisticen, da je imel vec sestankov z vodstvom in da manjšinske novice ne bodo vec getoizirane, temvec na vseh programih. »Obstajajo tudi lokalne medij­ske hiše, ki spremljajo manjšine, kar je pomembno, saj demokracije ni, ce v njo niso vkljuceni vsi.« slovesnosti je bilo priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj. V imenu Dogodka so se udeležili tudi veleposlaniki in predstavniki veleposlani-zagrebškega Sveta slovenska narodne manjšine sta se dogodka udeleži­štev, ravnatelj Urada za clovekove pravice Alen Tahiri, clani zagrebške la predsednik Darko Šonc in tajnica Agata Klinar Medakovic. manjšinske koordinacije in manjšinski tajniki. Družabno srecanje po (akm) Tri novicke iz slovenskih društev V varaždinski Županijski palaci je bilo 13. decembra pred V galeriji SKD Istra v Pulju je 28. februarja dramska skupina stavljeno znanstveno delo Vladimirja Huzjana Slovenci v društva navdušila publiko s predstavo Aleksandrinke, ki obuja Varaždinu med letoma 1941–1942. spomine na Slovenke, ki so od druge polovice 19. stoletja do Ob praznovanju Prešernovega dne je 6. februarja v Mestnem zacetka druge svetovne vojne služile v Egiptu, najveckrat kot gledališcu mladih Split nastopil Robert Waltl, z monodramo dojilje, varuške ali sobarice. Clanice dramske skupine je pripra Naj bo konec lep. Dogodek je pripravilo splitsko društvo Triglav. vljal puljski igralec Šandor Slacki. (sh) Dan zagrebške koordinacije Glavno mesto je redek primer uspešnega delovanja manjšin Slovesnost ob dnevu Koordinacije svetov in predstavnikov narodnih manjšin Mesta Zagreb je 8. decembra tradicionalno potekala v Mali koncertni dvorani Vatroslava Lisinskega. Slovenske barve je zastopal tenorist Matic Zakonjšek. N astopali so še zbor Bulbuli (Bošnjaki), glasbena sekcija mladih Ady Endre (Madžari), Daniela Petkoska (Makedonci), folklor­ni skupini Zagrebacko sunašce in Jetelicek (Cehi), ter zbor Montene­gro (Crnogorci). Ponosni smo bili na nastop našega tenorista, ko se je slovenska beseda razlegala po dvorani. Ob spremljavi pianistke Dore Ivekovic je zapel pesmi Ples v rdecem, Ko mislim nate in Domovini. Navzoce so nagovorili predsednik Koordinacije svetov in predstavni­kov narodnih manjšin Mesta Zagreb Juraj Bahnik, predsednik Sveta za narodne manjšine RH Aleksandar Tolnauer in župan Milan Ban­dic, ki je v cestitki poudaril: »Narodne manjšine niso problem, one so rešitev. In to je moj najvecji projekt, na katerega sem ponosen.« Tudi za Aleksandra Tolnauerja je Zagreb dokaz, da lahko sistem manjšinskih svetov, predstavnikov in koordinacij deluje. Dejal je, da ni vse idealno, marsikaj pa so manjšine le dosegle: »Danes smo prica tistemu kar smo si zadali leta 2002 z Ustavnm zakonom o pravicah narodnih manjšin – to je da sodelujejo v kulturnem, javnem in politicnem življenju.« S slovesnostjo je bil obeležen tudi dan clovekovih pravic. Poleg pripa­dnikov narodnih manjšin so se je udeležili tudi nekateri saborski manj­šinski poslanci, predstavniki veleposlaništev ter državnih in mestnih institucij. (akm) V KIC-u je bil 12. marca premierno predvajan dokumentarni film z naslovom Nacionalne manjšine Mesta Zagreba, ki je nastal pod okriljem Koordinacije. Dokumentarni film prikazuje življenje 18 nacionalnih manjšin v Zagrebu, njihove dosežke in prispevke k razvoju mesta. (sh) Za Prešernov dan druženje s pisateljico Mojco Kumerdej V umaški Ajdi smo praznovanje Prešernovega dne tradicionalno pripravili v sodelovanju z mestno knjižnico. Nanj smo tudi letos povabili vidno osebnost iz slovenske kulturne ustvarjalnosti. Slovesnost je bila 8. februarja ob 18. uri. N ajprej je Ženski pevski zbor Ajda zapel Avsenikovo Slove­nija od kod lepote tvoje in slovensko ljudsko Odpiraj dekle kamrico. Navzoce je pozdravila predsednica društva Danica Bojkovic in besedo predala uciteljici dopolnilnega pouka slo­venskega jezika Vidi Srdoc. Ta je napovedala svoje ucence, ki so v nadaljevanju brali Prešernove pesmi: Jelena Rukavina sedmo kitico Zdravljice, Tamara Alagic, Ivana Erceg, Sanja Cauš in Renata Beletic pesem Orglar, Aleksandra Tarasenko in Inga Beganovic Kam?, Viktor in Ivancica Sabadin Vrbo, Martina Jerman, Daniela Lakovic, Snježana Hauzler Babic Soldaško ter Anja in Snježana Ilic Mikulic Pevcu. Nino in Maja Rasber­ger sta recitirala pesem Toneta Pavcka Nesrecen sonet. Njihov trud in lepo izvedbo so gledalci nagradili z velikim aplavzom. V literarni vecer nas je uvedel ravnatelj knjižnice Neven Ušumo­vic s predstavitvijo slovenske pisateljice, filozofinje in publicistke Mojce Kumerdej z Bleda. Leta 2001 je izšel njen prvi roman Krst nad Triglavom, sledili sta zbirki kratkih zgodb Fragma (2003) in Temna snov (2011). Njena dela so prevedena v številne jezike in uvršcena v domace in tuje zbirke in antologije. Moderatorka Irena Urbic iz koprskega Foruma Tomizza se je v pogovoru s pisateljico osredotocila na njen drugi roman z naslovom Krono­sova žetev, ki je izšel leta 2016. Zanj je avtorica leta 2017 prejela nagrado Prešernovega sklada. Gre za obsežen roman, postavljen v cas reformacije in protireformacije na obmocju današnje Slo­venije konec 16. stoletja, ko se odvija boj za prevlado med pro-testantskimi deželnimi stanovi in katoliško habsburško oblastjo. Pisateljica pravi, da ga je pisala tri leta, gradivo zanj pa kopicila desetletja. Roman je v hrvaškem prevodu Anite Peti Stanic letos izšel pri založbi Fraktura. Predstavitev pisateljice Mojce Kumerdej in njenega dela, še po­sebej romana Kronosova žetev, je bila zelo zanimiva in drago­cena spodbuda k branju nasploh. Kot nas je lepo opozoril Tone Pavcek: »Ce ne bomo brali, nas bo pobralo.« Prijeten vecer smo zakljucili z druženjem ob prigrizku. Vesna Šereš Ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine z uciteljico Vido Srdoc. Foto:Vesna Šereš Tršce Vznemirljiva mitologija naših prednikov ob Kolpi in Cabranki Etnološka zbirka Palcava šiša že zdaj vabi na poletne terenske delavnice. Iz pestrega lanskega programa pa tokrat izpostavlja tri prireditve, izvedene s podporo Kulturne mreže, ki povezuje ponudnike kulturnih vsebin Primorsko-goranske županije. P rva prireditev je potekala med poletnimi delavnicami, ko smo v Plešcih predvajali odlicen etnografski film Lautarji Rasima Karalica iz Delnic, ki govori o družini iz Kozjega vrha pri Prezi­du. Ob zakljucku leta pa smo izvedli še koncert oziroma srecanje harmonikarjev iz obeh strani doline Cabranke in zgornje Kolpe v Plešcih. Na srecanju harmonikarjev se je v gostišcu Pr lipi ob sodelovanju Palcave šiše in društva Glasbeni susreti Gorskog kotara predsta-vilo kar osem muzikantov z obeh strani državne meje. Najvecji aplavz sta požela najmlajša sodelujoca: Dylan Gašparac iz zna­ne družine harmonikarjev iz Zamosta (v slovenskem prostoru so znani posnetki njegovega strica Antona ter dedka Josipa) in Mark Poje iz Hrvatskega. Leto smo zakljucili 23. decembra s predavanjem v delniški sre­dnji šoli, kjer je Marko Smole s pomocjo Davorja Grgurica iz Etno udruge Prepelinc iz Delnic predstavil tudi za odrašcajoce poslušalce zanimivo in novo tematiko mitologije naših prednikov v prostoru zgornje Kolpe in Cabranke. Predavanje je temeljilo na zgodbah, odkritih na terenu. Bilo je odlicno sprejeto in le upa-mo, da bo spodbudilo koga od mladih goranov za raziskovanje v lastnem okolju. Prav zgodbe v prostoru so tiste, ki so se skupaj s toponimi – kljub drobljenju in poenostavitvam, s skrbnim pre­našanjem iz roda v rod obdržale skozi vectisocletno zgodovino in kljubovale celo menjavanju religij. Ce je ob tem koga zaskominalo, da se nam pridruži na terenskih etnoloških raziskovanjih, lepo vabljeni, da se udeležite raziskoval­ne delavnice v drugi polovici avgusta 2020. Delavnico že vec let organiziramo v sodelovanju s Slovenskim etnološkim društvom in regionalnima muzejema z obeh strani meje. Do takrat pa srecno! Marko Smole Karlovec Kako živi slovenska skupnost na Hrvaškem? V karlovškem Slovenskem domu smo tradicionalno pocastili slovenski kulturni praznik – s fotografsko razstavo, poezijo in glasbenim programom. Konec lanskega leta pa je veliko zanimanja vzbudila razstava o Slovencih na Hrvaškem. P rešernov dan smo praznovali 3. februarja. O pomenu kultur­nega praznika je spregovorila predsednica društva Marina Delac-Tepšic. Odprta je bila razstava fotografiji Nataše Vojno­vic z naslovom Srecanja. Razstavljena dela, so prikazovala po­dobe narave, ki jih avtorica posnela v Sloveniji. V literarnemu programu je Mojca Rapo brala svoje pesmi iz zbirke Srecanje. V glasbenem programu je na harmoniko igral Stjepan Magdic, ucenec 6. razreda Glasbene šole Karlovec. Izvedel je Ruski ples Georgija Šenderjova. Praznovanje se je nadaljevalo s pogostitvi­jo ter druženjem, ki je potekalo v veselem razpoloženju ob zvo­kih harmonike in slovenske pesmi. Sosedje Slovenci - Slovenci na Hrvaškem Kot uvod v tradicionalne slovenske dneve v Karlovcu je bila 4. novembra v Mestni knjižnici I. G. Kovacic, osrednji knjižni­ci za Slovence na Hrvaškem, odprta razstava Sosedje Slovenci - Slovenci na Hrvaškem. Razstava je bila poleti postavljena in na ogled v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Rimanova je v nadaljevanju v multimedijski Ilirski dvorani knji­žnice predavala o preteklosti in sedanjosti slovenske skupnosti na Hrvaškem. Predavanje je bilo odlicno obiskano, saj tudi Kar­lovcane zanima, kako danes živi približno deset tisoc pripadni­kov slovenske skupnosti na Hrvaškem. V glasbenem programu je Tena Buncic na kitari igrala skladbi J. S. Bacha. Z obiskom so nas pocastili slovenski veleposlanik v Zagrebu Vojislav Šuc, minister svetovalec Matjaž Marko in karlovška podžupanja An-dreja Navijalic. Marina Delac-Tepšic Vedrana Kovac Vrana, Vojislav Šuc, Marina Delac-Tepšic, Andreja Navijalic, Jasmina Milovcic, Barbara Riman, Helena Janežic (z leve). Foto: T. Tepšic Direktorja Mohorjeve družbe iz Celovca v Avstriji, Franz Kelih in Karl Hren, sta marca Mestni knjižnici Ivana Gorana Kovacica v Karlovcu podarila knjige v slovenskem jeziku. V okviru akcije Podarimo knjige, ki jo je podprl tudi avstrijski zvezni kancler so slovenskim nevladnim organizacijam in ustanovam podarili 53 tisoc knjig. (sh) Manjšinski svet: rebalans proracuna Clani Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb so v Slovenskem domu imeli 23. decembra lani sejo, na kateri so soglasno sprejeli odlok o rebalansu financnega nacrta za leto 2019. To je bilo treba storiti zato, ker je zagrebška mestna skupšcina na svoji zadnji lanskoletni seji sprejela rebalans proracuna za leto 2019. Predsednik Darko Šonc, ki je vodil sejo, je clane sveta pozval, naj s svojimi predlogi dopolnijo program dela. Pod tocko razno je stekla razprava o napornem letu 2019, s katerim smo lahko zadovoljni. To posebej velja za pripravo in izvedbo svecanosti ob 90-le tnici Slovenskega doma. akm Porec Knjiga o slovenskih društvih nekoc in danes V prostorih poreške mestne knjižnice in v sodelovanju s SKD Oljka je 21. februaja potekala prva predstavitev obsežne publikacije zgodovinarke dr. Barbare Riman o slovenskih društvih na Hrvaškem med letoma 1886 in 1991. Avtorica, ki je tudi predsednica Zveze slo­ ranske županije Vasja Simonic. Poudaril je, venskih društev na Hrvaškem, je med da gre za pomembno delo, ki na vec kot tristo drugim povedala, da je knjiga nastajala od leta straneh prinaša za slovensko skupnost drago­ 2011 in da je vecino podatkov crpala iz stare- cene, zanimive in nove podatke ter napovedal ga hrvaškega in slovenskega tiska. Skupaj je izdajo v slovenskem prevodu. O knjigi je go- zabeležila vec kot petdeset društev, ki so sprva voril tudi recenzent, redni profesor na reški nastajala zaradi eksistencnih potreb, obenem filozofski fakulteti dr. Darko Dukovski. pa bila usmerjena tudi k drugim vrednotam, Predstavitve so se udeležili in avtorici cestitali pomembnim v dolocenih obdobjih, od kul­ tudi tedanji minister za Slovence v zamejstvu turnih, umetnostih in prosvetnih do naro- in po svetu Peter Jožef Cesnik, poreški župan dnostnih. V imenu založnika je spregovoril Loris Peršuric in predsednica umaške Oljke predsednik lovranskega Snežnika in Sveta­slovenske narodne manjšine Primorsko-go- Miriam Pran. Marjana Mirkovic za Sopotja Peter Jožef Cesnik, Barbara Riman, Darko Dukovski, Vasja Simonic. Foto: MM Pionir vesoljskih poletov Spomin na Noordunga v hrvaški Istri je še zelo živ Deset let mineva, odkar se je v Vitanju zacela gradnja Kulturnega središca evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), z njo pa tudi utrjevanje zavesti o vizionarstvu slovenskega inženirja Hermana Potocnika Noordunga (Pulj, 22. december 1892–Dunaj, 27. avgust 1929). Kdo pa je zaslužen, da ga poznajo na Hrvaškem? N acrtovalca clovekovega prodora v vesolje in enega od zacetnikov raketne in vesoljske tehnike oz. astronavtike je slovenska javnost zacela spoznavati šele pred slabima dvema desetletjema, in sicer po zaslugi nekaj navdušencev nad kozmonavtiko, vesoljskimi poleti in tehnologijami, predvsem Dragana Živa­dinova, Mihe Turšica, Dunje Zupan-cic in Primoža Premzla. Bralci Novega odmeva so Hermana Potocnika lahko podrobneje spoznali spomladi leta 2015, ko sta bila v 55. številki Novega odmeva objavljena dva obsežna teksta: reportaža z obiska v KSEVT-u v Vitanju in zapis o Po­tocnikovem življenju in delu z naslovom Pionir vesoljskih poletov, rojen pod hrva­škim nebom. V hrvaški Istri se je širša pu­blika z njim srecala oktobra istega leta, ko je bila v okviru dnevov slovenske kulture v Mestni knjižnici v Pulju odprta razstava z naslovom Herman Potocnik Noordung: življenje v besedi in sliki, ki je nastala v sodelovanju z osrednjo knjižnico Celje in SKD Istra. V Potocnikovem rojstnem Pulju so 6. novembra 2015 v okviru Zgo­dovinskega in pomorskega muzeja Istra odprli Center za obiskovalce Hermana Potocnika Noordunga Center deluje v preurejeni zgradbi nekdanjega vodnega zbiralnika, ki so ga zgradili v drugi polovici 19. stavniki Labin Art Republike nanj položili cvetje in tako prvi opozo­rili na našega znamenitega rojaka, ki je otroštvo in mladost preživel v Sloveniji, kasneje pa živel in umrl na Dunaju. Zbledelo nagrobno plošco, na kateri so bile crke komaj še vidne, so zamenjali. Ko sem brala o tem, sem se vprašala, kdo je Labin Art Republika? Zakaj bi neka labinska organizacija uredila grob na puljskem poko­pališcu? Ko sem se povezala s predsednikom tega društva Deanom Zahtilo, sem izvedela, da so to storili na pobudo Dragana Živadino­va, znanega slovenskega kulturnika in enega najvecjih Noordungovih castilcev, s katerim že dolgo sodelujejo. Društvo Labin Art Republika že 14 let pripravlja dvomesecni festival kulture in umetnosti v Labinu, stoletja, torej v obdobju Avstro-Ogrske, na puljski vzpetini Kaštel. Rezervoar je bil v uporabi vse do 60-tih let prejšnjega stoletja. Pro-ob tem pa se loteva še drugih projektov, ki se med drugim financirajo iz evropskih skladov (vsaka cast, marsikaj bi se lahko naucili od tega podjetnega društva). stor je zdaj v službi kulture in turizma, opremljen je z najsodobnejšo multimedijsko in digitalno tehnologijo. Primeren je za razstave in vecjezicne interaktivnie predstavitve in virtualne sprehode po avstro--ogrskem Pulju, mestu, ki so mu v tistih casih mnogi zavidali. V Hermanovem rodnem Pulju je na mornariškem pokopališcu grob njegovega oceta Jožefa Potocnika (1841–1894), štabnega zdravnika v avstro-ogrski vojski, po rodu iz Slovenj Gradca. Aprila 2014 so pred-Med drugim sem izvedela, da je v založbi Labin art Expressa že leta 2005 izšla prva Noordungova knjiga v hrvaškem jeziku (Problem vo­žnje svemirom); razprodani sta bili že dve nakladi, zdaj se pripravlja tretji ponatis. Priznam, da se kot clanica slovenskega društva iz Pulja pocutim malce nerodno, saj tega doslej nisem vedela. Gospod Zahtila pa je pripravljen sodelovati in mogoce se bo iz tega še kaj izcimilo, prav v zvezi z Noordungom. Klaudija Velimirovic, jpt Kje v Pulju je Marija Potocnik rodila svojega sinka Hermana, ostaja neznanka. Vpisi novorojencev v rojstno-krstne knjige ocetov, ki so bili zaposleni v vojaških službah, žal nimajo podatka z naslovom rojstva oz. bivanja družine. Raziskovalec Noordungovega življena Primož Premzl predvideva, da je Jožef Potocnik kot ugleden zdravnik mornariške bolnišnice in veteran bitke pri Visu s svojo družino živel v eni izmed vil v sedanji Ulici Alda Negrija (takrat Spital-Strasse). V tej ulici je bila tudi bolnišnica, v kateri je bil Potocnik zaposlen. Premzlu še ni uspelo, da bi ta podatek podkrepil z arhivskim virom. (Vir: MMC RTV SLO, 31. 10. 2015) Slovo od profesorja Vladimirja Kranjcevica (1936-2020) Devetega februarja nas je presenetila žalostna novica, da se je od nas poslovil naš cenjeni sodelavec in prijatelj profesor Vladimir Kranjcevic. Zadnje slovo je bilo 14. februarja na zagrebškem krematoriju Mirogoj. C lani Kulturnega društva Jože Gostic Ho-Leta 2017 nas je maestro Kranjcevic v Slovenski filharmoniji z mec smo se s prof. Kranjcevicem spozna-Zborom Slovenske filharmonije izvrstno popeljal v svet pravo­li v casu priprav na slovesnosti ob 100. oble-slavne liturgije z Rahmaninovo Liturgijo sv. Janeza Zlatousta. tnici rojstva opernega pevca Jožeta Gostica, ki Koncert je zaokrožil njegovo dolgoletno sodelovanje s Sloven-so se odvijale leta 2000. K sodelovanju je poleg skim komornim zborom, s katerim je od leta 1995 pripravljal Opere HNK Zagreb in našega društva povabil koncerte na Hrvaškem, posebno na Varaždinskih barocnih ve­tudi SNG Opero in balet Ljubljana, Kulturno-cerih in festivalu Svetega Marka v Zagrebu, v Ljubljani pa redno -prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba v okviru Vokalnega abonmaja Slovenske filharmonije. Skupaj so in clane kasneje ustanovljenega Društva prija-dosegli mnoge uspehe in posneli številne nosilce zvoka, njihov teljev zagrebške Opere. Med prireditvami v Gosticev spomin je bil najvecji skupni projekt pa so bili posnetki za Antologijo hrvaške najpomembnejši koncert vrhunskih opernih solistov zagrebške in zborovske glasbe. ljubljanske Opere v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu. Koncert 8. marca so zvonili zvonovi v cerkvi Marijinega rojstva na nam je ostal v spominu kot velik umetniški dogodek, za katerega Homcu: v zahvalo in spomin maestru Kranjcevicu za vse, kar smo si želeli, da bi se lahko ponovil in tako so od leta 2002 kon-smo doživeli z njim in za izjemen dar, da smo mogli biti nje­certi opernih solistov v okviru Gosticevih dni v Kulturnem domu govi prijatelji. Franca Bernika v Domžalah. Kulturno društvo Jože Gostic Homec In memoriam Vlasta Zuban (1936. - 2020.) Obletnice Nakon teške bolesti u 84. godini života, 3. sijecnja napustila nas je legendarna hrvatska Spomin na rukometašica i atleticarka Vlasta Zuban, djevojacki Nikler - Matko. Posljednji ispracaj naše Vlaste bio je na Krematoriju u Zagrebu, 9. sijecnja. izstopajoce R odena je u Ce-klubu do 1962. godine. Pod vodstvom rojake lju, 1. srpnja trenera Božidara Henigmana osvojila V letošnjem letu bo kar nekaj okroglih 1936. Otac Anton je Prvenstvo Jugoslavije 1955. u Zagre­ obletnic rojstev znamenitih Slovencev. bio je rodom iz bu te prvenstva Hrvatske 1953., 1954. Pule, a majka Olga, i 1955. U rukometu je s Lokomotivom Naštejmo jih nekaj. rod. Nabergoj iz bila prvakinja države u sezonama: . 220 let rojstva najvecjega slovenskega Maribora. Njezin 1955/56., 1958/59. i 1961/62. Na ku­pesnika Franceta Prešerna (1800–1849) djed Franc Nikler povima Jugoslavije s klubom osvojila in blaženega Antona Martina Slomška, rano je umro, pa je je pet uzastopnih trofeja od 1956. do škofa, pesnika in pedagoga (1800–1862); njezina oca posinio 1960. Za reprezentaciju Jugoslavije na-. 210 let rojstva slovensko-hrvaškega pe stric Ludvig Mat-stupila je na 25 utakmica od 1953. do snika Stanka Vraza (1810–1851); ko. Zbog toga joj je 1960. i postigla 12 zgoditaka. Godine . 170 let rojstva in 100 let smrti slovenske otac koristio dva prezimena koje je i ona 1957 nastupila je na prvom Svjetskom ga teologa, škofa, pesnika in pisatelja Anto naslijedila. Ratne okolnosti dovele su je prvenstvu u rukometu za žene. Osvoji­na Mathnica (1850–1920); u Zagreb 1941. godine. la je broncanu medalju, a na osnovi tog . 130 let rojstva in 50 let smrti Franceta Sportom se pocela baviti kao ucenica uspjeha stekla je status zaslužne sporta-Bevka, slovenskega pisatelja in pesnika Srednje fiskulturne škole u Zagrebu. šice Jugoslavije. (1890–1890); Prve uspjehe ostvarila je u atletici; s eki-Zbog obitelji i posla završila je aktivnu . 120 let rojstva znamenitega tenorista, pom Mladosti oborila je cetiri juniorska sportsku karijeru sa samo 26 godina. Su­prvaka zagrebške opere Josipa Gostica državna rekorda u štafeti. Odlicni rezul-prug joj je bio nogometaš Ivica Zuban, (1900–1963) in slovenskega pesnika in pi tati doveli su je još kao juniorku u seni-rodom iz Siska, juniorski državni re-satelja Toneta Seliškarja (1900–1969); orsku momcad Mladosti. Na Prvenstvu prezentativac. Radila je kao nastavnica . 110 let rojstva Pie Mlakar, slovenske ba Jugoslavije u Varaždinu 1954. osvojila je tjelesnog odgoja u I, IV. i V. gimnaziji u 1. mjesto u štafeti Mladosti 4x100 m. Iste Zagrebu te kao službenica na željeznici lerine in koreografinje, žene in soplesalke godine je osvojila i ekipno prvenstvo dr-do umirovljenja. Bila je vedra i komu-Pina Mlakarja (1910–2000); žave. nikativna osoba koja je uvijek pozitivno. 100 let rojstva slovensko-hrvaškega Sa školskom kolegicom i kasnije veli-gledala na život. Životopis joj je pred-znanstvenika, zdravnika in namiznote kom prijateljicom Nadom Rukavinom stavljen 2014. u monografiji Slovenci u niškega igralca Žarka Dolinarja (1920– došla je ujesen 1952. na trening ru-hrvatskom športu / Slovenci v hrvaškem 2003). - jpt kometašica Lokomotive i ostala u tom športu. Eduard Hemar Janez Janša, novi stari premier Že tretjic v petnajstih letih se je marca letos na premierski položaj v Sloveniji zavihtel Janez Janša, 61-letni prvak Slovenske demokratske stranke (SDS), dolgoletni politik in tudi prvi slovenski obrambni minister. Z amenjava na celu slovenske vlade se je zgodila blisko-Kakšni bodo odnosi s Hrvaško? vito: 27. januarja je dotedanji premier Marjan Šarec Diplomacijo vodi 53-letni Anže Logar, doktor družbenih ved, sporocil, da odstopa. To je storil po­ dolgoletni premierjev politicni so-tem, ko je odstopil financni minster potnik in od leta 2014 poslanec v Andrej Bertoncelj in je postalo jasno, Državnem zboru. Med prednostni­da zaradi šibke vladne koalicije ne bo mi nalogami je navedel širitev diplo­vec mogel izpeljati nacrtovanih pro- matske mreže po svetu, vec t.i. »tihe jektov. Ob odstopu je Šarec pozval k diplomacije« ter boljše sodelovanje novim volitvam. Namesto teh je prišlo z obrambnim ministrstvom. Zavzel do dogovora o novi vladni koaliciji pod se je tudi za krepitev odnosov s Hr-vodstvom SDS, ki je bila po volitvah vaško ter uresnicitev arbitražne raz­leta 2018 v opoziciji, kot najmocnejša sodbe. S hrvaškim kolegom Gorda­parlamentarna stranka. V Janševo ko­ nom Grlicem Radmanom se je prvic alicijo so vstopile še opozicijska Nova sešel na mejnem prehodu Dragonja, Slovenija (NSi) pod vodstvom Mateja 22. maja. Janševa SDS je bila sicer ves Tonina ter dotedanji Šarcevi partneri- cas kriticna do arbitražnega spora­ci Stranka modernega centra (SMC) s zuma in procesa. Novi stari premier predsednikom Zdravkom Pocivalškom Janša ima dolgo zgodovino stikov s in upokojenska stranka DeSUS z novo Hrvaško; ne le iz obdobja osamosva­predsednico Aleksandro Pivec, ki je ja-janja, ko je bil obrambni minister, nuarja na strankarskih volitvah prema-ampak tudi iz kasnejšega politicnega gala dolgoletnega vodjo Karla Erjavca. delovanja. V casu svoje prve vlade Spomnimo: Janez Janša je bil na celu vlade prvic med leto-je sodeloval s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem, obdobje ma 2004 in 2008 (sestavljale so jo SDS, NSi, SLS in DeSUS), njegove druge vlade pa se je prekrivalo s premierskim mandatom drugic pa med letoma 2012 in 2013 (SDS, NSi, SLS, DeSUS, zdajšnjega hrvaškega predsednika Zorana Milanovica. DL); druga vlada je razpadla po izstopu treh koalicijskih V novi vladi je za Slovence v sosednjih državah in po svetu zadol­partneric, potem ko je Komisija za preprecevanje korupci-žena ministrica Helena Jaklitsch, 42-letna zgodovinarka in publi­je objavila porocilo o premoženjskem stanju predsednikov cistka, ki se je raziskovalno med drugim ukvarjala tudi z zgodovino strank. Kocevarjev, saj je sama iz slovensko-kocevarske družine. (jpt) Novi hrvaški predsednik Zoran Milanovic: Slovenija je soseda in zaveznica Za prvi obisk v tujini si je novoizvoljeni hrvaški predsednik izbral Slovenijo. S slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem sta se srecala 27. februarja na Otoccu. Dotaknila sta se odprtih vprašanj in se zavzela za tesnejše sodelovanje med državama. P o delovnem kosilu sta oba predsednika dejala, da bosta sto­rila vse, kar je v njuni pristojnosti, da državi v duhu med-sebojnega spoštovanja dokoncno rešita tiste probleme, ki doslej niso dobili epiloga. Za to bosta potrebna cas in potrpežljivost. Glede slovenske podpore hrvaškemu clanstvu v schengenski skupini je slovenski predsednik Pahor dejal, da bo ta odvisna od hrvaškega stališca do arbitražne odlocbe. Milanovic pa je po­udaril, da bo najvec koristi od hrvaškega vstopa v schengensko obmocje imela prav Slovenija. Prvo pokoronsko srecanje Predsednika sta se vnovic sešla ob koncu epidemije, 15. maja na Ptuju. Poudarila sta uspešno sodelovanje med državama v soo-canju s covidom-19, kar je prispevalo tudi k rahljanju ukrepov in odprtju meja. »Vse skupaj kaže na to, da nismo le sosedi, ampak tudi prijatelji, ki se razumemo, si poskušamo pomagati in naj-demo rešitve tudi za probleme, s katerimi se doslej nismo srece­vali,« je dejal Pahor. Milanovic pa je spomnil, da so Slovenci na Hrvaškem izjemno dobrodošli turisti: »Živimo od turizma. V našem interesu je, da pride k nam cim vec ljudi. Vrata so odprta vsem.« Zavzela sta se za tesno sodelovanje v EU, tudi v soocanju z morebitno novo migrantsko krizo. Sedme predsedniške volitve Za predsedniški položaj se je potegovalo 11 kandidatov. Po pr-vem volilnem krogu 22. decembra sta se v koncnico uvrstila te- Polona Jurinic: »Mislim, da se ne bo nic spreme nilo. 30 let gledamo ene in iste politike, ki menja jo položaje. Enkrat so premierji potem postanejo predsedniki. Moje mnenje je, da bo o vsem odlo cil Bruselj.« Kronika slovensko-hrvaških odnosov danja predsednica Kolinda Grabar Kitarovic in nekdanji hrva­ški premier Zoran Milanovic. Zanj je 5. januarja glasovalo 52,7 odstotka upravicencev. Volilna udeležba je bila 55-odstotna. Peti hrvaški predsednik je prisegel 8. februarja na skromni slo­vesnosti v predsedniškem uradu, pred sodniki ustavnega sodi-šca, dotedanjo predsednico, ožjim vladnim kabinetom na celu s premierom Andrejem Plenkovicem. Tujih državnikov na prise- go niso vabili. (tbb, jpt) Alojz Slavko Kramar: »Odnosi med Slovenijo in Hrvaško se po letošnjih spremembah ne morejo spremeniti, to velja tudi za reševanje odprtih vpra šanj. Arbitraža bi morala obveljati, saj Slovenija ni nic dobila in Hrvaška nic izgubila. Hrvaška bo vztrajala pri svojem stališcu in izkoristila dejstvo, da predseduje EU.« Od Kolpe do Piranskega zaliva – vse po starem V življenje med ljudmi na obeh straneh meje je marca posegel covid-19. Mimo nove stvarnosti, povezane z virusom, pa v odnosih med državama ni bilo znatnih premikov. M ost na Kolpi – 27. decembra so se na mejnem prehodu Petrina sestali prebivalci slovenske in hrvaške obmejne obcine, Kostela in Delnic. Mejna reka Kolpa jih ni nikoli loceva-la, ampak jih povezuje, so povedali. Predsedovanje EU - Hrva­ški veleposlanik v Sloveniji Boris Grigic je 17. januarja sloven-skim poslancem predstavil prioritete hrvaškega predsedovanja Svetu EU. Odgovarjal je tudi na vprašanja o odnosih med drža­vama ter širitvi unije. Sodišce EU ni pristojno - 31. januarja se je evropsko sodišce v Luksemburgu izreklo glede slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne odlocbe o meji. V sodbi piše, da sodišce EU ni pristojno za odlocanje o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, vendar sta ti državi clanici v skladu s 4. clenom pogodbe EU zavezani, da si lojalno prizadevata za vzpo­stavitev dokoncne pravne rešitve tega spora v skladu z medna­rodnim pravom. Takoj ko je predsednik sodišca Koen Lenaerts prebral sodbo, so zaceli deževati odzivi. V slovenski politiki so se komentarji gibali od presenecenja nad sodbo do graje vladne ekipe, ki je sploh vložila tožbo, od zagotovil, da je sodba dobra za Slovenijo, do ugotovitev, da pomeni poraz. Hrvaški premier Andrej Plenkovic je priložnost izkoristil za poziv Sloveniji, naj se vrne za pogajalsko mizo, da se sporna mejna vprašanja rešijo z dvostranskim dogovorom. Kolinda in Borut, poslednjic – Slovenski predsednik Borut Pahor je 12. februarja na delovnem obisku v Ljubljani na po­slovilnem obisku gostil hrvaško predsednico Ko­lindo Grabar-Ki­tarovic. To je bilo njuno 39. srecanje. Po Pahorjevih be-sedah sta si s hr-vaško kolegico po najboljših moceh prizadevala, da je bil most med drža­vama trden, saj da je bil narejen iz za­upanja med njima. Ribici na udaru – V slovenskem porocilu o izvajanju arbitraže, objavljenem 8. marca, je zapisano, da so hrvaški organi zaradi izvajanja ribolo­va v Piranskem zalivu proti slovenskim ribicem vložili 913 po­stopkov, za pravno pomoc ribicem pa je bilo izplacanih skupno 190.954 evrov, kaže porocilo. Slovenski ribici od poletja 2017 lovijo v vseh vodah, ki jih je arbitraža dolocila kot slovenske. Hrvaška razsodbe ne priznava, zato ribolov na obmocju, ki ga štejejo za hrvaško, obravnavajo kot kršitev. (jpt) Po Zagrebu s clani turisticnega društva iz Hajdine Za obisk Zagreba so si clani Turisticnega društva Mitra Hajdina izbrali 4. januar. Zgodovino, tradicijo, sedanjost in dejavnost Slovencev v sosednjih državah so doslej že spoznavali v Porabju, Ziljski dolini, Reziji, Furlaniji, na Tržaškem, v Istri in Kvarnerju. K er so clani društva gostinci, turisticni delavci in clani dru-ka Vraza, zatem pa se sprehodili po mestnem jedru do stolnice, gih društev, si cas za ekskurzije najlaže vzamejo v casu po-tržnice Dolac in ostalih znamenitosti v Zgornjem mestu. Vozili novoletnega zatišja. Ko sva se s predsednico Sonjo Brlek Kranjc smo se tudi s staro damo – vzpenjaco, za konec pa uživali ob po­dogovarjali za obisk, mi je glede ogleda Zagreba pustila proste poldanski kavici v kavarnah na zagrebški Špici in Cvetnem trgu, roke. Nic lepšega, saj sem takoj sklenila, da bom mesto predsta­vila na »svoj« nacin, primeren za radovedne goste. V zgodnjih dopoldanskih urah sem jih na Mažuranicevem trgu pricakala kot Barbara Celjska. Bili so preseneceni in navdušeni. Iz oci se jim je svetilo nešteto vprašanj! Ceprav je bila skupina dokaj šte­vilcna, so mi po mestu zvesto sledili, kot pravi »služabniki«. Najprej smo obiskali Slovenski dom, drugi dom Slovencev v Za­grebu, kjer so zvedeli, kako negujemo in varujemo svoje korenine in identiteto že 90 let. Predstavila sem jim številna dogajanja in dejavnosti, tudi glasilo Novi odmev, ki so si ga z veseljem odnesli s seboj. Ogled mesta smo nadaljevali s krožno vožnjo po širšem delu Spodnjega mesta. Med potjo sem jih opozarjala na zname­nitosti in jim pripovedovala o tem, kako so Slovenci skozi zgo­dovino soustvarjali in sooblikovali Zagreb. O Slovencih se na Hr-vaškem ne sliši veliko, saj ni velikih razlik v kulturi, tradiciji in jeziku. Slovenci na Hrvaškem težko dolocimo, kje se koncuje naše slovenstvo in kje zacenja hrvaštvo. To lahko potrdim iz prve roke! Slovenci v Zagrebu in drugod na Hrvaškem so cenjeni zasebno in kjer moraš opazovati in biti opažen. poklicno. Zagreb je še vedno mesto, kamor se iz Slovenije pride Z novimi prijatelji sem se v poznih popoldanskih urah poslovila študirat, kulturno plemenitit, zabavat, nakupovat, zaljubit. z obljubo, da jim zagrebški Slovenci obisk cimprej vrnemo.Seveda smo si ogledali tudi pokopališce Mirogoj in grob Stan- Marjeta Trkman Kravar Turisticna sezona Lani rekordno, kakšen bo turizem v casu korone? Slovenski turisti, ki so bili lani drugi po številu prenocitev na Hrvaškem, bodo tudi letos bistveno prispevali k uspehu turisticne sezone na Hrvaškem in jo morda celo reševali. Vsaj tisto, kar bo od sezone ostalo. H rvaški turizem je lani postavil še en re-kord: po podatkih državnega statistic­nega zavoda je bilo domacih in tujih turistov 19,6 milijona, ustvarili so kar 91,2 milijona nocitev. Obisk je bil v primerjavi z letom poprej vecji za 4,8 odstotne tocke, število prenocitev pa je zraslo za 1,8 odstotne toc­ke. Med tujimi turisti so dalec najštevilcnejši Nemci. Skoraj tri milijone jih je lani obiska-lo Hrvaško. Na drugem mestu so slovenski turisti: lani jih je na Hrvaškem pocitnikova-lo 1,6 milijona. Sledili so Avstrijci, Poljaki, Italijani, Cehi ter turisti iz Združenega kra­ljevstva. Najuspešnejša je bila zopet istrska županija, saj je sprejela 4,5 milijona turistov, kar je dobra petina vseh na Hrvaškem. V hrvaški Istri je bila ustvarjena skoraj tretji-no vseh prenocitev. Tudi tam je bilo najvec Nemcev, sledili so Avstrijci in Slovenci. Hrvaško mesto z navjecjim številom turi­sticnih prenocitev je Dubrovnik, ki je prva izbira Angležev, Americanov, Nemcev in Francozev. Po turisticnem obisku sledijo Ro­vinj, Porec, Split in Medulin. Domaci turisti so prispevali najvec prenocitev v Zagrebu, Crikvenici, na Malem Lošinju, v Zadru in Vodicah. Turisticna sezona 2020 bo povsem drugac­na. Pristojni zaradi epidemije co­vida-19 pricakujejo 75-odstotni padec. To bo hud udarec za hrva­ški državni proracun, saj turizem zagotavlja skoraj petino prihod­kov. Hrvaška se zanaša predvsem na goste iz sosednjih držav, ki Jadransko obalo obišcejo z oseb­nimi avti. Predpogoj za obisk bo ugodno epidemiološko stanje tako na Hrvaškem kot v državah, od koder prihajajo turisti. Hrvaški minister za turizem Gari Cappelli se je pogovarjal s slovenskim ministrom za gospodarstvo Zdravkom Pocivalškom. Kar 110 tisoc slovenskih državljanov ima na Hr-vaškem nepremicnine in najprej se je meja med državama odprla zanje. Za vse ostale Slovence pa predvidoma junija. (tbb) Ne pozabimo slovenskih jedi Imate krompir ali »imate krompir«? Ko sem bila še otrok, so mi starši znali prigovoriti, da »imam v šoli velik krompir«, a jih nisem povsem razumela, še manj pa ta isti krompir povezovala s cesarico Marijo Terezijo, o kateri kot vodnica interpretatorka zadnje case precej raziskujem! M arsikdo veliko ve o avstrijski cesarici Mariji Tereziji, predvsem o njenih re-formah in dekretih. Z eno od najbolj znanih uredb je 16. maja 1767 kmetom naložila saje­nje in pridelovanje poljedelske rastline, ki naj bi v monarhiji odgnala lakoto. Ta rastlina je bila takrat nova in nenavadna, zato se je vecina kmetov iz neznanja upirala sajenju krompirja; nekateri so njive s krompirjem celo unicevali. Zato je morala poseci celo vojska, ki je straža­rila polja s posajenim krompirjem. Prav stra­žarjenje krompirja je bila vojakom ena od pri­jetnejših nalog, ki jih je pravzaprav obvarovala pred nevarnejšimi, zato so se za to dolžnost zelo potegovali. In »imeli so krompir«, ce so varovali krompir! Krompir je tako lahko, po-leg vsestranske uporabnosti, tudi sinonim za sreco. Jo imate? Ce jo imate, »imate krompir«! Ce imate še kos zemlje, da na njem lahko po­sadite svoj krompir in je povrh še dobra letina, pa zagotovo »imate krompir«! Poznate tisti znani slovenski pregovor – »Neumen kmet ima zmeraj debel krompir«? No, ne zamerite mi, saj ne mislim dobesedno tako, vam pa res želim obilo krompirja in da bi »imeli krom­pirja«. Za opravicilo sem za vas izbrala nekaj preverjenih receptov za krompirjeve jedi. Pa dober tek! Marjeta Trkman Kravar Krompir s testeninami (grenadirmarš) Potrebujemo: 20 dag krompirja, 25 dag teste­nin, 3 žlice olja, 1 debela cebula, sol. Priprava: Olupljen krompir narežemo na list-ke, solimo in skuhamo. Vre naj 10-15 minut. Posebej skuhamo testenine in jih odcedimo. Kozico namažemo z oljem, damo vanjo plast krompirja, zabelimo s prepraženo cebulo, po­tresemo s testeninami, spet zabelimo in po­novimo, da sestavimo jed. Kozico pokrijemo in pustimo na ne prevroci plošci ali postavi-mo do kosila v vroco pecico. Jed ponudimo s solato ali z ocvirki, pomašcenimi z žlico kisle smetane. Jed bo tako socnejša. Nasvet: name-sto s cebulo lahko zabelimo z ocvirki, z zase­ko, z ocvrto slanino, z zmleto ali sesekljano šunko ali naribanim sirom. Skutni svaljki (njoki) s krompirjem Potrebujemo: 25 dag krompirja, 15 dag moke, 4 dag masla ali margarine, 20 dag dro­bljene skute, 1 jajce, sol; zabela: 2 žlici olja, drobtine. Priprava: Krompir olupimo, prerežemo, so-limo, prelijemo z vodo in kuhamo 20 minut. Kuhanega odcedimo, pretlacimo, zabelimo z mašcobo, zmiksamo ter dodamo jajce. Ohladimo. Nazadnje dodamo pretlaceno skuto in moko ter z roko zgnetemo testo. Oblikujemo za palec de­bele in 2 cm dolge svalj­ke (njoke). Kuhamo jih v vreli sla­ni vodi 3-5 minut, po­beremo na krožnik ter Krompir s testeninami so si nekoc privošcili predvsem zabelimo z vojaki, zato tej jedi pravijo drobtinami. tudi grenadirmarš. Festival Nasvet: pre­ grenadirmarša vsako leto tlacen, vroc pripravijo v Trbovljah. (Foto: obcina Trbovlje) krompir ta­ koj zabelimo z mašcobo, da ne otrdi, sicer bodo svaljki (njoki) manj okusni. Dokler jih ne ponudimo, jih kuhane in zabeljene hrani-mo v vroci pecici. Nadevane krompirjeve polovice Potrebujemo: 6 krompirjev, sol; nadev: 2 žlici skute, sol, 2 žlici sesekljane šunke, 1 žlica kisle smetane, 3 stroki cesna, poper, peteršilj, 12 oz-kih rezin sira. Priprava: Temeljito opran, neolupljen krom­pir kuhamo do 8 minut v slani vodi. Komaj kuhanega odcedimo, nekoliko ohladimo in po dolžini prerežemo na dve polovici. Sre­dico izdolbemo z žlico in damo k nadevu, za katerega vse sestavine zme­šamo in solimo. Prazne krom­pirjeve polovice razvrstimo po pekacu, vdolbi­ne napolnimo z nadevom in pokrijemo z re-zino sira. V pe-cici, segreti na 200°C, gratini­ramo približno 10 minut. Spomenik krompirju, ki so ga so leta 2018 postavili vŠencurju, si je avtor Janez Recepti povzeti Pirnat zamislil kot spomenik iz Kuharice s. monarhinji, ki je z uredbo Nikoline Rop, o krompirju pripomogla doma iz Lenar- k izkoreninjanju lakote na ta v Slovenskih Slovenskem. (Foto: kraji.eu) goricah. Utrinek Spomin na zasnežene praznike Kako hitro minevajo dnevi in leta. Ko prideta božic in novo leto si vselej zaželim: ko bi le zapadel sneg! Vsako silvestrovo v meni prebudi spomine na moj rojstni kraj Jezersko, kjer sem prvic docakala novo leto na prostem. B ilo je tako davno, a še danes ne morem ura in prižgana baklja. Ob robu plesišca papozabiti. Z ocetom in mamico smo okoliso iz snega zbiti kvadri, pokriti z deskami, ra­enajstih zvecer odšli pogledat, kaj se dogajabili kot mize. Veliki železni kotli z gorecimina igrišcu. Od tam se je že ves dan slišaladrvmi pa so ogrevali prostor. Ker je mesecglasba. Doma je še vedno dišalo po kadilu. tako mocno svetil, so bile prižgane baklje leNoc pa je bila mrzla. Snega do kolena. Ja­za okras. Povsod je dišalo po kuhanem vinusno nebo s tisocerimi zvezdami in luno. Od in klobasah. Kazalci na uri so se približaliglavne ceste so prižgane baklje preko mostapolnoci. Odštevanje… in nastopilo je novovodile do igrišca. Tam pa so iz snega naredilileto. Cestitali smo si z vsemi vašcani, zaple­velik in širok stolp, visok kot drevo, na kate­sali še en valcek z ocetom in odšli domov. rega je vodila za lopato široka in trdo zbita Majda Piskernik krožna steza. Na vrhu stolpa sta bili velika Prizor, ki zbudi spomine. Foto: tbb Ranjeni tudi spomeniki, ki so jih ustvarjali rojaki Svet so obšli posnetki zagrebške katedrale, ki je 22. marca ostala brez južnega zvonika, kasneje pa so morali zaradi varnosti odstraniti tudi severnega. V cerkvah so škodo utrpele številne umetnine, ki so jih v minulih stoletjih ustvarjali slovenski mojstri. Da bi mesto spet zasijalo v svoji lepoti bo potrebnih veliko sredstev in strokovnjakov. Obnova bo najbrž trajala desetletja. Cerkev sv. Katarine. Foto: Tomislav Krišto / CROPIX Ogromno škodo je utrpela najlepša zagrebška barocna cerkev sv. Katarine na Gornjem gradu. Delno so unicene iluzionisticna oltarna freska Andreja Jelovška in stropne freske njegovega oceta Franca Jelovška. Poškodovani so stranski oltarji, ki sta jih izdelala Ivan Komersteiner in Francesco Robba, oltarji s slikami Hansa Georga Geigerfelda ter Robbov kip sv. Franciška Regisa. Polona Jurinic