Stari in mladi Slovenec. c. Cveliti. & Cviliti in cvileti imate flere, plangere; cveliti pa tudi affligere. Cvisti. O. Cvitaj - teši florere, germinare, luxuriare, scr. pvi turgere. 8. Rabile bi mi razun cvetti - ku - llcl tudi cvolii m. folium, cvetelu flos, cvetilo, -tivti, -tinikii flores, -tovinu, -tostinii, - tlčinti - čanu floridus; cvetoslovici anthologium. Cestilo. 0. Cestilo je piaculum, cestiti - št% - štiši purgare (cešta praep. gratia, cf. cesta platea et germ. wegen}. <S. Mar ni to čistilo, čistiti purgare, čistilište res sacra, čisticl tudi purgatorium, čistiteli kar čititeli sacerdos, -Usku sacerdotalis, - stvo sacerdolium (cf. treba, trebiti); čistina sinceritas, -stota, - tlnu itd. Č. Času. O. Casu hora, časici niomenlnm, časovlniku i časoslovfi horologiuni. Čašula. 8. In č e s e 1 j a pisele sensus ignotus, primerjate pa vendar z nsl. česulja racemus, ramus decerptus, ki se vjema s stsl. učesati - š% - šeši avellere, nsl. čehati - hniti, odčchniti, odčesati; cf. česati pectere, radere, i colligere na pr. ne oti trlnie česjuti sraokvi; čes lignum fissum, češmenije sarmenta. Čvriistu. 0. Na pr. kamenl, solidus; črustvu firmus, sincerus, principalis, gravis; čerstvu, - stvo fortiter, črustvina res gravis, - stviti - vlj% - viši firmari (rad. krdh suff. tvu, uti mriitvu a rad. mr). Čeznati. 0. Cezn^,-neši deficere, languescere, - netl moe lice; navadniše iscezati - znati za izčczati tolli, evanescere. 8. Pa ni iz nsl. čez, črez, čerez za stsl. čresii, črezi praep. a) cum acc. ultra p. črezl obyčaj, volju, silu, čresii vremena nekaja, -moženije vaše, -dlni, stigrešihu čresl meru; b) cum gen. črezi vremene, — jestistva. 0. Orez, čerez, kerez cf. gr. xdgcnog obliquus; stsl. čresuzakoniti contra leges facere, -niinu Iegi contrarius, -merinii immodicus. Čelesinii. v S. Celeslnu adj. je stsl. praecipuus, principalis, iz thema čelo, olim gen. čelese, čeliniku praefectus; kaj pa čelešnik? feljadi. 0. Oeljadi f. familia, populus, sarcinae; čeljadinii mancipium, - ditu adj. familiam habens p. otecl - tyj paterfamilias, carii - tyj. 8. Po hrovaško-serbskih knjigah se bere pogostoma čeIjad, kučna čeljad, (Hausleute). Čemeri. 0. Ičemeriim. venenum, cicuta; -rinu, -ritu venenatus p. strela čemerita sagitta veneno imbuta, čemeritti dlnu pro Ijutu dini, čemerica helleborus, - čno vino. 8. I nsl. čemer venenum; ira, furor, fel, hrov. nausea; cemerika helleborus, črna čeDierika veratrum nigrum; čemerno življenje; ne bodi tako čmerikast! Čirii. v 0. Ciru abscessus, čirej pustula. 8. Nsl. i hrov. je čiraj, čirjak ulcus, pustula. Članti. 0. Tudi členii i členii, članikti articulus, verižlnii compages, članovinu adj. articulorum, - vno slstavljenije; cf. scr. kr vertere et lat. vertebra gr. xwXov. 8. Navadno mi je člen, členek, a po hrov. serb. tedaj tudi po stsl. pišem član, članek, članci itd. Čruvenu. 0. I čruvinu adj. ruber; čruuiinii adj. ruber, rufus, čriivIjenu, črulenu (cf. nsl. prlje pro prvlje) coccineus, čruvenica byssus, - veni f. - vljeni f. color coccineis, - vljenici rubrica, čruminosti rubedo, - nistvo color ruber; čriiviti rubefacere, - vljenovati sg, - ljeneti s§, čruounovati sg, - mineti s§ rubere. 8. Jugoslovani pijd vino cerveno ili cerljeno t. j. rudece; stsl. čruminoje morje t. j. rudeče morje; čruvenli subst. iu. sacerdos saecularis, črunici pa monachus, - nica nionialis. Čuvu. S. Dobro mi služijo razne oblike stsl. čuvu, -vcnije, -vltva, -vistvije, -stvo, čujstvo sensus; čuvitvo, -vistvo .sensorhmi, -stvilo organum sentiendi, čutovinti insignis (stsl. štutiti cf. nsl. čutiti sentire); čuvinti, -stvlnu sensibilis, iz čuti, čuvati audire, - vistvovati sentire itd. Čgstu. V 0. Cgstti adj. densus p. - sta migla (nasprot reduko, comparat. čgštiji et čgsteji}; čgsto saepe, frequenter, čgsta -šta, -stina fruticetum, -stiti frequentare, -stostl, - stota frequentia, densitas. i& I nsl. često, comp. češe, češče t. j. večkrat, gosteje. (Scr. čit, čint cogitare, olim fortasse etiam colligere, cf. Iat. cogitare et germ. dichten cum dicht).