Neftaf ozgodovlnl fobaho. O tobaku se je že zelo mnogo pisalo n to pod najrazliCnejšimi vidiki. Že v šoli so nas uCili, da kajenjc škodujo zdravju; nekateri niso verjeli ler so se po »srečno prestani izkušnji«, o katere lpposrednih posledicah ne bom raz- pravljal, kajenja le oprijeli. Ilocein pa podati le nekaj zgodovinskili črtic, po katerili bo čitatelj mogel spoznati, 'kako si je tobak po »vztrajni borbi« končno veudaiie priboril mesto v evropskih deželah in to med prav vsemi sloji. Tobaka (Nicotiana L.) je okoli 40 vrst, katerih domovina je — z malimi izjemami rastočih v Juž. Aziji in Avstraliji — Amerika. Zato ni čuda, če je z odkritjem Novega Sveta v zvezi tudi pojav tobaka pri nas. Že Kolumb je 1. 1492. našel pri prebivalcih otoka Guanahani običaj, kaditi tobak v obliki cilindrastih zavojev, imenovanih t a b a c o s. Po nekem drugem sporočilu pa naj bi ime tobak izviralo od otoka Tabago, ali pa od province Tabako v Osrednji Ameriki. Tudi na Haitih, Yukatanu in Mehiki je bila že pred prih-odom Evropejcev uporaba tobaka znana, medtem ko v juž. Ameriki ne. Pri Indijancili severne Amerike ja bila ta razvada že zelo stara, ikot to dokazujejo najdcnine starinskih pip. V Evropo pride tobak v 16. stoletju in sicer sprva le ikot lepotna rastlina, kasneje pa jo uporabljajo tudi y zdravilne svrhe. Francijo seznani z njo Jean Nicot (L 1560), po ikaterem dobi latinsko ime »Nicotiana« (Nikotin!). že za Ludovika XIII. se uporablja v Franciji njuhalni tobak. L. 1565. prinese iz Francije tobakovo rastlino v Nemčijo Adolf Occo, mestni fizik iz Augsburga. Tudi Italiji je koncem 16. stol. posredovala tobak Francija. V Rimu sa- mem je bila že v 40 letih 16. stol. uporaba njuhalnega tobaka po Špancih tako razširjena, da je papež Urban VIII. proti tej razvadi izdal poseben dekret, iki je ostal v veljavi skoro 100 let! Vendar je uporaba njuhalnega tobaka tako zelo narasla, da so n. pr. Benetke že 1. 1657. dale proizvodnjo in prodajo tovrstnega tobaka v zakup, fcar je prineslo državi okrog 40.000 dukatov! Kajenje pa so nekako sredi 16. stol. zanesli prvo v Španijo mornarji na po¦vratku iz Amerike, medtem fco so iz Virginije vrnivši se ikolonlsti (1. 1586.) naučili kaditi — Angleže; angleški vojaki — najemniki pa so zanesli kajenje za &asa tridesetletne vojne v Nemčijo, in nekako istočasno začne osvajati tobak tudi Baltiške pokrajine. Sorazmerno najkasneje se je »kraljestvo nikotinovo« razžirilo tudi na Turško (1. 1655.). Vendar predno si je »žlahtna travca« tudi na evropskiii tleii pi-iijoi.ua »domovinsko pravico«, so njeni čestilci morali od strani svetne, ikakor tudi duhovske gospode pretrpeti nešteto neprilik. Omenil sem že tozadevno prepoved papeža Urbana VIII. in teologi kakor tudi drugi moralisti 17. stoletja so v besedi in tisku napovedovali boj »liudičevemu dimu«. Sodobni angleški kralj Jakob II. je obremenil konsum tobaka s težkimi davki. — V Turčiji so prvim ikadilcem zabijali pipe skozi nos, v Rusiji pa so jim še 1. 1634. za ikazen rezali nosove. — Kljub temu pa se je število tobakarjev vedno večalo! Evropske vlade pa, !d so fcmalu spoznale, da jim baš v tobaku ležijo ogromni finančni viri, so tobakovo kulturo in fabrikacijo začele celo pospeševati, s čimur so bili otvorjeni novi viri v državne blagajne. Tudi naša ikraljevina ni ena med zadnjimi, kar se tiče proizvodnje tobaka (duhana). Najboljši proizvodi pri nas so v Južni Srbiji, Črni gori, Hercegovini in Dalmaciji, Iki predstavljajo več kot polovico pridelka vse države. Če vzamemo v pošt&v dejstvo, da m ale površine vržejo že precejšen pridelek, in to v ikrajih, icjer hi druge poljske kulture spričo terensko-klimatičnih prilik ne zadostovale, ozirorna ne uspevale ,tedaj laliko trdimo, da so tobakovi nasadi za našega malega človeka v južnih ikrajih prav nic manjšega gospodarsko-socialneea pomena kot za naše ljudi vinske gorice.