čtev. 24 — Leto V. PTUJ, 13. junija 1952 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO » UPRAVA PTUJ, MLO, 0. NADSTR. - fELlifON OT. 136 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKJ PTUJ 8TbV. 64i-90323-0 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOŽE ROKOPISOV Nfi VRAČAMO e> TISKA MARIBORSKA nSKARNA Cena din 8.— Ise socialistično zdravstvo linije poiskati lelos vse iDberhaiozne bolnike v okralo Ena najhujših in najbolj pogubnih bolezni na vasi in v mestu je jetika. jetika je množično obolenje. Raču- namo, da je v našem okraju približno 1.600 ljudi bolanih na sveži jetiiki. Sko- paj vsaki deseti mrlič je žrtev jetike. Tuberkuloza je socialna bolezen. Šte- vilo bolnikov je odvisno namreč od vseh družbenih nevšečnosti kot so: sla- ba telesna odpornost, naporno delo, ne- zadostna hrana, nezdravo stanovanje itd. Ravno zato pa, ker je tuberkuloza množična in socialna bolezen in ker imamo danes dovolj možnosti za us- pešno in radikalno borbo proti njej, tuberkuloza ne more biti več stvar bol- nikov in poklicnih zdravstvenih de- lavcev, temveč je iK>stala važen pro- blem vsega ljudstva. Tuberkuloza ni podedovana bolezen, temveč je pridobljena v toku življenja. Sirijo jo jetični bolniki, okužujejo se pa ond, ki so postali zaradi nepovoljnih življenskih pogojev ali socialnih prilik kot pravimo, telesno neodporni. Obo- levajo zlasti oni, ki so kulturno zao- stali in ne poznajo nobenih pravil o zdravem ali higienskem načinu živ- ljenja. V našem okraju je dovolj prvih in drugih. Mnogo je sejalcev tuberku- loznih klic, mnogo je telesno izčrpanih in oslabelih, še več pa je v zdravstveno vzgojnem smislu nekulturnih ljudi. Tuberkuloza ni nobena nepreprečljiva bolezen, temveč je imamo toliko, ko- likor je sami hočemo imeti. Pljuvanje na tla, kašljanje, kihanje in govorenje v človeka, tesna, umazana in nepre- zračena stanovanja, neupoštevanje o- sebne in razne druge higiene, naporno delo pod nezdravimi pogoji, nedovoljna prehrana, pijančevanje, množični po- javi oslovskega kaši j a, prehla jenih pljuč in ošpic pri otrocih, slaba obleka in obutev, zanikmost in otopelost lju- di, nepoučenost ljudstva o vzrokih, po- sledicah in možnostih borbe proti na- 'Mp)i^vim boleznim, vse to so momenti, 'ki igrajo zelo važno vlogo pri širjenju tuberkuloze v našem okraju. Mnogo nevarno jetičnih ljudi hodi med nami, ko sploh ne vedo, da so je- tični. Saj so splošni znaki jetike kot na primer zbadanje, pokašljevanje, zvi- šanje temperature, znojenje, neješčnost in hujšanje mnogokrat spremljevalci tudd raznih drugih nejetičnih obolenj, kakor na primer katarjev, prehladov, re-vmatizma itd. Jetični ljudje običajno ne čutijo kakih posebnih bolečin. Jetika je nalezljiva, vendar počasi potekujoča in vztrajna bolezen. Med vsemi ostalimi boleznimi jih umre naj- več za j etiko. Socialistična družba tega ne more več trpeti. Kot napredna družba se dobro zaveda, da je njena bodočnost odvisna od zdravega naroda, ki ga ne bodo ogrožale socialne bolezni, ker je oblast v rokah, ki delajo v interesu delovnega človeka in je tudi v njenem lastnem interesu splošno blagostanje Vsega delovnega ljudstva. V sod- Ialistični državi so pa tudi dane vse itiožnositi prave sistematične in uspešne borbo proti tuberkulozi s skupnimi na- pori ljudske oblasti, strokovnjakov in Vsega delovnega ljudstva. Ko smo z gigantskimi koraki napre- dovali v obnovi gospodarski gra- ditvi, smo prišli tako daleč, da danes Že lahko žrtvujemo težke milijone za Protityberkulozno borbo. Danes so dani Pogoji za uspežno zaščito ljudskega ^ravja. Danes se že lahko lotevamo jetik^i. pri korenini. Socializem daje na- šim vasem in mestom vedno večjo Riož^iost zdravstvene zaščite pred mno- gimi boleznimi. Mnogo večjega pomena je namreč Preprečevanje bolezni, ki ga lahko iz- vaja socialistično zdravstvo s pomočjo ljudske oblasti masovno nad celimi po- Itrajinami, kot pa dragoceno in nesi- 8yrno zdravljenje iX)sameznikov v bol- i^icah. Eden od najuspešnejših preprečit- Venih ukrepov v borbi proti tuberku- lozi je rnnožično rentgensko pregledo- vanje na vasii s pomočjo posebne me- ^de, ki se imenuje fluorografična pre- iskava (preiskava na luč). S takšno Posebno in zelo praktično metodo od- •^^'jemo na licu mesta vse jetične bol- nike na vasi, nakar jih pošljemo nn ^ezplačno zdravljenje v dispanzerje, l^lnice in sanatorije, njihove svojce njihovo okolico pa na ta način zava- ^jemo pred nadaljnim okuževanjem. Socialistična država pa razpolaga tu- z učinkovitimi socialnimi ukrepi za ^stranjevanje revščine, zaostalosti in slehernega socialnega zla, med katerim 1^ množičen pojav tuberkuloze ali je- ^ke eden največjih. Edino socialistična ljudska oblast je ^sobna zajeziti to veliko ljudsiko ne- ^]^o. Z uresničenjem dobrih ekonom- ^^ih in socialnih pogojev bo množično ^^zbolevanje na tuberkulozi postalo ^^^o redek pojav. Socialistično zdrav- ^'Vo nudi našemu ljudstvu najnovejše pridobitve v odkrivanju in pobijanju mnogih socialnih bolezni, med kateri- mi so ravno kužne bolezni najbolj za- stopane. Ljudstvo naj popolnoma za- upa našemu zdravstvu in naj opusti vsa praznoverja in mazaštva. S pasjo ma- stjo nc bomo ozdravili tuberkuloze, pt« tudi ne z rožami in vražami. Jetika je trdoživa in zahrbtna bolezen, pa zato rajši zaupajmo našim zdravnikom, ki imajo vse možnosti, da s svojim znan- jem in primernimi sredstvi brezplačno ugotovijo vsako tuberkulozno obolenje ter ga začnejo pravočasno zdraviti. Na- ši socialistični zdravniki so tihi in ne- utrudljivi borci proti obolevanjem in proti smrti. V ptujskem oki-aju bodo letos v me- secu juliju in avgustu posebne zdrav- stvene ekipe presvetlile s specialnimi rentgenskimi aparati v vseh vaseh pre- bivalstvu pljuča, srce in ostale organe prsnega koša ter na ta način odkrivale nevarna prsna obolenja, v prvi vrsti seveda pljučno tuberkulozo. Do sedaj se je dogajalo, da je mnogo tuber- kuloznih bolnikov prišlo k zdravniku prepozno, potem, ko so že okužili šte- vilne svojce in ostale prebivalce svoje bližnje okolice. Pa tudi zdravljenje tuberkuloze je mnogo manj uspešno ali pa celo nejnogoče, če dobimo bolnika v poznem stadiju obolenja. Tudi to je eno od mnogih znamenj kulturne za- ostalosti ljudstva, če se bolniki pre- pozno javljajo svojim zdravnikom. Od slej naprej mora biti pri nas drugače. Letos bomo praktično odkrili vse tu- berkulozne bolnike v celem okraju: one z že razpadajočimi pljuči, kakor tudi vse začetne stadije tuberkulozne- ga pljučnega obolenja. Marsikateri od pregledanih bo razočaran, ko bo zvedel resnico. Kajti nemalo je takih, ki niti ne vedo, da so bolni, še manj pa se za- vedajo, v kakšni nevarnosti so sami in njihova okolica, ki jo okužujejo. Za- četno razočaranje se bo pa spremenilo v prijetno zavest, da je bila njihova bolezen še pravočasno odkrita, kajti od tega zavisi njihova nadaljna zdrav- stvena usoda. Biti pravočasno odkrit, pomeni imeti možnost 100% ozdrav- ljenja. Mislim, da ne bo človeka v našem okraju, ki bi ne hotel izrabiti takšne ugodne prilike, ki mu jo nudi ruaža ljudska oblast preko svoje zdrav- stvene službe. Ker je jetika zelo ne- varna družbi, ki ima zaradi tega veliko gospodarsko in kulturno Ugubo, se zdravstvo ne more zanašati na bolnika samega, niti na njegovo okolico, pa tudi ne sme čakati, da se oglasi pri zdravTiiku sam, ali. da ga pošljejo na preiskavo njegovi sorodniki ali pri- jatelji, temveč je dolžnost zdravstvene službe same, da si na terenu poišče bolnika. Samo rentgenski žarki nam dajo zanesljiv odgovor na vprašanje' ali je kdo na pljučih bolan ali ne. Zato pa o rentgenskimi ^parati ven na de- želo med naše ljudstvo. Sele na ta na- čin bomo dobili zanesljivo sliko o de- janskem stanju tuberkuloze na primer: v naših revnih Halozah, na bogatem ptujskem polju in v z šmarnico po- raščenimi Slovenskimi goricami. To pa nam bo tudi omogočilo pravilno po- razdelitev dela naše protituberkulozne službe. Za vsako veliko akcijo je pa po- trebna temeljita predpriprava ali or- ganizacija in prepričfvalna propaganda. Naše delo moramo izvesti 100%. Vsem ljudem v okraju je treba pojasniti ve- lik pomen letošnjega množičnega rent- genskega pregleda pljuč. Na splošno ne bo težko piidobiti ljudi za to akcijo saj je vsak radoveden, kakšna je pod nepristranskimi rentgenskimi žarki vi- deti njegova notranjščina. Letošnja fluorografska akcija spada med najmočnejše orožje v borbi z jetiko v ptujskem okraju. S to akcijo bomo odkrili verjetno na stotine novih doslej nepoznanih tuber- kuloznih bolnikov, ki jih bomo pravo- časno spravili k zdravljenju, skrajšali njihovo nesposobno-st za delo, prihra- nili njim in njihovim družinam mnogo nevarnih tuberkuloznih bacilov in sle- dnjič prekinili začarani krog, v kate- rem se jetika širi. Jetika — to vemo z vso gotovostjo — je bolezen, ki se ne da spraviti s sve- ta Nekatere napredne države so že mno- go prej začele s takšnimi masovnimi rentgenskimi pregleui pljuč in rezultat tega je bil: tuberkuloza je začela ra- pidno padati, tako da pri njih danes tuberkuloza ni več eden od najvažnejših zdravstvenih problemov. To bomo do- , segli tudi v ptujskem okraju, naši re- publiki in zvezni državi. Pred okrajnim mladinskiin festivalom v Ptuju Mladinski dnevi ozir. festivali, ki so bili predvideni po okraju, so se po ve-' čini že izvršili. Za vse te festivale lah- ko trdimo, da so bili v glavnem dobro pripravljeni, kar lahko sodimo po za- dovoljstvu ljudi, ko so se iz teh festi- valov vračali domov. Marsikateri je morda pred festivalom dvomil Češ kaj bo mladina napravila, ko je pa gledal programe, ki jih je mladina, seveda s pomočjo starejših ljudi z izkušnjami, pripravila, Je lahko z zadovoljstvom ugotovil, da že več časa kaj takega v dotičnem kraju ni bilo. Vse to kaže, da mladina lahko marsikaj napravi, če se ji nudi pomoč in se jo zna zainte- resirati. V nedeljo 15. t. m. si bomo lahko ogledali med drugim še tak festival v Središču in Ormožu. 2e od meseca aprila naprej je mno- go govora in tudi priprav za okrajni mladinski festival, ki se bo vršil v tem mesecu, 21. in 22. Junija. V okviru okrajnega festivala si bomo lahko ogle- dali razne zanimive stvari. Nastopala bodo kulturno-umetniška društva. Vi- deli bomo »Razvalino življenja« od Finžgarja po IZUD Cirkulane, prav- ljično igro »Pastirček in princeska«, ki jo bodo Igrali pionirji iz Cirkovec, »Planinsko rožo«, ki jo bo igral SKUD »Anton Ingolič« iz Majšperka, »Kralj na Betajnovi«, ki jo bo igral IZUD iz Gorišnice, itd. V soboto 21. junija 1952 bo ob 20. url zvečer akademija s slavnostno otvorit- vijo na Titovem trgu. Na akademiji bodo nastopali pionirji iz Mladike, mla- dina iz gimnazije Ptuj, mladina iz šole učencev v gospodarstvu Ptuj, mladina iz glasbene šole Ptuj (violina solo, kla- rinetista, pevski zbor itd.), pionirji iz šole Breg itd. Glavni spored festivala bo pa v ne- deljo 22. Junija. Ze v ranih jutranjih urah bo igrala godba budnico po Ptuju, nato bo pa napad na Ptuj in obramba z uličnimi borbami. Sodelovali bodo mladinci predvojaške vzgoje, PAZ, re- zervni oficirji itd. Po izvršenem na- padu bo ob 7. uri pred Mladiko zbor vseh, ki bodo nastopali na festivalu (predvojaške, gasilcev, članov telovad- nega društva »Partizan«, PAZ itd.), mladinskih aktivov in pionirjev. Od tu bo krenila povorka na Titov trg, kjer bo kratek govor, podeljevanje diplom In pohval najboljšim centrom oz. akti- vom in raznim igralskim in drugim skupinam, ki so se najbolje pripravili za festival v svojem centru. Po tem svečanem delu festivala bo do 12. ure kulturni spored na Titovem trgu, kjer bodo nastopi raznih (pionir- skih, mladinskih in mešanih) pevskih zborov Iz mesta in okraja, folklornih skupin (med njimi tudi folklorna sku- pina pod vodstvom Koržeta iz Cirkovec in folklorna skupina iz Markovec), raz- nih orkestrov, harmonikašev itd. Poleg tega sporeda se bodo vršila tudi druga tekmovanja, kot okrajno tekmovanje strelcev, šahovsko tekmo- vanje, nogometne tekme, motorne In kolesarske dirke Itd. Popoldne bodo na fizkulturnem sta- dionu v Ljudskem vrtu fizkulturni na- stopi. Nastopala bodo vsa telovadna društva »Partizan« iz okraja, gasilci In gasilke s prostimi vajami, mladinci predvojaške vzgoje pa z vajami s pu- škami. Od 17. ure dalje bo ljudsko rajanje v Ljudskem vrtu. Nastopala bosta z novim programom tudi Marulek in Matjašek. V okviru festivala bo trgovska mreža organizirala veliki sejem z bogato Iz- biro vsakovrstnega blaga. Odprte bodo vse trgovine trgovskega podjetja »Pre- skrba« Ptuj. Na velikem srečolovu, katerega do- bitki bodo vredni nad tri sto tisoč di- narjev, boste lahko poizkusili svojo sre- čo. Za par dinarjev boste lahko dobili svinjo, ročno uro,, moški plašč, obleko In razne druge lepe dobitke. Vstopnina na vse te sporede, razen gledališča, je 10 din, s katerimi si boste nabavili značko. Zato pohitite In si čimprej nabavite pri mladinskih akti- vih značke festivala. V kolikor jih še ti nimajo, naj jih takoj nabavijo na OK LMS v Ptuju. Kdor pa ne bo imel prej možnosti za nabavo značk, si jo bo lahko preskrbel na okrajnem fe- stl valil. Podrobnejši program festivala bo ob- javljen v naslednji številki Ptujskega tednika. Ptujska železniška delavnica je bHa oohvaliena Ptuj, 10 jun. (-ik). Danes popoldne $o se zbrali vsi delavci ptujskih želez- niških delavnic na proslavi v železni- čarskem domu, da proslavijo veliko zmago — prejeli so pohvalo od mini- strstva za promet FLRJ Sestanek In proslavo je otvorll tov. Sven.«ek. predsednik sindikata železni- čarjev. Nato Je spregovoril nekaj besed tov. Papež, ki je pokazal ptujskim že- lezničarjem nadaljno pot polno uspe- hov, pohvalil njihovo dosedanje delo in niihov trud pri izvršen ju plana. Na- to je slovesno izročil pohvalo mini- strstva predstavnikom železničarjev Za niim 1e spregovoril nekaj toplih besed tov. Koren, ki je poudarU, da bodo morali napeti vse sile, da bodo z uspe- hom dovršili svoj plan. Izpolnili naloge, ki jih Jim stavljajo naša Partija, tov. Tito in naše ljudstvo. Takoj za njim Je tov. Horvat podal v kratkem vsebino dela, ki so ga opravili lani, poudaril pa je, da se bodo morali še nadalje boriti za svoj uspeh, da bodo lahko s pono- som še nadalje obdržali naslov enega naših najboljših železniških kolektivov. 5ef postaje in tov. Nunčič sta tudi z vsem srcem čestitala kolektivu ob nje- govem uspehu. V diskusiji so delavci nato sklenili, poslati protestno resolucijo škofu Vovku za njegovo proti drža vno, delo. I Tako so si ptujski železničarji pri-j borili naslov enega naših najboljših; železniških kolektivov in upajo, da ga i ne bodo kmalu izgubili. Sklepi zasedanja OOOF Ptuj nakazujejo pot kmečkemu zadružništvu Po referatu predsednika okrajnega odbora Osvobodilne fronte za ptujski okraj tov. Tramšeka na zadnjem za- sedanju dne 4. junija, ki smo ga ob- javili v zadnji številki, se je razvila živahna diskusija. Številni diskutanti so razpravljali o mnogih problemih kmečkih zadrug, kmečkih delovnih za- drug ter različnih drugih. Nekateri so se zavzemali za to, da bi družba pod- pirala predvsem tiste, ki iz lastnega nagiba hočejo dvigniti In Izboljšati proizvajalna sredstva, drugi so raz- pravljali o organizacijskih oblikah ži- vinorejskih združenj, naslednji zopet o zadružnih ekonomijah. Mnogo disku- tantov je bilo iz Haloz in ti so go- vorili o obnovi vinogradov ter o vpra- šanjih, ki so s tem v zvezi. Diskutanti s Ptujskega in Dravskega polja so razpravljali tudi o pašnikih in go- zdovih, ki so jih pred ustanovitvijo KDZ upravljali KLO, oz. še prej ob- čine in ki so bili pozneje dodeljeni KDZ. Sicer pa Je vsebina diskusije glede teh vprašanj razvidna iz sklepov za- sedanja, ki jih prav tako dobesedno objavljamo. Pred zaključkom diskusije Je bilo še govora o razrešitvi odbornika okraj- nega odbora OF Hrga Franca Iz Dor- nave, katerega so sovaščanl na mno- žičnem sestanku razkrinkali kot so- delavca okupatorja. Zaradi tega In v zvezi s prestopki Iz bližnje preteklosti je omenjenega OOOF soglasno sklenil izključiti. Skfepi: CK KPJ je s svojim pismom o delu na vasi že lani v jeseni opozoril na nekatere bistvene probleme naše gra- ditve socializma na vasi. OOOF okraja Ptuj ugotavlja, da so se naše politične in gospodarske organizacije, predvsem pa odbori naših množičnih organizacij ter Upravni odbori KZ in KDZ pre- malo poglobili v vsebino pisma CK KPJ, niso ga v dovoljni meri tolmačili našim delovnim kmetom in jih tako pripravljali na nujno aktivno borbo za izvedbo nalog. Ta neaktivnost je omo- gočila raznim reakcionarnim ostankom, predvsem pa zagrizenim klerikalcem, ki jim je napredek našega gospodar- stva trn v peti, da širi lažno propa- gando o napačnih poteh naše sociali- stične graditve in tako hromi delovni polet naših ljudskih množic. Da se odpravijo slabosti v doseda- njem delu, zlasti da lahko množične organizacije izvedejo široko politično akcijo in da se začno intenzivno uva- jati nova gospodarska načela, sprejema OOOF sledeče sklepe: I. Uspehi naSe graditve v Industriji so danes tolikšni, zlasti po prevzemu na- ših gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih, da se v njih že razvijajo pravi socialistični odnosi. V kmetijstvu smo na tej poti le malo napredovali, ker se proizvodnja ni bistveno dvig- nila — niti pocenila. Nujna zahteva socialistične graditve na vasi so mo- dema kmetska gospodarstva, ki bodo z uporabo vseh naprednih gospodarskih metod dvigala kmetsko proizvodn,fo. Pri tem je najti oblike, ki ne bodo kmeta z administrativnimi ukrepi si- lile k ustvarjanju takih kmetskih go- spodarstev, temveč take. za katere se bodo delovni ^metje ob spoznanju eko- nomske nujnosti sami — prostovoljno odločili. Elementi neenakopravnosti so še močno usidrani — tako v kmetijski proizvodnji kakor v odnosu med me- stom In vasjo. Dvis: kmetijske prolz- vodn.je v smeri industrijskega nivoja pa je predpogoj za odpravo neenako- pravnosti in za dvig življenjskega standarda. 11 Splošne kmetijske zadruge morajo predstavljati osnovne enote socialistične graditve na vasi. KZ mora biti usta- nova kmetov na vasi, ki ščiti njihove interese, jim z uporabo strojev moder- nizira proizvodnjo, snravlja njihove pridelke na trg in jih usposablja za tržno konkurenco. Preko svojih odse- kov mora oskrbovati svojim članom čim boljša semena In plemensko živi- no, skrbeti za selekcijo živine, z uva- janjem novih nasadov in drevesnic ter trsnic obnavljati vinograde In sadov- njake. Ustanavljati ,1e treba take od- seke, ki odgovar.Ia,io gospodarskemu območ.hi zadnipe. Posebno pažnjo mo- rajo KZ posvečati zadružnim pose- stvom, ki jih je treba usposobiti za čim' naprednejšo in kvalitetno proizvodnjo, tako da postanejo žarišča moderne kmetske proizvodnje, ni. Ze pri ustanavljanju KDZ so se po- javili gotovi nedemokratični pojavi. KDZ niso dale tega. kar je skupnost od njih želela, zato Jih moramo ostro kritizirati, ne KDZ kot KDZ, temveč način njihovega ustanavljanja ter način njihove notranje ureditve. Sistem na- grajevanja in razdeljevanja pridelkov pod krinko socializma je dejansko uvajal izkoriščanje in neenakopravnost v KDZ. Zadruge do sedaj niso plače- vale za zemljo, ki jo je kmet vložil v zadrugo, nobene najemnine, kar je ne- pravilno, zato je potrebno, da zadruge takoj začno plačevati najemnino. Glede ohišnic naj se zadružnih:! sami odločijo v svoji zadrug! — a na osnovi svoje zavesti — kolika naj bo ohišnica. Pri KDZ Imamo danes tudi razne nekme- tijske obrate, katerih se poslužuje cela vas, dobiček pa s! delijo samo člani zadruge. Te obrate je treba prepustiti splošni kmetijski zadrugi, katera naj zanje Izdela gospodarske račune, ker le tako bodo služil! svojemu namenu. IV. Kmetijske zadruge morajo čimbolj gospodarsko uravnavati svoje poslova- nje. Za vsako dejavnost, ki Jo podvze- majo, morajo predhodno Izdelati go- spodarski račun, k! mora biti zelo kon- kretno preračunan, tako da že v na- prej pokaže, kaj lahko dosežemo in kaj lahko pričakujemo od posameznih vej kmetijskega gospodarstva. Pri se- stavljanju gospodarskega računa mora sodelovati čimveč kmetov, v računu pa ne upoštevati samo tista sredstva, k! jih že imamo, ampak tudi vse nam na razpolago stoječe možnosti, rezervno delovno silo, stopnjo lastnih sil. s ka- tero bomo dosegli najracionalnejšo upo- rabo vseh razpoložljivih moč! za dosego socialističnih ciljev. S tem bo gospo- darski račun postal tudi mobilizacij- sko sredstvo, kmetje bodo videli, kaj lahko dosežejo s svojimi lastnimi sila- mi, zaupali bodo v delovnega človeka- kmeta aH samega sebe. V. Pri vsem tem imajo frontne in ostale množične organizacije največjo dolž- nost pojasnjevati to široko nalogo vse- mu delovnemu ljudstvu. Naj naše poli- tične organizacije na vasi vedo, da ni- majo in ne morejo Imeti drugega dela kot usmerjati tok naše vasi po naj- krajši in najhitrejši poti v socializem. Celotno članstvo Fronte in ostalih množičnih organizacij naj bo tisto, k! bo odločalo In sodelovalo pri izvajanju gornjih sklepov ter naj ne dopusti, da bi o njihovih življenjskih pogojih od- ločali In ukazovali razni špekulanti in reakcionarji, katerim je nujno napove- dati neizprosno borbo, v kateri bo zra- slo močno kmetijsko zadružništvo, bor- bo, v kateri bo zrasla naša socialistična vas. VI. Široko politično mobilizacijo pri tem lahko odigra naše časopisje. Zato je potrebno, da frontne organizacije širijo »Ptujski tednik«, list pa bo postal kva- liteten in zanimiv le pod pogojem, če se bo Iz njega videlo delo In življenje naših ljudi. Zato naročamo vsem front- nim organizacijam, da pošiljajo poro- čila o svojem delu, poročila o dobro Izvedenih delovnih sestankih, o dela upravnih odborov KZ in KDZ itd. Široko problematiko našega kmet- skega življenja bo prinašal tudi štiri- najstdnevnik »Naša vas«, ki ga naj frontne organizacije naroče in pripo- ročajo svojim članom. Stran 2 .PTUJSKI TEDNIK« Ptuj. 13. junija 1952 ... in proračunske ustanove ^ ustvarjanfe lastnih dohodkov Svet za gospodarstvo pri OLO Ptuj Je na svoji seji razpravljal o proračun- skih dohodkih in proračunskih izdatkih OLO. Člani sveta so resno diskutirall o posameznih postavkah predloga prora- čuna, del diskusije pa je bil posvečen predvsem proračunskim dohodkom in njih ustvaritvi. Poleg dohodkov iz gospodarstva in dohodkov od prebivalstva, predstavljajo važen vir proračunskih dohodkov tudi sredstva, ki jih ustvarjajo posamezni uradi In proračunske ustanove. To dej- stvo po mnenju članov gospodarskega sveta ni bilo v dovolj ni meri izraženo v predračimih, ki so Jih posamezni uradi in ustanove dostavili gospodar- skemu svetu. Ta ugotovitev velja med drugim tudi za nekatere ustanove so- cialne In zdravstvene službe. Bolnišnica v Ptuju n. pr. zaposluje 158 oseb. Predvidela je 100.000 oskrbninskih dni v letošnjem letu. Od tega števila odpade po statističnih podatkih letno 12—IS^J/o na nezavarovance, torej na bolnike, ki sami plačajo bolniško oskrbo. Ce računamo oskrbninski dan po 500 din, ugotovimo lastne dohodke bolnižnice v znesku 7,500.000 din. Ce dodamo k temu še odgovarjajočo vsoto, ki bi jo naj prispevali uslužbenci bol- nišnice kot povračilo za stanovanje in hrano, pridemo do dohodkov v znesku nad 8 milijonov din, kar je znatno več od 2,060.000 din, kolikor je planirala uprava bolnišnice. Predvideni dohodki bolnišnice postanejo še skromnejši, če jih primerjamo z izdatki v vižini 47,530.000 din, ki so ji po proračunu okrajnega ljudskega odbora zagotov- ljeni. Z ozirom na gornjo ugotovitev je go- spodarski svet sklenil, da se s prora- čunskimi sredstvi ravna zares štedljivo. in gospodarsko in da odgovorni organi posvetijo vso pozornost in skrb tudi ustvaritvi lastnih dohodkov. Podobno nesorazmerje med dohodki in izdatki najdemo v dečjih domovih, kjer znaša oskrbnina za otroka skoraj 6000 din mesečno, kar Je vsekakor, skromno povedano, visoka številka. Gospodarski svet je med drugim pri- šel do zaključka, da so tudi dohodki od zakupa lovišč prenizki in bo pred- lagal LO zvišanje zakupnine. Glede dohodkov od obcestne trave In sadja je gospodarski svet mišljenja, da se bodo ti primemo zvišali, če se bo to prodajalo s pomočjo licitacije. Glede tega je dolžnost odgovornih organov oddelka za komunalno dejavnost, da posveti večjo pažnjo temu viru do- hodkov. V teh dneh sestavljajo svoje predloge proračuna tudi ljudski odbori občin in mest. Treba je, da tudi ti temeljito pretresejo vire svojih dohodkov. NI redek slučaj, da se nahaja v upravi ob- čine kako zemljišče, gramoznica In po- dobno, kar mnogokrat izkoriščajo po- samezniki za neznatno, smešno najem- nino, včasih pa celo brezplačno. Dolž- nost občinskega ljudskega odbora Je, da na področju občine zajame vse te rezerve, ki so Jih dosedanji KLO cesto uporabljali nenačrtno, ali pa se zanje sploh niso zmenili. Samo nekaj navedenih ugotovitev da- je jasne zaključke, da se posamezni organi in ustanove predvsem trudijo - rre^r^o "notrebe glede iz- datkov, ustvaritev lastnih dohodkov pa cesto zanemarjajo. Gospodarski svet je zato sklenil, da bo strogo kontroliral gospodarjenje s sredstvi ter vodil do- sledno borbo za socialistično varče- vanje. P. A. i Seiem plemenske živine v Ormožu Ormož, 1. junija (KM) — Dne 29; maja je bil v Ormožu sejem plemenske živine za področje OLO Ptuj. Prignano je bilo 51 bikov, 12 krav in 14 telic, vse razen 5 glav pincgauske pasme. Živina je bila srednje kakovosti, vendar mnogo boljša kakor lansko leto, iz česar ee da sklepati, da trud agilnega selekcijskfega združenja v Ormožu ni bil zaman. Sejem je bil dobro organiziran, sej- mišče praktično urejeno, pripravljeni so bili okusno izdelani katalogi s celotnim zajetim opisom vsake živali. Ljudska oblast je podprla ta prvi sejem po osvo- boditvi v Ormožu potom dražbe, kar se je vsem zdelo praktično in zelo koristno za napredek živinoreje. Živinorejci so bili zelo zadovoljni in počaščeni vsled udeležbe najvišjih funkcionarjev OLO Ptuj, kateri so potek ocenitve In pro- daje zasledovali z velikim zanimanjem. BUcci so bUi ocenjeni: 1 kom. z oceno Ib, 3 kom. z II, 4 kom. z Ilb, 6 kom, z Illa, 4 kom s III, 13 kom. s Illb, in 14 komadov z oceno IV. Najboljši 12 mese- cev stan: bik z oceno Ib je bil izdražban za 81.000 din. Od 44 priznanih in oce- njenih bikov je bilo prodanih 37 in to po zadovoljivih cenah. Prodajalec najboljšega bika je razen 4000 din za živinski fond vložil na hra- nilno knjižico pri KZ v Ormožu znesek 10.000 din z naročilom, da se uporabi na prvem licenciranju v Ormožu znesek 3000 din za najboljšega negovalca živi- ne (kravarja ali pastirja) soc. sektorja kot nagrado. 3000 dinarjev kot nagrado za najboljšo kravo molznico ter 4000 di- narjev za živinorejca, ki bo imel na tem licenciranju najlepši in najboljši nara- ščaj v starosti od 2 do 8 mesecev. Prva nagrada naj se izroči v gotovini, druga in tretja pa v obliki močnatih krmil. Prodaja potom dražbe, zanimanje okrajnih političnih in upravnih funk- cionarjev za napredek naše živinoreje, dosežene lepe cene za bikce in znesek živinorejca za tri nagrade so pomembna spodbuda živinorejcem, da bodo še z večjo vnemo sodelovali s svojim seleJc- djskim združenjem, zavedajoč se, da je živinoreja temelj kmetijskega gospo- darstva, da edino z združenimi močmi in sodelovanjem prej in lažje dosežemo svoj cilj ter žanjemo za svoj trud obil- ne uspehe. Končni cilj ormoškega selekcljskeg« združenja za prvo desetletko je petkrat- no povečanje rodovniške živine ter zvi- šanje donosa mleka pri rodovniških kra- vah za 50 odstotkov. Sprejete obvezno- sti tega združenja so res velike, vendar so nam delavoljni možje z neutrudljivO ambicijo, ki. so se ziagrizli v to, da pre- orjejo to ledino, zadostno Jamstvo, da bo postavljeni cilj uspešno tudi dose- žen. Razumljivo je, da zaslužijo taka zdru- ženja tudi vsestransko podporo od nad- rejenih forumov. Znano je, da se pra» vilna selekcija ne more uspešno izvajati brez finančnih sredstev. KZ — članice takega združenja bi morale svojo usta- novo finančno podpirati iz sredstev svojih živinskih fondov. Toda so žal ravno ti fondi pri nekaterih KZ zelo pičli ali sploh ne obstajajo, kar je znak za njihovo neagilnost pri sodelo- vanju odkupa živine in njenih proizvo- dov. Zelo pohvalno bi bilo, da bi tudi okrajna podjetja, katera se bavijo v glavnem z odkupom in Izvozom živine takim združenjem finančno pomagale na ta način, da bi del svojega velikega zaslužka (dobička) dala v obliki devia za nakup plemenjakov v inozemstvu, ter prispevale kak znesek, da bi se mo- gla vršiti premovanja živine in slično, kar mnogo vpliva in pomaga napredku in izboljšanju naše živinoreje. Izboljšanje naše živinoreje Je brez dvoma velik doprinos za dobrobit naše skupnosti, zato ne bi smeli stati ob stra- ni križanih rok, temveč vsak po svoji moči in možnosti pomagati agilnemu združenju, da čim prej doseže zaželeni cUJ. KM ,,Dan učencev v gospodarstvu^' in madinski festival Vsako leto se izšola na nižjih strokov- nih šolah precejšen del mladine za kva- lificirane delavce, ki predstavljajo naši skupnosti novi, v socialističnem duhu izobraženi kader. Ljudska oblast je že takoj po osvoboditvi določila za te mla- dince ob rednem zaključku šolskega leta »dan učencev v gospodarstvu« z namenom, da pregleda industrijska in obrtniška mladina enoletno delo in si pripravi delovni načrt za naslednje leto. V letošnjem letu bo imel »Dan učen- cev v gospodarstvu« 22. junij toliko večji pomen, ker bo združen s ktiltur- nim praznikom vse mladine ptujskega okraja, tako srednješolske kakor kmeč- ke in delavskoH>brtniške. To bo velika kulturna manifestacija našega mladega rodu, ki se pripravlja v šolah in delav- nicah za svoje bodoče ustvarjalno delo naši socialistični skupnosti. Učenci v gospodarstvu raznih strok vseh šol ptujskega okraja iz svojih šol v Ptuju, Ormožu in Središču priprav' Ijajo kljub zaključku pouka in vestne- mu delu za končne izpite okrajno raz- stavo svojih izdelkov, ki bo odprta ta dan v Ptuju. Izdelali bodo same prak- tične izdelke bodisi v naravni velikosti ali v miniaturni obliki z namenom, da prikažejo ljudstvu svoje ustvarjalne sposobnosti in spretnosti in s tem svojo zrelost za ustvarjanje potrošnih dobrin. Ze dva meseca pred zaključkom šole* je večina učencev izdelala z veliko vne- mo tehnične risbe z vsemi potrebnimi označbami, tako da bomo lahko razu- meli pri ogledu razstave ves tehnični in delovni postopek prikazanega predmeta. Na važnost te racstave smo opozorili ob koncu meseca aprila tudi delodajalce in starše na rednem roditeljskem se- stanku, ki so vsi razumeli vrednost in značaj tega prikazovanja. Vendar se pojavljajo tudd pri tem lepo in koristno zamišljenem prikazu zapreke, katerih glavni povzročitelji sd delodajalci. Potem, ko so se učenci že odločili za pripravo nekega izdelka, pa zavirajo izvršitev istega mojstri s tem, da ne odstopajo svojim učmcem mate- riala, da godrnjajo zaradi uporabe stro- jev in orodja in celo električne energij« jim ne dovoljujejo uporabljati. Ta slika nam še vedno kaže, da si nekateri moj- stri še niso na jasnem glede naših no- vih pridobitev, da celo ljubosumno ču- vajo za svojimi delavniškimi zidovi svoje znanje, ki pri takih ne more biti najboljše, da smatrajo svojega učenca še vedno kot predmet izkoriščanja, da ga med ostalim tudi ne uvajajo k naj- težjim delovnim operacijam, ki bi si jih po njih mnenju pridobival učenec šele pozneje. Taki se namreč naravnost boje, da bi prikazovali učenci svoje slabo iz- delane predmete in bi tako njih »slo- ves« lahko bil okrnjen Oni mojstri pa, ki si prizadevajo naučiti mladinca vseh dejavnosti, pa komaj čakajo prilike, da bo lahko njih učenec kaj javno prikazal in mu dajo na razpolago ne samo mate- rial, orodje in stroje, ampak so tudi živo zainteresirani pri izdelavi pred- meta. Lepo izoblikovan in tehnično do- vršen izdelek bo najboljše spričevalo takega mojstra in tudi odjemalci bodo naročali svoje izdelke preje pri tajcem mojstru, kakor pa pri onem. ki pri iz- delku ne prikazuje tehnične dovršeno-, sti Posebna komisija bo na razstavi ocenila izdelke in lahko prišla do za- ključka, h kateremu bomo lahko še da- jali učence vuk in kateri za to nimajo pogojev. To bo prišlo do izraza že letos še bolj pa v prihodnjih letih, ko bo šte-! vilo učencev pri novih sprejemih ome-' jeno. Naj omenim Se to, da bo imela.; razstava značaj manjšega sejma, kjer.' bodo obiskovalci lahko kupili izdelane! predmete, odnosno si jih naročili za iz-^ delava Zato prip>oročamo. da naj moj-' stri vsaj v zadnjem času nudijo svojim učencem vse potrebno za izdelavo njih izrelkov, tako da bo vsak učenec dal svoj doprinos k okrajni razstavi. Na mladinskem festivalu in '>dnevu učencev v gospodarstvu« pa se ne bodo izkazali učenci samo z razstavo, temveč bodo sodelovali tudi na fizkultumem nastopu, na predvečer pa na akadem: • -nik Kolektiv Narodne banke v Pty|u - najbolfši v Sloveniji Ptuj, 2. Junija, Preteklo soboto je bila v aejni dvorani MLO Ptuj kratka sve- čanost na kateri so zastopniki Repu- bliškega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov ter Centrale Narodne banke iz Ljubljane izročili priznanja delovnemu kolektivu podružnice Na- rodne banke v Ptuju. Predsednik Republiškega odbora sin- dikata uslužbencev državnih ustanov tov, Potisek, je v svojem nagovoru pou- daril zasluge, ki si jih je pridobil s svo- jim delom kolektiv podružnice Narod- ne bainke v Ptuju v drugem polletju 1951, na podlagi katerih je bil skupno s podružnico Narodne banke v Kranju priznan kot najboljši bančni kolektiv v Sloveniji. Za ocenitev In priznanje pr- vega mesta se je upoštevalo uspešno opravljeno delo, ki je bilo stavljeno bančnim kolektivom na gospodarsko- finančnem polju. S pravilnim izvaja- njem kreditne politike in finančnih predpisov, stalno povezavo s komitenti, vzdrževanjem stikov z višjimi gospodar- skimi združenji, izvedenimi revizijami, pomočjo in instruktažo podjetij, zadrug in ljudskih odborov, zadrževanjem di- scipline po gotovinskih planih ter stro- kovnim študijem, je uspelo kolektivu izpeljati in i^šiti vse naloge s strani vo- dečdh central, političnega ter državno- gosipodarakega vodstva. Kolektivu so bile v zvezi z vsemi gospodarskimi spremembami dane stalno nove odgo- vorne naloge, ki so zahtevale natančno poznavanje vseh predpisov, uredb, ukrepov in neprestano strokovno izo- braževanje. Vse to, združeno še s samim bančnim delom, je zahtevalo preko 5400 opravljenih nadur, V mak priznanja za ves trud In na- por, je predsednik tov. Potisek izročil pohvalno diplomo Centralnega odbora zveze sindikatov Jugoslavije in Glavne centrale Narodne banke FLRJ ter de- narno nagrado Centrale Narodne banke za LRS. Po izročitvi teh priznanj sta kolekti- vu čestitala pomočnik generalnega di- rektorja Centrale Narodne banke tov. dr. Linhart in sekretar Centrale tov. Cesar, ki sta v govorih poudarjala važ- ne naloge, ki so in ki Se bodo postav- ljene pred Narodno banko pri izvajanju gospodarske politike ter vzpodbujala kolektiv, naj tudi v bodoče zastavi vse svoje znanje, sposobnost, se z nepre- stanim Študijem poglablja. Siri svojo ideološko, politiko ter gospodarsko razgledanost. Sedanji čas zahteva cele- ga človeka, ki mora s svojim delom do- kazati, da je vreden, biti član Titov« Jiigoslavlje, Za visoka priznanja se je zahvalil predsednik sindikalne podružnice In namestnik direktorja tov. Izlakar, ki je orisal težave, s katerimi se je stalno boril kolektiv, predvsem vsled pomanj- kanja kadra, ko so bila številna mesta nezasedena in so bm ostali člani radi; tega preobremenjeni. Da se je zamog^^' naloge pravilno re*4ti, kljub nezadost, nemu številu nameščencev, je bil nuji^. [ potreben strokovni dvig kadra s p^^ močjo las'tnih seminarjev in tečajev pa tudi z udeležbo na tečajih, ki jih j^' prirejala Centrala. Stremelo se ie ^ tem, da se čJimpreje in čimbolje usp^ sobijo mlade moči, da so se stareg| Lahko posvetile stalno novim in tež]| nalogam. S tem, ko je sedaj kolektiv prejel še posebne pohvale in nagrad, ter mu je bilo priznano prvo mesto, j,' to za njega častno odlikovanje, za ne, opazno delo, ki pa je na drugi stram ogromnega pomena za celotno go,sp(x darstvo. V imenu kolekfva je zagotovil nav, zočim delegatom, da bo kolektiv vlil ^ svoje delo še večjo borbenost, da bo ^ uspešno gospodarsko politično vzgoj« poglobil program študija, nudil pomo( in hištruktažo delavskim svetom tet upravnim odborom v pogledu bančne, ga poslovanja, družbenega plana ij evidence, jih seznanjal z novimi načeli denarnega ter kreditnega sistema, vzdr. žaval tesno, koristno in trajno sodelo, vanje z vodstvi gospodarskih podjetij In zadružnih organizacij, internemu bančnemu delu posvetil še več pazlji. vosti ter odpravljal napake, ki so se dogajale. Z vsem tem svojim delom bo tako delovni kolektiv podružnice Na. rodne banke v Ptuju prispe\'al svoj delež k izgradnji našega socializma. GiasoYi iz alkoholne inJusirije Prišlo je pismo: »Delavci podjetja »Petovia« prosijo, da bi sindikalni svet pregledal naše podjetje, v katerem se dogaja marsikaj nepravilnega. 1. SindUcalnega sestanka nikdar ni, v pisarni se samo sklene, da Je bU sestanek in se o tem poroča, delavci pa za to nič ne vedo. 2. Sindikat je delil uslužbencem platno za delavske obleke, dobil pa ga je samo Mlakar Blaž za plašč in hla- če, ostali delavci pa nič. Po takem nismo vsd enaki. 3. Marsikatere stvari so nepravilne In Jih ne bom Imenoval, napravite kontrolo in boste sanni našli. 4. Prosim, da bi se pregledale delav- ske plače. Po kateri kategoriji dobiva plačo Mlakar Blaž, ki n-.ni« 'o'« in r*^ vojske in dobi po 44 din na uro, drugi pa nobeden, čeprav so boljši od njega?« Sindikalni svet je na to pismo rea- giral tako, da Je poslal funkcionarja v podjetje, ki se je na licu mesta pre- pričal, da so sindikalni sestanki v pod- jetju po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno. Res Je, da nekateri zapisnik ni popolnoma konkreten z zadolžitva- mi. Prav tako je ugotovljeno, da de- lavski svet v podjetju dela, da se bavi 8 kotikretnlml nalogami In da daje upravni odbor svoje odločitve delav- skemu svetu v razpravo in odobritev. Delavski svet podjetja sestavlja celo- ten kolektiv. Glede delitve platna za delavske obleke Je ugotovljeno, da Je upravni odbor nabavil 60 m platna in od tega razdelil vsem delavcem žveplarne, Id so v sklopu podjetja, 33 m pa je raz- delil članom kolektiva Horvatu. Mla- karju, Kovačiču. Bratiču in tov. Lenčkl. V upravi podjetja je ostalo še 4 m platna. Mlakar Blaž Je znan kot dober de- lavec in sindikalni aktivist, kot obra- tovodja v podjetju odgovoren za pro- dukcijo- In kvaliteto izdelkov. Plača mu je odmerjena po obstoječih pred- pisih ter si jo gotovo tudi zasluži. Po vsem tem Je treba razmisliti, kaj hoče dotičnl, ki razširja o podjetju take In sllčne vesti in kdo Je v ozadju vsega tega. Najbrže si pisec želi, da bi se razsipalo, lomilo In pilo v breme plačnega fonda, da bi bila služba in vestno delo postranska stvar, plača pa kljub vsemu temu visoka. Vendar, treba Je povedati tudi, kar v podjetju ni v redu. To je skladišče za tranzit ter skladišče sladkorja. Tam je vse razmetano, neurejeno, umazano ter potrebno ogleda sanitarne in?nek- dje. Treba Je. da kolektiv kot delav- ski svet v podjetju pregleda potek dela v podjetju, da sproti odpravlja napake ter da se enkrat za vselej otrese vseh nezdravih In Škodljivih razdiralnih pojavov. -vt. Kaj mora vedeti s ndikalni funkcijoi^iar, sleherni delavec in nameščenec Poznati mora tekst uredb, ki so ob- javljene v Uradnih listih vlade FLRJ štev. 18., 20. in 26. kot: Uredba o po- stopku pri odpovedi delovnega razmerja delavcem in uslužbencem gospodar- skih organizacij, Uredbo o oskrbnini, Uredbo o organizaciji posredovanja de- la. Uredbo o plačevanju delavcev in nameščencev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. V tem smislu dajemo za- radi pravilnega izvajanja navedenih uredb in piwezavo med posredovalnico za delo in delodajalci sledeča navodila: na. Toda — te žene niso prišle na vo- litve AF2 odbora, temveč na akademijo v proslavo Tedna matere in otroka. Po soglasnem sklepu odbora namreč na vabilu ni bilo napisano, da bodo volit- ve, češ, da bodo na ta način dobili več žena. I. Postopek prt dajanju odpovedi delavcem in uslužbencem Po novi uredbi o postopku o odpove- di v gospodarskih podjetjih (Uradni list FLRJ štev. 26-52) mora vsako podjetje obvezno doseči sporazum zaradi odpusta s Krajevnim svetom v sodelovanju z sindikalno podružnico dotičnega podje- tja, kadar namerava podjetje odpove- dati prej delavcem v podjetju z do 100 delavci ali najmanj 5 delavcev v večjih podjetjih, kadar namerava odpovedati ženi, vojnemu ali delavnemu invalidu in kadar namerava odpovedati delavcu ali uslužbencu, ki ima preko 10 let de- lovne dobe. 2. Da bi KS Imel Jasno sliko za vsa- kega delavca in uslužbenca kateremu namerava podjetje odpovedati službeno razmerje in da bi se zavzelo čim pra- vUnejše stališče med KS (Krajevnim svetom) in podjetji, je delodajalec dol- žan sestaviti in predložiti KS pismeni predlog za vsakega delavca In uslužben- ca, ki naj vsebuje sledeče: a) Utemeljitev, zaradi česa se dela- vec odpušča (reorganizacija, zmanjšanje delovnih mest Itd.), b) koliko časa je dotičnl delavec-usluž- benec bil zaposlen pri podjetju? C) koliko znaša njegova celokupna de- lovna doba (po podatkih s katerimi raz- polaga podjetje), č) družinsko in zdravstveno stanje delavca, d) na katerem delovnem mestu za- poslen In ali lahko na tem delovnem mestu dela ženska delovna sila, e) ali se lahko na tem delovnem me- stu zaposli oseba z manjšo delovno spo- sobnostjo. 3. Krajevni sindikalni svet se mora v 8 dneh povezati zaradi sporazuma o nameravani odpovedi s podjetjem. Ce se v 15 dneh ne pristopi k skupnemu odločanju odpovedi, lahko podjetje da delavcem odpoved. KS obvesti podjetje pismeno, za katere delavce se strinja, da jih podjetje odpusti in za katere se ne strinja. Ce ni dosežen sporazum med KS in podjetjem gre spor, kadar s.rc za odpoved večjemu številu delavcev pred republiško arbitražo, v ostalih primerih pa pred olcrajno arbitražo, ki je Že ustanovljena pri OLO Ptuj. Odločba re- publiške ali okrajne arbitraže je dokon- čna. V sestav okrajne arbitraže pride vedno po en zastopnik dotičnega podie- tja, katerega odpoved se rešuje. Pripo- minjamo, da se morajo vse odix>vedi, ki so bile podane delavcem in uslužbencem pod točko 1, po 1. aprilu postopati v smislu nove uredbe, kakor tudi za od- povedi, ki so bile dane pred 1. aprilom, pa niso postale pravomočne. V nasprot- nem primeru so odpovedi neveljavne. Vsi oni delavci, katerim je bila dana odpoved in še odpcv-dni rok ni potekel, za katere ni pot. ■ -n sporazum med podjetjem in sindika^o Tganizacijo za- radi odpuste^ se lahko pritožijo proti OdTovedi r» okra'no arbitražo ali pa 73''^/ajo sporazum s sindikalno or- ganizacijo. Taka pismena odpoved mo- ra vsebovati pravni poduk, da ima den lavec pravico pritožbe v 8 dneh po pre-' jemu odločbe na okrajno arbitražo. n. Oskrbnine delavcem in uslužbencem, ki začasno niso v delovnem razmerju V Uradnem listu FLRJ 16-52 je Izšla uredba o oskrbnini in drugih pravicah delavcev in uslužbencev, ki začasno ni- so v delovnem razmerju. Po omenjeni uredbi se delavcem in uslužbencem, ki imajo predpisane pogoje po uredbi iz- plačuje v času nezaposlenosti 50 odst od zadnje mesečne plače odnosno po tarifni postavki, po kateri je bila zadnja plača obračunana. Uslužbenci, ki imajo pravico do oskrb- nine po zakonu o državnih uslužbenciJi se jim za ta čas ne bo izplačevala oskA- nina. Da bi tukajšnja posredovalnica dela, ki izplačuje oskrbnine, imela potrebn« podatke o upravičenosti do oskrbnine za vsakega posameznilodjetj< pa se bodo izognila sankcij, ki so pred- videne s členom 13. Uredbe o postopW pri odpovedi delovnega razmerja. III. Delavci in nameščenci zaposleni P' zasebnih delodajalcih: 1. Uredba o plačevanju delavcev ii nameščencev, zaposlenih pri zasebni' delodajalcih predvideva, da se plač delavcev in nameščencev zaposlenih pi zesebnih delodajalcih določijo s kole ktivno pogodbo, katero sklene z zase bnim delodajalcem ali z več delodajalc v imenu delavcev in nameščencev, ^ so zaposleni pri njih, njihova sindl kalna organizavija. Plače po kolektive pogodbi ne smejo biti nižje od poV prečnih tarifnih postavk za ustrezu kategorijo strokovnosti določenih « delavce in uslužbence, ki so zaposlen v državnih obrtnih obratih. Ce se sindikalni organ ne more spo razumeti z delodajalcem o sklenitvi kolektivne pogodbe, določi plače « delavce in nameščence, za katere jih J bilo treba določiti s kolektivno pogodbj arbitraža, ki se pri tem ravna po M lo^bi 2. člena te uredbe. J 2. Kolektivna pogodba mora vse« vsebovati določbe: J a) o plačah za posamezna delovU mesta oziiroma za pnjsamezna dela; b) o posebnih dodatkih za deloVJ" mesta, za kater« so ti dodatki uvede" in o zneskih teh dodatkov; C) o plačevanju nadurnega in nO' nega dela; d) o dajatvah v naravi; 'Nadaljevanje na 3. stra^ Ptuj. 13. juni>a 1952 »PTUJSKI TEDNIK. Stran 3 Tako ne smemo pripravljati volitev odborov AFŽ, kot so iih v Središču ptuj, 5. jun. (JK) Po novi upravno- ^torialni razdelitvi se vršijo v naših * v;iaah tudi volitve v občinske odbore fft Doslej so to Izvršile že žene v rjjgorcih, Središču, Zavrču, Cirkulanah nekaterih drugih krajih. paradi velikih in važnih nalog, ki jih rtSi* «odboM AF2 v ustvarjanju na- fgdno mislečih žena in v sodelovanju ^ izvrševanju naših gospodarskih na- gtf, je potrebno, da kritično pregleda- kako so se te volitve vršile. Dose- jgnje napake bodo tako laliko vplivale L boljšo Izvedbo v občinah, ki imajo ^ nalogo še pred seboj. V Središču «o bile volitve 11. maja. fehnično so bile zelo dobro pripravlje- ,e. Razposlali so 400 vabil, ki so se jim jene odzvale v lepem številu. Dvorana ^ prosvetnem domu je bila skoraj pol- ja. Toda — te žene niso prišle na vo- Utve AFZ odbora, temveč na akademi- |5 v proslavo Tedna matere in otroka. Pf, soglasnem sklepu odbora namreč na ^abilu ni bilo napisano, da bodo volitve [eš, da bodo na ta način dobili več žena. program Je bil zelo lep: recitacije, posamezfte in zborne, pevske, glasbene jn telovadne točke, ki so jih Izvajali učenci in dijaki osnovne šole ter nižje ^mnazije in mladinke društva »Parti- ,an«. Trajal je precej dolgo. Po kon- janem programu so povedali, da bo to- varlšlca iz Ptuja govorila o nalogah žena v AF2. To so navzoče lepo poslu- šale, ko je pa na koncu omenila, da bodo volitve novega odbora, se je ve- čina dvignila in odšla. Na prigovarjanje jih je potem ostalo kakih 45, ker so jim zagotovili, da ne bo dolgo trajalo. Iz- volile so nov odbor. Med štetjem glasov jim je tovarišica povedala o cepljenju, tovariš Vitori o važnosti Vrtca, raz-, pravljanja o delu in nalogah pa seveda] ni bilo. Razumljivo: žene niso priSlei na volitve, nego na akademijo in h'\n\ je tako pozno, da se jim je res mudilo domov kjer jih čakajo otroci, živina in vsa hiša. Odbor se je pozneje konstituiral, raz-' pravljal o nalogah za bodoče ter spre- jel tudi za tekmovanje v pora^^^tHov kongresa AF2 v Ljubljani primerne točke: vzgojno predavanje, pomoč pri mladinskem festivalu, Ickmo žanjic ter poživitev dela obiskovalk in zdravstve- nih poročevalk. Odbornice same pra- vilno pojmujejo naloge AF2. toda po- trebno je, da o njih razpravljajo tudi z ženami. Treba je. da nase žene vedo, da je AFZ politična orijanizacija in rrt- zen tega borbena organizacija protl^ vsemu, kar je reakdonamo, kar je proti graditvi »ocializma. Volilni sestanki naj v glavnem raz- pravljajo o tem. Morda bo v začetku zaradi tega nekoliko manjša udeležba, toda u«pehl bodo trajnejši, ker bomo na ta način vzgojili zavestne članice: AF2. V večini krajev pa je na teh se- stankih predavanje — po možnosti ja ne sme dišati po politiki — politična vzgoja pa je potem samo mimogrede,' nazadnje kot privesek, za katerega je malo časa, ker se vsem mudi. Neštete naloge, ki jih Imamo žene v javnem življenju, pa naj bodo to go- i spodarske, socialne, vzgojne, zdravstve- ne ali kakršnekoli bomo pravilno lahko vršile le z dobrim kompasom: to je s pravilno ideino-politlčno usmerjenostjo. Zato je premalo, re vplivamo samo na čustveno plat naših žena. To so delale 'n se dolaio vse tisto sile. ki ho'eio ženo drsati v zaostalosti, v odvisnosti in po- korščini višjim duhovnim in posvetnim silam, da bi tako laže zadržali svoje nrivIlCEjIje. ki jih socializem odpravlja. Zato je naloga AF2, da našim ženam jasno osvotljajo vse take pojave, da vidijo zakulisno borbo in prave cilje vseh tistih, ki jih pod krinko nepolitič- nosti, materinskih čustev, vere In po- do>-'ipfa odvajajo od skupnega sodelo- vanja delovnega ljudstva v socialistični Jugoslaviji. Mladinski festival na Potenlaku 8, junij nam je bil preizkusni kamen, bienujemo ga mladinski festival, Po- lenšak z Zamenci, Brezovci, Strejacl In [uršinci so se Btrnili k skupnemu pre- gledu ljudsko-prosvetnega dela. V bo- [atem sporedu, ki se je gladko odvijal n ga niso zavlačevali dolgi odmori, so le najprvo izkazali pionirji. Odkrili so epe sposobnosti. Cebelica-Milica je po- idarila, da »ne laže Ciciban« In »je ant od fare«, kar je bilo zelo prepri- {evalno. S prvim dejanjem otroške igre »Mojca in živali« so nam večji pionirji obljubili, da se ne bodo nehali učiti. Pionirski pevski zbor je z največjo ubranostjo pokazal, kaj zmoreta dobra volja in vztrajna vaja. Puntarska pe- sem »Le vkup, le vkup, uboga gmajna« je odmevala kot nevzdržen krik iz ča- sov našega tlačanstva. Pesem »Sloven- iki smo fantje iz Žile doma« se Je gla- sila kot živa misel koroških bratov. Hrvatska narodna je obrnila naš po- gled tja proti zemlji ob cesti bratstva In enotnosti. Mali pionirji so nastopili ta igrališču. Bistre glavice in gibčna telesca so prav dobro zmagala telo- radno vajo z zastavicami in šopki. Vi- leli smo, da so naši pionirji sposobni n spretni in da bodo z vzajemnim pri- arfcvanjem doma in šole zrasli v do- 3ro ljudi. Samonikla igralska družina iz članov gasilske čete Zamenci je podala resnič- no dejanje iz kmetske igre »Stari in mladi«. Člani, članice in pionirji — vsi gasilci — pa so predstavili njihov kraj s prostimi vajami s sekiricami in s hitro pripravo gasilskega orodja, ko je mladi vodja sporočil, da »šola gori«. Iz vsakega njihovega giba in iz sleher- ne besede se je kazala njihova velika želja po znanju in spretnosti. Mladin- ka - vaditelj ica članic gasilske čete je vse novosti, katere je videla na gasil- skem tečaju v Medvodah, dejansko prenesla v domačo vas. Za take tečaj- nike res ni škoda težkih stroškov, ki «0 v zvezi s tečaji. Mladinska skupina Iz Juršinec se je Izkazala z dvema enodejankama. Prva nas je spravila v dobro voljo in smeh, druga pa nas je spomnila na tiste dni, ko so se vračali naši partizani. Iz dvo- «r'^va »Od železne ceste« se je razločno odvažala njihova nujna potreba po sposobnem in požrtvovalnem Ijudsko- prosvetnem delavcu, ki bi jih pevsko in igralsko uril in dvigal. Ni res, da juršinska mladina spi! Ce na njenem krasnem odru igrajo samo druge igral- ske družine, ni ona kriva. Vstanite le vi, ljudsko-prosvetni delavci! Učite in vadite, preizkušajte in bodrite, hvalite in grajajte! Ne odtegujte se delu za izobrazbo vaše vasi!. Ljudsko-prosvetno delo s Polenšaka se je oglasilo v venčku narodnih pesmi pod naslovom »Večer na vasi«. Zve- neči glasovi mladih grl in zvoki izpod gibčnih prstov domačega harmonikarja 60 bili deležni splošnega odobravanja. Deklamacije, ki so prijetno izpol- njevale ta pester sporrd. so naglašale našo večno pravico do Primerja in Koroške, kjer slovenski bratje govore slovensko besedo. Gledalci in poslušalci, ki so z zgled- no disciplino spremljali nad triurna izvajanja, so pokazali, da so jim nji- hovi pionirji in mladina pri srcu. Niti najmanj se niso naveličali gledati last- nih ljudi, katere je krasil dih umet- nosti, ki veje iz ljudske prosvete. Edi- na škoda, ko je naša prireditvena soba tako tesna, da jih toliko ni dobilo pro- stora. 2al, da ob takih priložnostih le malo- kdo resno pomisli, koliko del. koliko korakov in gibov, koliko učenja in pri- zadevanja, koliko potov In besed in še kolilvo bridkega nerazumevanja je v eni sami taki prireditvi. Polenški pri- reditelji so sedaj vso to prav do potan- kosti doživeli. Največji delež k stoter- nim pripravam sta doprinesli mladi prosvetni delavki, ki sta izšli iz visokih šol dela pri Banovičih in pri Beogradu. Izredno požrtvovalnost sta pokazala tudi mladinca Hojnik Jože in Rižnar Franc iz Braslavec. Dolgoletni gasilec Tuš Martin iz Polenc je s preizkušenim znanjem pri postavljanju odra zgledno priskočil na pomoč. Naš festival sploh ne bi m.ogel zrasti brez teh pomočni- kov, ker je bila večina mladih mnenja, da se kaj takega kar samo od sebe napravi. Priprave so prišli nekateri le pogledat in se jim ni zdelo vredno pri- jeti za delo. Malomarno so odšli. Pa tudi brez teh ljudi, ki danes še ne znajo vršiti požrtvovalnih del za skupno do- brobit, je festival uspel. Pospravljanje so opravili izključno le pionirji, tako da je njihova šola takoj prvi dan po prireditvi spet v običajnem stanju. Na šolskem igrališču že nemoteno igrajo njihovo »Mi gradimo..,« in nikjer nI najmanjšega sledu o kakem zaostalem stolu ali pozabljeni mizi. Vse to in še več je naš festival! Uvr- stil nas je med prizadevno mladino in zraven obogatil z dragocenimi izlcuš- njami. Na izkušnjah pa se ljudje uči- mo ... -č. (Nadaljevanje z 2. strani) o plačevanju za čas, ko je bilo delo in j eno brez krivde delavcev ozi- • -aa nameščencev; f) o načinu in roku Izplačevanja plač ^ dodatkov; g) o delovnem času; h) o odpovedi in drugih primerih prenehanja delovnega razmerja; i) o obveznem reševanju sporov po ' firlaitraži; j) o trajanju kolektivne pogodbe; k) o spremembah in dopolnitvah , Kolektivne pogodbe; 1) o podaljšanju kolektivne pogodbe; Pogodbeni stranki lahko sprejmeta kolektivno pogodbo tudi druge ob- ' težnosti oziroma si lahko zagotovita !^di druge pravice, če niso v nasprotju ' ^ veljavnimi predpisi. ' Spore glede sklenitve oziroma izvr- ' 'Hve kolektivne pogodbe rešuje po- *ebna arbitraža. Arbitražo sestavljajo ' |fije člani (in trije namestniki), od ka- ^rih imenuje enega sindikalni organ, ' ^fugega prizadeti delodajalec, tretji ' ^'an, ki je ob enem tudi predsednik ' '^^misije, pa je inšpektor dela pristoj- ! '^^'ga ljudskega odbora. Za nadurno delo kakor tudi za delo ^ ^ dan tedenskega počitka in držav>= ' '^^a praznika se plača, ki je določena ^kolektivno pogodbo, poveča za 50%. nočno delo, če se ne dela v rednih l^^enah, se plača, ki je določena s ko- ^ *^^tivno pogodbo poveča za 12.5%. ', 2 denarno kaznijo do 10.000 din se I p^nuje za prekršek zasebni deloda- J =1) ki da delavcu ali uslužbencu, ki je ^^i njem zaposlen manjšo plačo od pla- j ^ po kolektivni pogodbi; j p) ki delavcu ali nameščencu, ki j« njem zaposlen, ne plača dodatka za ^ jj'' nadurno delo, za nočno delo, za delo ^_dan tedenskega počitka in na dan ^-iavnega praznika ali dodatkov za r^s^bne delovne pogoje ali pa jdh ne- il ^^viino obračuna. KZ Muretbci se je oddolžila sindikatu Vodne uprave v Ptuju za pomoč Dri gradnji Zadružnega doma v nedeljo je bilo v Zadružnem domu v Muretincih zelo živahno. Povabilu. KZ Muretinci so se odzvali člani sin-^ dikata Podjetja za melioracijo baze^ Ptuj, da v skupnem in veselem razpo- loženju prebijejo nekaj časa v Zadruž-. nem domu, ki so ga s skupnimi napori zgradili. V imenu upravnega odbora je, navzoče pozdravil predsednik KZ Mu- retinci tov. Horvat Peter, ki je v pre- prostih besedah in iz srca povedal, da so bili člani sindikata bivše vodne uprave z neumornim delavcem in orga- nizatorjem tov. ing. Cvahtctom tisti, ki so zasadili prve lopate pri gradnji te- meljev Zadružnega doma, v katerem se sedaj razvija novo življenje prebival- cev obdravskih vasi. Povedal je tudi, da je bil sindikat vodne uprave tisti, ki Je marsikaterega omahljivca iz so- sednih vasi spravil do tega, da je tudi sam prišel na gradbišče, prijel v roke kramp in lopato In delal. V zahvalo za veliko in požrtvovalno opravljeno delo, ki so ga opravili člani sindikata, je upravni odbor KZ podaril lično Izdela- no diplomo. Za pozornost in izkazano priznanje se je v imenu sindikata za- hvalil predsednik tov Franc Sprah, ki je med drugim dejal: »Tukaj smo, in če nas rabite, pokličite nas zopet, pri- pravljeni smo!« Zastopnik Okrajne zveze kmetijskih zadrug pa je poklonil Kmetijski zadrugi, pod organizacijo in vodstvom Petra Horvata, številčno pri- kazano celotno delo, ki so ga posamez- niki in posamezne vasi vložile pri grad- nji, in to v delovnih urah kakor tudi z vožnjami v kubičnih metrih, ki bo trajen dokument, kako so posamezniki In vasi sodelovali pri gradnji tega za- družnega doma. Sledil le program, ki sta ga izvajala na harmoniko dva pionirja, in nastop pevskega zbora, ki je Iz srca in do- živeto zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi. Navdušen aplavz poslušalcev je prinravil pevce do tega, da so morali »Mlinarja«, kjer je pel solo na5 znani pevec In zborovodja tov. Kafol, ponav- ljati, V Imenu okrajnega odbora ljud- ske prosvete je gostom tn ostalim spre- govoril tov Stanič, ki je predvsem po- udarU nujnost novega zadružnega doma za obširen okoliš obdravskih vasi in analiziral uspehe, ki jih Je v kratkem ča?u svoleea obstoja dosegel IZTttj -nth. retlnci na kultumo-prosvetnem pod- ročju, pevski zbor, igralska sekcija in knMžnica, Po of i delnem delu se je ob zvokih harmonike, violine In flavte razvilo priletno tovarii5ko razpolorenie. da je lahko vsak. ki je bil na tej družabni prireditvi, odnesel s seboj najlepše vtise, mnogi pa so gotovo premišljali o tistih »kotlih«, o katerih so pred leti govorili sovražniki naše nove sociali- stične domovine in gotovo prišli do za- ključka, da so ob takih kotlih, kot so v naših zadružnih domovih, prav pri- jetni dnevi in večeri za vsakega delov- nega človeka naše nove domovine. e-ič Prc^rave za f^uoro^rafsko akcio v IHerispljali Naraplje, 10. junija (SM). »Dolgo- letno trpljenje v preteklosti, ko smo garali in se sušili na soncu v haloških goricah za dobrobit nekaterih posamez- nikov in ko smo jim za malenkostno plačilo žrtvovali svoje žulje in svojo kri, je pri kraju. Marsikateri izmed nas je moral zaradi pretiranega izko- riščanja prezgodaj umreti zaradi izčr- panosti, ali pa zaradi posledic raznih nalezljivih bolezni. Marsikdo izmed na- ših vaščanov bi lahko še danes kopal, škropil in opravljal druga vinogradni- ška dela po naših goricah, če bi v ti- stem času imel možnost dobiti pravo- časno zdravniško pomoč.« Take in po- dobne izjave slišimo v teh dneh, kO' predavamo in pripravljamo ljudi na fluorografsko akcijo. Propagandni aktiv v Narapljah se dobro zaveda svoje naloge. Postavil si je za cilj v prvi vrsti obvestiti in po- učiti o pomenu teh množičnih pregle- dov. Na iniciativo članov okrajnega štaba je domači propagandni aktiv na- pravil plan predavanj, ki jih izvaja učiteljstvo v Narapljah. Predavanja se vršijo po vaseh in je tako vsakemu haloškemu prebivalcu omogočena ude- ležba na predavanju. Plan predavanj, za katere se je ob- vezal šol. upr. tov. Smolej Ivan, je že do polovice izpolnjen. Predavanja so se že vršila v vaseh Naraplje, Planjsko in Bolfenk, kjer so bili ljudje poleg pomena in organizacije akcije same poučeni tudi o vzrokih nalezljivih bo- lezni sploh. Na istih sestankih je bilo v zvezi s »Tednom matere in otroka« ljudem tudi objasnjeno sovražno delo- vanje duhovščine ki v najbolj kritič- nih trenutkih, v zadnji sili, materi prepoveduje zdravniško pomoč. Vsak pameten človek se zgraža nad takimi navodili klera. Predavanja se bodo vršila še v vaseh Budina in Sitež, da bo tako sleherni prebivalec seznanjen s problematiko tuberkuloze. k ..Tednu matere in otroka!^,.. V »Tednu matere In otroka« to se misU vseh resnih ljudi zadrževale pri njej, ki je deblo, in pri njih, ki so mla- dika našega naroda. Radio in časniki, zdravniki in šolniki, starši in vagoji- telji so soglasno poudarjali pomen do- mače vzgoje, ki je temeljni kamen pri gradnji novega človeka. Domača vzgo- ja, pomen domače vzgoje, njeni vplivi in posledice ter njene naloge — to so bile resne misli, ob katerih smo se ustavljali. Ob domačem ognjišču, na katerem mati prižiga topel plamen, je prvo vzgajališče. Med nami, ki živimo na svoji zemlji v oddaljenih vaseh In hri- bovitih krajih, žal ni otroških vrtcev, kamor bi se zatekali naši cicibani in tam srkali dobre vzgojne sokove. Do- kler naš otrok ne prestopi Šolskega praga, mu je domača hiša edino vzga- jališče, mati in oče pa edina vzgojitelja. Ali vemo, da je naš otrok kot nepo- sejana njiva, na katero smo mi starši dolžni posejati zdravo, kleno zrnje, ki bo rodilo stoterni in dober sad? Otro- kovo srce nam Je na stežaj odprto... »Teden matere in otroka« je poleg tega tudi teden očeta In otroka. Oče In otrok... Groza nas prešinja, ko poslu- šamo iz otrokovih ust očetove grobe besede In očetove kletvine. Surovi Iz- razi, ki kažejo največjo zaostalost in nevzgojenost, preplavljajo naše ljudi. Njihova usta so jih polna, ker vrejo iz očetov v malčke, iz malčkov se razra- ščajo v šolarje in iz šolarjev se boho- tijo v mladince. Res prežalostna je ta resnica, da očetje tako napačno rešu- jejo njihovo vzgojno nalogo. Niti izgo- vor, da otroci ostudne psovke in uma- zane besede slišijo od drugih ljudi, ni opravičljiv. Očetova beseda jih mora znati pobiti In otrokom tako omrzltl, da jih nikoli ne izgovarjajo. • « Oče in otrok... Iz Slovenskih goric, kjer raste vinska jagoda, je rešilni avto odpeljal mladega, težko ranjenega člo- veka. Nezgoda ga je zgrabila med potjo proti domu, Se preden je prišel mimo tiste kleti, se je spomnil, da njen gospodar ni dober z njegovim očetom. Na ozki trati sta sedela last- nikova otroka in otepala vsak svoj kos kruha. Nedeljski mir je pretrgal surov klic »Auf biks, če se upaš!« in redu bo: petje, deklamacije, telovadba in igra »Vedež«. Večkrat smo že opazili, da odrasli j omalovaževanjem gledajo na kulturno- prosvetno udejstvovanje naših otrok, Prazna dvorana daje zelo maJo pobud nalim najmlajšim. Zavedati se mora- mo, da jim z obiskom dajemo sTX>dbv<^ Promet se preusmeri iz Domave prc* vasi Pacinje—Hvaletinci—Polenšak. Opozarjamo vse voznike, da se vedenega odloka drže. da ne bi pH^ zaradi neupoštevanja do prometnih sreč na omenjenih mostovih. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve OLO