Stev. 75
TRST, v četrtek 16 marca 1911
Tečaj XXX* (
IZHAJA VSAK DAN
■fetL
Mi * asdeljah h prazafclb sk eh PmnUae itov. M prodaj« o po S nv6.(tstok) v a»
tobakarnah ▼ Trata in okolici, Gorici. Krutf«, Si Pi---,
Postojni, Seiani, NabreUni, 8t. Luqi, Tolmina, Ajdor-Kini, Dornbergn itd. Zutanlc Hm. po S ivi (It atoi.). OCU8I 8E RAČUNAJO HA MILIMKTRK T »MkoiH 1 kolona. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po m e*. mm, •smrtnice, zahvala, poslanica, oglasi denarnih isiodtr m Za rolase v tekstu UsU do 5 vrst » K, vaekn K 2.
SO 8t. mm
■ada^na vrsta	w
aaanj pa 40 sto t. Oglasa sprejema ___
.Edinosti". — Plačuje se izkljn&no 1« nprai ===== Platljlvo In Htoiljiva » Trstu.
"d-
©INOST
Glasilo potttitoaga drufttvm „Kdinoef mm Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
it Mil
M ©slo leto a« K, pol leta 12 K, S mesece • K; aa na-
voflbe brez doposlane naročnine, aa uprava ne ozira, linliha m Htaljakt IbSmJ* „KDZMOSTZ" mtmmm l as
Mlo l«to Irn i'SO, u Uto Ktm s ao. Tri dopisi naa ae poiSjaio na nredniitvo lista. Nefranko-
vaaa pisma as m aprejssuje la rek spisi as m vraftsjs Naročnino, oglase ia reklamacije je polirati na vpravo lista.
UREDNIŠTVO i rilo« Glsrgls Gslatti 18 (Nareda! tfea) bd^ateU im odgovorni nradnik ITEFAK GODINA. Lastnik konsorcg listo .Edinost". - Natisnila, Tiskarna .Edinost« sadrnga a omejenim poroitvom v Trstu, nlioa " Galattfit
Giorgio
itev. 18.
PeStee-hraallsIfei rabin H MVS52. TELEFON IL TV57.
BRZOJflUNE UE5TI.
Bosanski deželni zbor.
SARAJEVO 15. Deželni zbor je danes dovršil razpravo proračuna finančne uprave. Potem je pričela razprava o naslovu: notranja uprava.	v Nov volilni zakon na Portugalskem.
LIZBONA 15. — Uradni Ust je priobčil volilni zakon za volitev poslancev v ustavodajno narodno skupščino. Volitve bodo tajne in direktne.
Maroko.
TANGER 15. — Iz oficijelnih poročil je razvidno, da se je položaj od zmage dne 7. marca zboljšal.
Rusija in Kitajska.
PARIZ 15. „New-York Herald44 poroča iz Petrograda: Ruski oddelki konjeništva in topništva so pripravljeni, da prestopijo kitajsko mejo na prvi znak in da marširajo v Kulgijo.
Sneg.
DUNAJ 15. Na železniški progi Trst-Dunaj in sicer v alpskih krajih je v minoli noči zapadlo mnogo snega. Telefonična služba je pretrgana.
Ciklon.
LUCCA 15. Danes zjutraj je razsajal v Viareggio silen ciklon, ki je napravil veliko škodo na hišah in ladijah. Ena oseba je bila ubita; 30 jih je bilo baje ranjenih, med temi nekoliko težko. Karabinieri so zapričeli pomežno akcijo.
FLORENCA 15. — „Nuovo Giornale" poroča iz Viareggio: Ciklon je vrgel ob tla mnogo oseb na ulicah. Več poslopij je bilo razdejanih. Delavnice za marmor, kjer je bilo zaposlenih 150 delavcev, so bile razdejane; pri tem je bilo 15 delavcev več ali manj ranjenih. Stanje enega delavca je obupno. Prebivalstva se je polastila velika panika.
VIAREGGIO 15- Ciklon je poškodoval hiše v okolici pristanišča in je popolnoma razdejal Guamierijeve delavnice za marmor, kjer je bila ena oseba ubita, 12 težko in 20 lahko ranjenih. Ciklon je nekaterim hišam odnesel strehe. Več hiš, ki jih šele gradijo, se je zrušilo. Zdi se, da ni bilo drugih človeških žrtev razun delavcev v delavnicah za marmor.
Kuga.
HARBIN 15. Kuga je skoraj prenehala. V zadnjem tednqrje tukaj in v Fudsidjanu umrlo 14 oseb. 17 trupel so našli. V notranjem delu dežele se je položaj tudi zboljšal.	_
T! Rim 15. Avstro-ogrski poslanik pri Vatikanu grof Szecsen je danes opoludne odpotoval v Pariz, kjer prevzame mesto avstro« ogrskega poslanika.
Petrograd 15. — Sasonov je imel nemirno noč. Njegovo stanje je nespremenjeno.
Dunaj 15. „Kor. Wilhelm" poroča: Nemški prestolonaslednik in njegova soproga prideta dne 9. aprila na povratku iz Egipta na Dunaj obiskat cesarja Fran Josjpa. Vspre-jeta bosta oficijelno in se nastaneta v Schdn-brunu. V Berolin odpotujeta dne 10. aprila.
Državni zbor.
ProraCunski odsek.
DUNAJ 15. Proračunski odsek je nadaljeval razpravo o proračunu notranjega mi-nisterstva.
Minister za notranje stvari grof W i-ckenburg je govoril o potrebi reforme uprave in je napovedal, da predloži v kratkem predlogo glede mandatnega postopanja. Minister je izjavil, da bo v okvirju raz-položivih državno-financijelnih sredstev skrbel za pomnožitev okrajnih oblastnij.
Glede pritožeb o ljudskem štetju je minister naglašal, da se je vzlic vsem prizadevanjem oblastnij in neštevilnim navodilom ministerstva, izdanih v interesu absolutne čistosti in nepristranosti napravilo ob izvedbi toliko mnogovrstnih napak, da absolutno treba na podlagi storjenih izkušenj pred prihodnjim ljudskim Štetjem to vprašanje temeljito preštudirati, po katerih načelih naj bi se napravilo ljudsko štetje.
Posl. vit. V u k o v i ć je omenil, v kakem kritičnem položaju da se nahajajo slovanske občine v Istri, ker jim ni hotel dež. odbor potrditi proračunov. Pozval je vlado, naj energično poseže vmes. Nadalje se je govornik pritoževal, da ni bil izveden gospodarski program za gospodarsko povzdigo Istre. — Potem je govorilo še več govornikov, nakar je bila debata odgodjena na jutri.
Brambeni odsek.
DUNAJ 15. Brambeni odsek je nadaljeval specijalno debato o zakonskem načrtu glede osnutja zbora odsluženih vojakov. -Prihodnja seja bo jutri.
Bančni odsek.
DUNAJ 15. Bančni odsek je dovršil generalno debato o bančni predlogi in je sklenil preiti v specijalno debato. Poročevalcem je bil izvoljen posl. Morsey.
Deželna uprava v Istri.
Odgovor dež. glavarju dru. Rizziju in dež. odbornikom: dru. Dragotinu Ap-pollonio, dru. Nevinku Chersichu in Franu Salata.
Povodom poznanega govora člena gospodske zbornice dra. pl. Grabmayrja v avstrijskih delegacijah, so gori navedeni gospodje objavili nekak popravek dejstev, ki jih je navel omenjeni delegat. Razvila se je huda polemika, v kateri so rečeni gospodje — a brez deželnega glavarja — podali drugo izjavo, v kateri trde, da je resničnost njihovih navedeb v prvi izjavi nepobitna.
Ozirom na to objavljava podpisana kakor člena istega deželnega odbora sledečo
IZJAVO:
1) Res je, kakor povdarjajo naši spoštovani kolegi v deželnem odboru, da sestava deželnega zbora istrskega temelji na razmerju, določenem v zakonu od 17. maja 1908 št. 17; ali istotako obstoji dejstvo, da so vsled nelojalnega nastopa Italijanov na volitvah v Puli Slovani izgubili en mandat!
Da-li pak razmerje 19 (slovanskih): 26 (italijanskim) deželnim poslancem odgovarja etničnim odnošajem v deželi (okolo 190.000 Slovanov proti 140.000 Italijanov), o tem naj sodijo drugi. Vsakako morava omeniti okolnost, da italijanska večina, vladajoča toliko v deželnem odboru kolikor v vseh
PODLISTEK.
Udovica.
Povest Iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić.
Poslov. Štefan Klavs.
„Kaj se mu more zgoditi ?" je vprašal Ignacij boječe.
„Kaj vem?" je zmignil, nekako otre-saje, Najšič z rameni. „Ta nemški Ceh, ali češki Nemec ne zaupa nobenemu svojih namer. Jaz ga sicer nisem vprašal, a kar sem mogel, to sem storil tudi brez vas za vašega brata. Priporočil sem ga milosti predsednika komisije.
„Najiskrenejša hvala vam, domine gra-tiosissime," se je globoko naklonil Ignacij.
„Obljubil mi je, da ga ne bo sodil ex contumacia, če pride tudi po določenem roku pred komisijo, ali priti mora!M, je pristavil Najšič.
„Kdo mu naj to sporoči, ko se ne ve, kje je?" je menil Ignacij.
„Iščite ga !" je spregovoril Najšič. »Pisma piše iz Karlovca, torej mora biti tam nekje."
„Ubogal vas bom, gospodi" je rekel Ignacij po kratkem premisleku. „Takoj odi-
upravnih organih, jako zanemarja blagostanje slovanskega prebivalstva, torej večine Istranov, v narodnem, kulturnem in gospodarskem pogledu.
In to je očevidno hotel povdariti delegat g. dr. pl. Grabmayr.
2)	Isti gospod delegat je nadalje pov-darjal, da jezik večine istrskega prebivalstva niti ne obstoji v deželnem zboru. To je, žalibog, resnica vkljub vsemu naporu — najinih kolegov v dež. odboru, da bi nekoliko ublažili to stvar. Dovolj je, ako vzamemo v roke oficijelne in stenografične zapisnike sej istrskega deželnega zbora, da se prepričamo, da je gospod dr. pl. Grab-mayr govoril resnico. V teh zapisnikih ne nahajamo zabeležene niti ene slovenske besede, niti ene slovenske vloge! Kar je bilo predloženo v slovenskem jeziku, tega ne jemlje v obzir deželnozborski predsednik dr. Rizzi, dočim se pismene vloge prevajajo na italijanski, da še le v tem jeziku prihajajo v razpravo in zapisnrk.
In to se dogaja Še danes, da-si so bile že v letih 1895 in 1899 izdane najviše resolucije na predsedništvo sabora, s katerimi je bila odrečena sankcija sklepov, storjenih od italijanske večine glede določenja italijanskega kakor jedinega razpravnega jezika v deželnem zboru Istre.
Jezikovni ekskluzivizem vlada tudi v deželnem odboru in pri vseh deželnih zavodih, da-si je v tem pogledu c. kr državno sodišče se svojimi rešitvami že iz leta 1888 dalo prav slovanski zahtevi, da se slovanske vloge reševajo v slovanskem jeziku.
3)	Trditev g. delegata dra. pl. Grab-mayra, da so istrski Slovani zanemarjeni tudi na polju nauka ter da nad petdeset prošenj za osnovanje šol, da-si so zrele za reševanje, že več let leži nerešeno pri deželnem odboru, odgovarja, žalibog, resnici v popolni meri.
Ker kasneje deželni proračun ni bil ustavno odobren, hočeva — v dokaz gornje resnice v enem pogledu — vzeti za podlago zaključni račun za leto 1908.
Iz tega izhaja, da od . K 858.168 63 izdanih v naučne svrhe, je bilo vporabljenih:
a)	za ljudske šole z 292 italijanskih in samo 185 slovanskih razredov skupno K 611.951*10, torej za
Italijane več . . . . „ 140.244 —
b)	za izključno italijanske srednje šole in eno gospodarsko šolo ...» 113.307*—
c)	za italijanski občinski gim-
nazij v Puli . . . . „ 15.000 —
d)	za italijanske obrtne in strokovne šole (za take
slovanske samo K 1000) „ 16.240 —
e)	za podpore Italijanom (za take Slpvanom samo K
2950)......: „ 21.450 —
f)	za družbo LegaNazio-
nal el......K 10.000 —
Torej preko K 300.000 — več za Italijane, nego za Slovane, kateri poslednji tvorijo večino prebivalstva istrskega. Ali še nekaj. V Istri je sedem okrajnih šolskih svetov, v katere imenuje deželni odbor po tri člene. Stoji pa dejstvo, da je deželni odbor vseh 21 členov imenoval iz italijanske stranke, kar se gotovo ne kaže kakor znak pravič-
dem v Karlovec, da poiščem brata. Čega dobim, kaj naj storim ž njim?"
„Povejte mu, da naj pride v Zagreb, ali ga pa sami privedite, če ne bo hotel iti," je odgovoril Najšič.
Ignacij je šel taikoj drugi dan s sinom Krištofom v Karlovec. Tamkaj je obiskal več gradov, povprašajoč povsodi po bratu. Nihče mu ni vedel povedati o beguncu, ki se ni upal iskati zavetja pod plemiško streho. Nihče ni vedel za njegovo bivališče, a očito j je bilo, da je nekje v Karlovcu, ali v bližini njegovi, ker od tamkaj so prihajala pisma.
Prišel je na idejo, da se je begunec utegnil skriti v kakem samostanu, ker ti so bili vedno zatočišče vsem preganjanim. V Karlovcu je bil samo en samostan frančiškanov, v okolici pa samostan pavlinov v Ka-menskem. Ignacij je šel najprvo v frančiškanski samostan; tu so ga prepričali, da se za njihovim zidovjem ne skriva nikak begunec, in da oni tudi ne bi hoteli dati zavetja osebi, ki jo preganja oblast. „Mi smo v mestu," so mu odgovorili frančiškani, „kjer sedi karlovški general, s katerim se ni šaliti."
Ignacij se je domenil s sinom, da poj-deta drugi dan v Kamensko, .da tamkaj poiščeta brata. Prišedša v samostan, so ju ustavili na poti, čeprav sta hotela iti k
predstojniku, da bi se v njegovi sobi pogovorili. Tega jima niso dovolili, temveč je prišel sam predstojnik vprašat ju, česa želita.
„Ko je predstojnik izvedel, po kakem poslu sta prišla gospoda Domjaniča, je prišel v nemalo zadrego.
„Čudim se," je govoril pater z negotovim glasom. „Kako sta mogla gospoda priti do tega, da se tukaj skriva njuni begun. Morda je kdo vama rekel, in gospoda mislita, da begunec ne more biti nikjer drugje, nego za tem obzidjem."
„Od nikogar nisva ničesar izvedela," je odgovoril Ignacij, „veva pa, da so bili samostani vedno refugium peccatorum (pribežališče grešnikov), pa sva mislila, da se je tudi najin brat tu skril."
„Ali sta gospoda poslana od oblasti, da tukaj iščeta v samostanu ?" je vprašal pater zvito, kateremu je prihod Domjaničev bil zelo neljub.
„Nisva poslana od oblasti," je rekel Ignacij, „a komisija vendar ve, da sem šel iskat brata. Delam to svojevoljno, ker hočem brata rešiti od večje nevarnosti, ki ga čaka, če se bo še dalje skrival ter ne bi prišel pred komisijo. Njemu se more takrat pomagati; če čim preje pride v Zagreb, ker če ga obsodijo ex contumaciam, more zgubiti plemstvo in posestvo, morda tudi glavo."
nosti, posebno ne v krajih, po veČini slovanskih (kakor n. pr. v Krku, Voloskem in Pazinu).
Kar se pa tiče nerešenih prošenj za ustanovljenje šol, bi najini kolege hoteli stvar opravičiti s tem, da z ene strani navajajo strašilo takozvanih „šol manjšin", a z druge se sklicujejo na pretvezno težko financijelno stanje dežela
Šole manjšine? To je pojm, ki ga naši zakoni ne poznajo; ti določujejo nedvomno: kdaj, kako in kje je ustanoviti kako šolo, ter ne delajo razlike med večino in manjšino.
Ali poglejmo, za katere kraje gre tu. Tu so v prvi vrsti mesta Pula, Mali Lošinj, Veliki Lošinj in Čres. V zadnjih dveh je prebivalstvo po ljudskem Štetju od I. 1900 po večini slovansko, a v prvih dveh, posebno v Puli, Štejejo Slovani na tisoče in imajo sedaj privatne Šole v svojem jeziku, ki jih obiskuje na stotine Šolskih otrok. Vse druge prošnje za ustanovljenje šol se nanašajo na kraje, ki so čisto ali skoro čisto slovanski.
Niti financijelno stanje dežele ni tako slabo, da bi se morale radi tega odrekati šole. V tem pogledu bodi omenjeno najprej, da se z ustanovitvijo slovanskih šol v mnogih krajih zniža trošek za italijanske šole. Pak povdarjava, da so vendar bila sredstva, ko so sklenili podporo razstavi v Kopru, ali deželnim uradnikom radi draginje, ali, ko se jim je zdelo, da treba nakupiti nova zemljišča — za deželni poljedelski zavod.
Celo šolske takse so bile uvedene, da se — to je bilo tedaj izrecno naglašeno — dobijo sredstva za ustanovljanje novih šol.
Daleč od naju je misel, da bi branila vlado, ki daja v šolske namene v Istri b<jri prispevek K 47.412 —, ali _ ta okolnost ne more nikakor opravičiti postopanja glede nerešenih prošenj za ustanovljanje šol.
Morava še pridodati, da ne bi vse šole, ki se imajo ustanoviti, hkratu stopile v življenje, ker še vedno obstoji v Istri pomanjkanje šolskih poslopij in učiteljskih moči.
Italijanska večina deželne uprave zlorablja svojo moč tudi na gospodarskem polju — je menil delegat dr. pl. Grabmayr. Naši kolege v deželnem odboru odbijajo to trditev s tem, da navajajo, kako so vsi sklepi današnjega deželnega odbora v tem pogledu storjeni enoglasno, torej s privoljenjem slovanskih prisednikov.
Ne verujeva, da je hotel dr. pl. Grab-mayr omejiti svojo sodbo na delavnost sedanjega odbora, niti ne morejo najini kolege govoriti o enoglasnosti sklepov za dobo izza oktobra 1910. Ali, kar se tiče časa od avgusta 1909 pa do oktobra 1910 — sedanji deželni odbor je bil izvoljen v deželnozborski seji 31. julija 1909 — se enoglasnost sklepov daja razlagati s tem, da sva imela midva j-dno prepričanje, da novi deželni red stopi v popolno krepost tudi v pogledu uporabe deželnih sredstev (§ 25.)
Deželnozborsko zasedanje, sklicano v oktobru 1910, je razbistrilo položaj: italijanska deželnozborska večina ni hotela rednega deželnega proračuna, ni hotela spoštovati zakonov glede rabe jezika in tako je nehala idila enoglasnosti sklepov.
Prej omenjeni zaključni račun za leto 1908 razjasnjuje v ostalem razmerje, v katerem sta obe deželni narodnosti deležni deželnih sredstev in morajo tudi spoštovana gospoda kolege priznati, da večina rubrik v njem se še vedno skoro niti ne dotika Slovanov.
5) Kako si naši kolege v deželnem odboru in njihovi somišljeniki predstavljajo skupno življenje in delovanje v Istri, izhaja iz brošure „Mir ali vojna", ki so jo^ izdali slovanski poslanci v istrskem deželnem zboru. Iz te brošure more vsak nepristranski človek crpiti pouk, da novi časi in novi zakoni bi morali — po umevanju vladajoče italijanske stranke — pomenjati za Slovane povratek v srednjeveške čase. Ali tudi Slovanom ni smeti šteti v zlo, ako tudi oni hočejo naprej in ne nazaj!
Clara pacta, boni amici!
POREČ, dne 12. marca 1911.
Ante Andrijčić, dr. Ivan Zuccon deželna odbornika.
Kriza na Hrvatskem.
Zagreb, 14. HI.
—B— Ogrski ministerski predsednik grof Khuen je dovolil pogovor sotrudniku „Pesti Hirlapa" o hrvatskem vprašanju. V tem razgovoru je Khuen odkril stališče Ogrske nasproti Hrvatom. Hrvatje morajo biti mirni, morajo biti krotki in storili bi najpamet-neje, da se povsem pokore banu Tomašiću. Nobena opozicija, nobena graja jim ne bo nič koristila. Tako žele Madjari.
Koalicija hoče — je rekel grof Khuen
Stran II
»EDINOST« St. 75.
V Trsta, dno 16. marca 1911
dalje — revizijo nagodbe. Da se izvedejo dogovori glede revizije nagodbe, za to on ne more jamčiti, kakor tudi ban Tomašić ne more jamčiti za vspeh revizijoualnih pogajanj. On ne vsprejemlje odgovornosti ne za vspeh, ne za ne vspeh teh pogajanj.
Nadalje je rekel Khuen, da tudi glede železniške pragmatike ogrska vlada ne popusti, ker noče žrtvovati svojega ugleda I Ti glasovi, čeprav so nepovoljni, so vendar kakor odkrita beseda ogrskega min. predsednika, govori koristni za hrvatski narod. Nepovoljni so, ker min. predsednik govori odkrito, da Hrvatje vzlic svoji veliki triletni borbi ne dobijo nič. Koristni pa so, ker je sedaj razkrito delovanje bana Tomašića. Khuen je odkrito povedal, da Tomašić ne more in da nič ne doseže. Banovi pristaši, osobito takozvana „slavonska opozicija", ki je mislila, da Tomašić doseže sanacijo na-godbenih kršenj, so se motili. Sedaj se nahajajo na razpotju.
Ti glasovi morejo le ojačiti hrvatsko-srbsko koalicijo za nove borbe za narodne pravice in za zadoščeuje radi kršenja hrvat-sko-ogrske nagodbe.
Obenem je Khuen izjavil, da Tomašić, ako mu sabor ne odobri proračuna, razpusti sabor in razpiše nove volitve. To smo mi že davno naglašali, ali Tomašić si menda še ni dovolj sondiral terena. Zato zavlačuje, da pride glasovanje o proračunu na dnevni red. Koalicija, računajoč z razpustom sabora, je že opozorila svoje zaupnike po deželi na eventuvelne nove volitve ter jih je pozvala, da začno z delovanjem v tem pogledu.
Hrvatskim ministrom bi imel postati veliki župan Dedović, ki se nahaja že mesec dni v Budimpešti.
V saboru traja še vedno adresna debata. Ob enem razpravljajo tudi vprašanje zvišanja učiteljskih plač.
Ustaja v Meksiku.
Meksiko !n Japonska.
Iz New-Yorka zatrjajo na podlagi nekega amerikanskega konzularnega poročila, da je japonska transpacifična parobrodna zveza, ki je kljubu obliki delniške družbe, državno podjetje, že takorekoč edina z mek-sikansko narodno železnico, da ta dovoli japonski družbi ustanovitev pristanišča za nakladanje oglja v Meksikanskem zalivu.
Nevarnost vojne med Japonsko in Združenimi državami. *
Neki južnoameriški diplomat je izjavil, da obstoji nevarnost vojne med Japonsko in Združenimi državami. Japonska da si želi pridobiti Filipine in Havaj. Ako pa Japonska resno misli na vojno, bi jo morala začeti čimpreje, to je, predno bo dograjen panamski kanal, torej še pred pretekom prihodnjih petih let. Ko bi Združene države res hotele nastopiti proti neodvisnosti Meksike, bi bila vsa latinska Amerika s svojimi simpatijami na strani Japonske.
Boji med ustaši in vladnimi četami.
Polkovnik Madar, po svojih udeležbah v revolucijah v Handuru in Nikaragua pro-sluli pustolovec, opisuje boj, ki se je vršil med vladnimi četami in ustaši pri Casas grandes. Na vsaki strani se je borilo po več sto mož. Dva Amerikana sta baje ubila vsak po 10 Meksikance v, a slednjič sta bila sama ubita.
Nekateri ustaši in njih tovariši so metali dinamitne bombe, ki so jih prižgali s svojimi smotkami. — Treba biti ravno Ame-rikanec, da se to veruje. Revolucijonarno gibanje v Veracruzi.
NEW-JORK 15. Glasom nekega privatnega poročila „New-Jork Heralda" je včeraj predpoludne izbruhnila ustaja v Veracruzi. En Amerikanec je bil ubit, Šest redarjev pa ranjenih. Iz ječ je ušlo 70 jetnikov. V pristanišču se nahajajoča vojna ladij a in pomoščaki so prišli civilnim in vojaškim oblastnijam na pomoč. Francoske interese bo ščitila francoska vojna ladija.
Dnevne novice.
Na rimski univerzi bodo prihodnje leto ustanovljeni stolici dveh slovanskih jezikov in slovstev: za ruski in srbski.
Nemški svobodomiselni poslanci mislijo prirediti o priliki 50-letnice italijanskega kraljestva skupen izlet v Rim, da s tem pokažejo Italijanom svoje simpatije. Dotlej menijo, da bo vprašanje o pravni fakulteti definitivno rešeno in bi o tej priliki prinesli Italijanom iz kraljestva to veselo novico. Ako pa to vprašanje do tedaj ne bo rešeno, pojdejo nemški poslanci vseeno v Rim, a se izognejo vsem oficijelnim svečanostim.
Potovanja srbskega kralja. — Beli-grajska agencija poroča, da misli kralj Peter v aprilu obiskati v Parizu predsednika francoske republike. Vesti o potovanju kralja na Dunaj so neresnične.
Srbo - hrvatski dijaški kongres. —
Iz Belegagrada poročajo, da so dijaki tamošnjega vseučilišča sklenili prirediti srbo-hrvatski kongres.
Abdul Hamid je hotel pobegniti ? —
Bivši sultan Abdul Hamid je hotel pobegniti in je v ta menen podkupil nekaj vojakov.
Zaroto pa so razkrili s tem, da je neki častnik očital vojakom, da so premalo skrbni, na kar muv je eden vojakov odgovoril nepristojno. Častnik je vojaku zato dal klofuto, na kar ga je vojak brez druzega ustrelil. Vojak je bil seveda aretiran in je potem razkril vso zaroto.
Položaj v Črnigori. Položaj v Črni-gori se daja označiti na sledeči način: Crnogora stoji s „puško ob boku" in ob njeni strani 10.000 Albancev, ki so še vedno v Črnigori. Ker so vsi Črnogorci oboroženi z najmodernejšim orožjem in so vsa skladišča municije polna, ter stanejo Albanci Črnogorce vsak dan malo premoženje, bi utegnila do skrajnosti napeta žila kmalo počiti. Kako bi se Avstro-Ogrska vedla v slučaju upada v Turčijo, je izven minister-stva zunanjih stvari neznano, a gotovo je, da bi vsled tega tudi Avstrija močno trpela.
Rusija in Kitajska. V ruskem vna-njem ministerstvu zatrjujejo, da nota, ki jo je izročil ruski odposlanec v Pekingu kitajski vladi (glej včerajšnjo tozadevno brzojavko), nikakor še ne znači ultimatuma, ker ne stavlja nikakega roka za izpolnitev ruskih zahtev. Rusko ministerstvo za vnanje stvari pa pričakuje, da Kitajska ugodi zahtevi Rusije, ker bi sicer ta napravila odločne korake.	_
Mestni svet tržaški.
Župan je otvoril sejo ob 7.30 uri ter naznanil, da svet. Z a m a t i a, ki je odložil mandat, vstraja pri svoji odpovedi. Ob enem je župan naznanil, da je odložil mandat svet. Cumar in da se je svet. Ara odpovedal kakor mestni odbornik.
Svet. Cerniutz je interpeliral župana, kako more opravičiti, da se je neki starki, ki stanuje v podstrešju hiše št. 18 v ulici Cavana, ki je last občine, povišalo meseca februarja najemščino od 280 na 450 K.
Župan je odgovoril, da je dotična hiša last neke ustanove, katero občina le vpravlja. Pridržuje si, da odgovori na interpelacijo v eni prihodnjih sej, opaža pa, da je mestni odbor najemščino že znižal od 440 na 350 K.
Dr. Rybaf — oziroma ker je odsoten za njega dr. Wilfan je predložil interpelacijo glede zdravnika pri Sv. Ivanu, ker ne stanuje v svojem okraju.
Protofisik dr. C o n s t a n t i n i je rekel, da ima zdravnik pri Sv. Ivanu dovo-ljente magistrata, da sme stanovati na periferiji svojega zdravstvenega okrožja, to je v ul. Giulia.
Potem je župan odgovoril na interpelacijo dr. Puecherja v zadevi nakupa zemljišč za mestno plinarno.
Dr. P u e c h e r je odgovoril da ga odgovor deloma zadovoljuje, deloma ne. Predlaga zato, da se otvori o odgovoru debato.
Župan dr. V a 1 e r i o je odgovoril, da je to po pravilniku nedopustno in zato predlogo ne more dati na glasovanje.
Dr. P u e c h e r je na to stavil v istem predmetu novo interpelacijo na župana. — Prečitan je bil na to predlog mestnega odbora, da se v čast pokojne Cecilije baronice Rittmayer, ki je zapustila mestu del svojega premoženja za zgradbo zavoda za slepce ali v kak drug dobrodelni namen, imenuje ulico Cecilia po njenem imenu in da se jej vzida spominsko ploščo v mestni hiši in da se zaznamuje njeno ime v občinskem atriju.
Dr. Puecher je rekel, da bo glasoval za slednja dva predloga, ne more pa glasovati za prvega, ker se nadeja, da bo še veliko takih, ki bodo zapustili občini svoje premoženje in bi torej utegnili s časom priti v zadrego, da ne bi več imeli na razpolago ulic za počaščenje dobrotnikov. Bilo je tudi že drugih, ki so zapustili občini, ne del, kakor gospa Rittmayer, ampak celo premoženje, ne da bi se bilo predlagalo, da se prekrsti kako ulico na njih ime.
Svet. R a v a s i n i zagovarja predlog mestnega odbora.
Dr. W i 1 f a n je proti prvemu predlogu iz razlogov, ki jih je navedel dr. Puecher.
Pri glasovanju je bil prvi predlog sprejet z večino glasov, druga dva enoglasno.
Prešlo se je na to na volitve dveh članov mestnega odbora na mesto odsto-pivših svet. Ara in Piani j a.
Izvoljena sta bila svet. S a m a i a in L u c a t e 11 i.
Pri vclitvi štirih novih čianov v odsek za javne zgradbe, je svet. Cerniutz izjavil, da bo volil svetovalce, katere predlaga večina (Banelli, Cosolich, Mordo in Rava-sini), misli pa, da ni primerno, da predlaga liberalna stranka Jsame hišne posestnike v odsek, ki se ima pečati večinoma s stvarmi, ki so v interesu hišnih posestnikov. (Hrup).
Svet. R a v a s i n i pravi zelo razburjen, da odklanja z indignacijo sumničeje svet. Cerniutza. Tu smo vsi le občinski svetovalci, poklicani skrbeti za blagor mesta. (Hrup).
Svet. Mordo se pridružuje izjavi svet. Ravasinija.
Svet. Simonetta smatra izjavo svet. Cerniutza za popolnoma opravičeno. Ko se je v odseku za oskrbovanje mesta razpravljalo o mesarjih, se je moral govornik, ki je mesar, odstraniti iz odseka.
Ravasini; A to je vaš poklic!
Puecher: A hišni posestnik ni poklic? (Hrup).
Cerniutz: Ne razumi razburjenja svet Ravasinija. Ni mislil na nikako osebo, a najmanje na Ravasinija.
Mordo: Pa na druge! (Hrup. Župan zvoni).
Izvoljeni so bili po večini predlagani kandldatje.
' Nato so se vršile nadomestne volitve v nekatere odseke in volitev treh članov v upravni svet občinskega zavoda za mala stanovanja. Župan je odstopil predsestvo podpredsedniku dr. D a u r a n t u.
Prešlo se je na peto točko dnevnega reda, odobritev stavbene črte za z. knj. posestva št. 854 na trgu Goldoni.
Dr. Mr a c h je predlagal, da se zadevo vrne mestnemu odboru. (Sprejet). — Podžupan dr. Daurant je na to zaključil sejo ob 9.30 zvečer._
Prihod novega škofa
mons. dr. Karlina.
S predpoludanskim brzovlakom državne železnice je včeraj ob 11*15 dospel iz Gorice v Trst novoimenovani škof tržaško-ko-perski mons. dr. Andrej K ar lin. Spremljala sta ga stolna kanonika dr. Mecchia in Just Buttignoni, ki sta šla novemu škofu naproti do Gorice. Na openski postaji drž. železnice je novega nadpastirja pozdravil tamošnji župnik in dekan, častni kanonik g. Ivan Slavec, zbralo se je bilo tamkaj tudi veliko število ljudstva. Tudi na sv. ivanski postaji je bila zbrana veča množica ljudi, ki so se nadejali videti novega škofa, ali br-zovlak je odrdral da!je, ne da bi se bil ustavil. Točno ob 11*15 je vlak dospel na kolodvor državne železnice pri sv. Andreju. Tu so pričakovali novega škofa: namestnik princ Hohenlohe, župan dr. Valerio, predsednik višega sodišča Jacopig, predsednik pomorske vlade Delles, vojaški poveljnik kontreadmiral Kohen, namestniški svetnik dvorni svetnik Fabiani, finančni ravnatelj baron Kober, načelnik poštnega in brzojavnega ravnateljstva dvorni svetnik Pattay, policijski ravnatelj dvorni svetnik Manussi, ravnatelj državnih Železnic Galambos, predsednik deželnega sodišča Milovčić, viši državni pravdnik dr. Chersich, polkovni poveljnik Hubl, predsednik trgovinskega in pomorskega sodišča Marcolini, viši finančni svetnik dr. Marinig, prvi državni pravdnik dr. Zencovich, več častnikov, zastopstva raznih korporacij in društev, mnogo drugih oseb ter več dam.
Na čelu stolnega kapitelja ter svetovnega in redovnega svečenstva je čakal novega Škofa stolni prošt in kapitularni vikar mons. dr. Petronio.
Ko je novi škof dr. Karlin stopil iz voza ga je prvi pozdravil mons. Petronio in ga predstavil namestniku princu Hohenlohe, ki je potem novega škofa predstavil županu dr. Valerio in drugim načelnikom oblastnij. Na to se je škof podal v gala-kočijo, v katero je sel tudi namestnik, v druge kočije — okolu 20 — so posedli mons. dr. Petronio in drugi načelniki oblastnij ter se odpeljali v škofijsko palačo. Pred državnim kolodvorom se je zbralo več stotin ljudi, tako tudi v obližju in pred škofijsko palačo, ki so novega škofa spoštljivo pozdravljali. Ko je kočija z novim škofom dospela v palačo, so se poslovili namestnik princ Hohenlohe in drugi načelniki oblastnij. Škof se je nato podal v veliko dvorano škofijske palače, kjer so ga pričakovali mestni in , okoličanski župniki in drugo svečenstvo. Tu 1 je škofa v imenu svečenstva združenih škofij {pozdravil mons. Petronio, na kar se je novi (škof v kratkih besedah zahvalil.
Ko se je novi Škof vozil iz postaje v ] svojo palačo, so zvonili zvonovi vseh
mestnih cerkva.
Domače vesti.
Najnoveja „Piccolova" pajacada! —
Tržaški „Piccolo" je razkril svojim čitateljem hud atentat na italijanstvo v teh krajih: karnevalski hrvatizem 1! Uverjeni smo, da so se predsinočnjim pijonirjem italijanstva kar lasje ježili od groze vsled tega atentata na njegovo veličanstvo — italijanstvo Istre.
Poslušajte le: V občini Veprinac, v Li-burniji, je od nekdaj običaj, da v zadnjih dneh pusta hodijo mladeniči, združeni v vrste — prepevajoč nedolžne pesmi — po vasi in pobirajo jajca in druge jedi, ki jih potem zavživajo v gostilni. Doslej je imel ta pohod le karnevalski značaj. Letos pa so se stvari zasukale. Nekateri mladeniči, oči-vidno nahujskani od znanih hujskačev, so ta nedolžni karnevalski pohod spremenili v — hrvatsko demonstracijo. Nosili so slovansko trobojnico in namesto nedolžnih pesmi so prepevali hrvatske narodne pesmi in so temu primerno prikrojili vse drugo svoje postopanje...
Ali našla se je med prebivalstvom, ki je v svojih manifestacijah vsikdar znalo odbijati vsaki naskok hrvatstva, plemenita duša
—	vplivna in splošno spoštovana, seveda — ki je šla ves ta dogodek — denuncirat na okrajno glavarstvo v Volosko. To plemenito dušo je v odsotnosti okrajnega glavarja vsprejel okrajni komisar, ki pa je izjavil — nebo, odpri se! — da takega ust-menega poročila ne more vzeti na znanje, marveč, da treba stvar prijaviti pismeno in sicer v hrvatskem jeziku.
Plemenitega — denuncijanta je seveda ta izjava nemalo začudila, ali vspričo vele-resnega pomena dogodka je storil, kakor se je velevalo. — S tem pa še ni bilo konec te grozote. Nekoliko dni potem se je pojavil v njegovi hiši orožniški stražmojster, ki mu je, z ono ovadbo v roki, velel: „Kako ste mogli pisati, da je bilo vedenje mlade-ničev v nasprotju s čutstvovanjem prebivalstva, ko so tu — sami Hrvatje! Tudi vi ste Hrvat, tu so hrvatska tla in vsa Istra je hrvatska I" Izrekel je in — odšel I!
„Piccolo" dostavlja — z resnim obrazom, prosimo —, da stvar ne potrebuje komentarja!! — Tako je, tudi mi pravimo tako. Tudi mi ne pišemo komentarja, ker je več nego gotovo, da je 90 odstotkov te štorije — izlasti, kar se tiče komisarja ia orožniškega stražmojstra — pisati na račuH „Piccolove* znane orijentalske fantazije ia
—	perfidije. In ker je dopis datiran iz Iči-čev, in ker bi se bil ves dogodek izvršitev čisto hrvatski občini naše Liburnije, ni dvoma, da je v vsej tej štoriji „Piccolov" dopisnik največi — pajac!
Ubogo italijanstvo Istre, stiska tvoja je na višku, ko so se začele vršiti take nezaslišane stvari, da v hrvatskih krajih prepevajo hrvatske pesmi...!! Škoda, da krave v Ičičih ne znajo čitati. Poslale bi jim pred-sinočnjega „Piccolo* in smejale bi se do solz.
Nove uvedbe za redarje. — Pišejo nam: Pri tukajšnjih c. kr. redarjih so,v poslednjem času uveli čudne novosti. Če hodiš po mestu, pa srečavaš na vsak korak kako „piklhaubo". Zakaj to? Ali naj nas to vedno in vedno spominja na to, kako blizu smo — Berolina?! Govore pa tudi, da imajo tukajšnji stražarji po dvakrat na teden „ekserciranje", in, sicer vsi brez razlike, stari in mladi. Čemu pa je to dobro?! Ali morda za to, da bodo lahko v taktu zasledovali tatove, ki jih je v Trstu tako obilno število ? !
Govori se celo, da morajo sedaj vsi policijski stražarji osnažiti svoje medalje ter jih nositi vse, kolikor jih kdo ima...
Parada, parada! Čemu ? Ali so mari policaji za to tu, da znajo delati parado in lepo prezentirati, delati lepo figuro, če je prišel kak princ v naše mesto — ali pa za to, da delajo mir in red, da skrbe za blagor mesta in njega prebivalcev ? Ali niso naši svedrovci itak že dovolj prefrigani in so že stokrat speljali našo slavno policijo na — lim ?! Seveda še „piklhaubo" je treba stražnikom, da jih bodo gospodje tatovi že kilometre daleč videli!
In medalje, ki naj bodo po noči vidno in lesketajoče se znamenje „očesa postave!" In „ekserciranje" je seveda potrebno, posebno tudi za one stražarje, ki imajo po 5 do 6 otrok doma !
Poleg tega pa je le toliko moštva, da stražarji večkrat občutijo njega nedostatnost. Gotovo je namreč, da redar, ki opravlja svojo težko in odgovorno službo, treba primernega počitka. Naši redarji pa morajo skoro ves svobodni čas (večkrat celo nočni čas) žrtvovati za službo. Zlasti, če je kdo od moštva obolel, morajo ga zdravi nadomestiti, in dogaja se baje, da morajo stražarji po celih 12 ur zaporedoma stati na straži; ali tedaj seveda — v paradi...!
Tržaška podružnica Slov. plan. društva vabi vse člane in prijatelje na celodnevni, družinski izlet, ki ga priredi t nedeljo 19. t. m. na Veliko Gradišče. — Vspored: Odhod iz Trsla z vlakom drž. železnice ob 8. uri 45 minut do Drage, iz Drage peš črez Pesek in Gročano na vrh Vel. Gradišča. Odmor in potem odhod na Lokev. Iz Lokve povrat v Trst poljuben, preko Lipice, Bazovice ali Divače.
Z Velikega Gradišča se uživa krase« razgled na razne skupine visokih planin, Kras, Istro itd.
Družba sv, Cirila in Metoda razpolaga tudi v postu z razglednicami, ki so času primerne. Sredpostna sreda je blizu, marsikak otrok bo želel videti, kako žagajo babo, še raje pa si bo nabiral prest, katere lete iz nje. Ta pravljica se je ohranila med našim narodom v nekaterih krajih in znani domači umetnik je napravil po tem narodnem motivu sliko, po kateri so nastale družbene razglednice. Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda bi prav rada postregla s temi razglednicami in tudi že z votiiko-nočnimi.
Priporočamo trgovcem in odjemalcem sploh te razglednice!
Hlačno krilo. Gospa Zofka K v e d e r -Jelovškova je izrekla o najnovejši ženski modi sledečo sodbo: „Jaz menim, da je hlačno krilo le prehodna, ne posebno ukusna modna muha. So zdravniki, celo
Velikanski dohod ^Mfi»,Križmančič & Breščak, imri trst.
V Trstu, dne 16. marca 1911.
„EDINOST" št. 75.
Stran IH
neki član francoske akademije, ki priporočajo hlačno krilo in je hvalijo kot praktično in higijenično. Ampak tako, kakor je sedaj slikajo v raznih modnih žurnalih, je vse prej nego praktično. Svobodna, hitra hoja je pri tolikih kosih blaga, ki se ovijajo okoli členkov, nemožna. Ravnotako je ne-možen skok Črez jarek, ker se hlačno krilo še le pod koleni cepi na dva dela. Pri športu nosijo dame že sedaj pod krilom praktične in higijenične reformne hlače, ki so vedno bolj v rabi tudi za vsakdanje. Za postavo ženskega telesa je pa krilo vsekakor bolj praktično in estetično. Predstavljajmo si Marijo Stuart ali pa Marjetico v hlačnem krilu! Saj gredo celo turške dame po ulici zakrite v razne površnike, da se njihovih širokih hlač sploh ne opaža. V Zagrebu je imelo ozko žensko krilo zelo malo zastopnic. Upajmo, da se zgodi isto tudi s hlačnim krilom-.
Kakor se vidi, je sodba g. Zofke K veder -Jelovškove o hlačnem krilu zelo neugodna. In ako pomislimo, da spada naša pisateljica med najbolj emancipirane slovenske dame, si lahko mislimo, kako sodijo o hlačnem krilu druge naše dame. No, iz tega seveda ne smemo sklepati, da slovensko ženstvo ne bo nosilo jupe-culotte. Saj modernih stvari ne nosijo zato, ker so morda lepe in estetične, temveč samo zato, ker so... moderne. Ako nova moda prodre pri drugih narodih, potem tudi naše slovensko ženstvo ne bo hotelo zaostajati po geslu: BJe pač moda!"
Delavci lesnih trgovin! V zadnjem času se je pojavilo v Vaših vrstah gibanje, ki meri na to, da bi se odpravilo 10-urno in uvedlo 9-urno delo. Ta zahteva je gotovo opravičena in ni dvoma, da se posreči delavcem lesnih trgovin prodreti s to zahtevo, če nastopijo složno in odločno. V torek, dne 14. t. m. se je vršil sestanek zaupnikov delavcev lestnih trgovin. Na tem sestanku, ki se je vršil v dvorani NDO., se je sklenilo prirediti prihodnjo soboto, dne 18. marca t. L shod delavcev lesnih trgovin. Shod se bo vršil v dvorani NDO. in začne ob 8. uri zvečer. Delavci lesnih trgovin, vdeležite se v čim večjem številu tega važnega shoda !
Dež. skupina za Kranjsko in Primorsko osr. društva c. k. poštarjev in poštnih odpravnikov bo imela dne 2. aprila 1911 ob 3. uri popoludne v hotelu „Ilirija" v Ljubljani svoj občni zbor z dnevnim redom:
1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo načelstva osrednjega odbora na Dunaju. — Poroča predsednik tovariš gosp. Schaginger. 3. Poročilo blagajnika. 4. Potrditev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti.
Tovariši! Pokažite, da se tudi mi na jugu zavedamo svojih stanovskih dolžnosti in pridite, kdor le zamore od doma, k občnemu zboru. Sramotno bi bilo za nas, ako bi zaostajali za drugimi deželami in prišli v tako pičlem Številu, kakor je pri nas sicer navada. Vsak član naj privede soseda nečlana! Tovariši nečlani dobrodošli!
Tržaška mala kronika.
Kradel radi lakote. — Aleksander Hammerle, star 18 let, je bil včeraj aretiran vsled ovadbe kočijaža Angela Mar-cuzzi, ker je temu vkradel iz hleva torbo v vrednosti 12 kron. Hammerle je priznal tatvino, rekel je, da je prodal torbo za tri krone, in da je storil to, ker je bil — lačen.
Smola kriminalnega veterana. —
Redar je včeraj zjutraj zagledal v ul. Nuova znanega mu tiča, ki je ravnokar stopal v Viezzijevo pekarno. — Šel je za njim in ga zasačil, ko je ponujal na prodaj „zlat- prstan, najprej za 3 krone in potem celo za 30 stotink. Redar ga je aretiral. „Zlatarju" je ime Ivan Martini, star je 42 let, krošnjar iz Trsta, in je bil že nič manj nego 71-krat kaznovan radi raznih naslovov. Pri aretaciji in tudi pred policijskim uradnikom je razžalil redarja. Rekel je, da je kupil prstan pri nekem zlatarju (?). Odposlali so ga v ulico Tigor.
Loterijske številke, izžrebane dne 15. marca 1911 :
Lvov	8 57 15 43 39
Praga	79 24 39 52 27
Koledar in vreme. — Danes: Hilarij, in Tacijan, muč. — Jutri: Patrik šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 10 ° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, pop. dež.
— Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Polagano jasnenje.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Ilirija" od Sv. Jakoba priredi v nedeljo, dne 19. marca t. I. Jožefov večer v gostilni g. Babiča v čast raznim Jožefom, članom društva. Radi tega se vabijo vsi člani, da se vdeleže pevske vaje v petek večer.
Razun tega naznanja pevsko društvo si. občinstvu in cenj. bratskim društvom, da priredi v nedeljo, dne 2. julija t. I. veliko gozdno veselico v Rodiku pri Divači.
Tržaško pogrebno društvo pri Sv.
Jakobu vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 25. marca t. 1. ob 5. uri popoludne v prostorih NDO. pri Sv. Jakobu.
Prihodnjo soboto, dne 18. t m. bo redna odborova seja. Vabijo se tudi p. n. pregledovala računov.
Odsek tržaškega „Sokola0 v Rojanu bo imel svoj redni letni občni zbor v soboto dne 18. t. m. ob 8. uri (zvečer v prostorih „Kons. društva" v Rojanu. Dnevni red: 1) Nagovor predsednika, 2) poiočilo tajnika, 3) poročilo blagajnika, 4) slučajnosti, 5) votitev novega odbora.
Ako bi ob določeni uri ne bilo navzoče zadostno število članov, se bo občni zbor vršil pol ure pozneje ob vsakem številu.
Tržaško podporno in bralno društvo
uljudno vabi p. n. odbornike in njih namestnike k jako važni društveni seji, ki bo jutri v petek 17. t. m. ob navadni uri zvečer.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva „Podružnica CMD. v Ljubljani" s sedežem na Prošeku.
Nar. del. organizacija.
Delavci c. kr. javnih skladišč! Vabljeni ste vsi na shod delavcev c. kr. javnih skladišč, ki se bo vršil v soboto, dne 18. marca t. 1. ob 7. uri zvečer v prostorih NDO. (ulica Lavatoio 1). Dnevni red: 1. Izvolitev dveh delegatov za konferencije 25. in 26. t. m. 2. Podporni fondi NDO. Z ozirom na važnost dnevnega reda je Vaša dolžnost, da pridete na ta shod v čim večjem številu.
Shod delavcev trgovin z lesom se bo vršil v dvorani NDO. v soboto, dne 18. t m. ob 8. uri zvečer.
Nase gledališče.
»HČI MESTNEGA SODNIKA".
Žaloigra v 4 dejanjih (6 slikah). — Po Jos.
Jurčiču dramatizoval Ferdo Plemič.
Po Govekarjevih wRokovnjačih" in „Desetem bratu" smo s „Hčerjo mestnega sodnika" dobili tretjo dramatizacijo Jurčičevih povesti Ce sploh napram kaki stvari, mora biti kritik skeptičen napram dramatizacijam, ker nosijo te že a priori na sebi nekaj nasilnega, nenaravnega. Zato so dramatizacije navadno večalimanje ponesrečeni poizkusi. To trdimo s popolno pravico o „Govekarjevih „ Roko vn jačih" in „Desetem bratu«, dasi sta ti dve deli dosegli na odru velik vspeh, česar pa seveda ni pripisovati njiju umetniški vrednosti, temveč je Jurčič v teh dveh romanih postavil v središče pristno slovenske tipe in je Govekar ti dve igri — zlasti „Rokovnjače" — v drama tsko-zaokro-ženi»obliki„spravil na oder.	Sfgg
Kar se tiče Jurčičeve povesti „Hči mestnega sodnika", je to delo že samo na sebi preveč feljtonsko in daja kot tako za dramatizacijo premalo gradiva. Zato smo mnenja, da to delo ni bilo ravno primerno za oder, zato, ker pristno slovenski tipi stoje — tudi v povesti — preveč v ozadju in ne dajajo stvari onega kolorita, ki je lasten „ Roko vn jačem" ali pa „Desetemu bratu". In tako se je zgodilo, da je napravil gosp. Plemič iz povesti „Hči mestnega sodnika"-navadno ljubezensko tragedijo, kateri pa manjkajo vse lastnosti drame. Medtem ko stopa v Jurčičevi povesti v ospredje boj med meščanstvom in deželnim glavarjem ter je ljubezen sodnikove Helene samo epizo-dičnega pomena, je dramatizator postavil v ospredje ljubezensko zgodbo in je glavno tendenco potisnil v ozadje. In to se nam zdi velika napaka.
Tudi tehnično je delo pomanjkljivo. G. dramatizator imenuje svoje delo žaloigro v 4 dejanjih, a je sam pristavil v oklepaju „v 6 slikah". To poslednje je tudi edino pravilno. Prizori, trajajoči po par minut, vendar niso nikaka dejanja, temveč samo navadne slike brez vsake motivacije in zaokroženja,
3E
Velike nove prodajalnice
pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, dL Stadion fl- 6 - Telefon 22-85 (MSn gledališta Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Ceee »erne.
Bogatm izberm iz bera popolnih sob od SOO do 4000 kzon. Jedilne Bobe. Sprejemne io ludilne dvorane v naj uo vej Sem Eloga. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Boyata febcra vsakovrstnih stolić* — Popolne opreme in posamezni deli. =ii =i- =
= t
Na obroke 1 JAKOB DUBINSKV Na obroke !
TRST — ulica deli' Olmo Stev. 1, II. nadstropje — Trst
Ma izbera iziotovllel oblek za psuoHe in iMii ifeai
ter moške In ženske suknje.	i°7
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
-v
Županstvo v Prvačini ?3uE£
bivajoče najmanj 10 let v Trstu, ki Želijo brezplačno doseči domovinsko pravico tržaško, da se oglasijo vsako popoludne od 6.—7. ure pri A. Laneve, kazenskemu zagovorniku v Trstu, Scala al Belvedere 8t 4, L__380
Simić S Co. - £rst
ul. S. Anastasio 8-10
OBAVLJA
Tržaška posojilnica in hranilnica
reg. zadruga z omejenim poroštvom
vabi na
kateri se vrši
v ponedeljek 27. marca 1911
ob 8. uri zvečer v veliki dvorani v lastni hiši (Piazza della Caserma Stev. 2).
Dnevni red:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Razni predlogi.*)
5.	Volitev nadzorstva.
TRST, dne 14. marca 1911.
NAČELNIŠTVO.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po § 49 zadr. pravil, se vrši drugi v nedeljo, dne 9- aprila t. 1- ob 10. uri predpoludne z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.
$ 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu.
O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres, ali če se morajo Izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načelstvu, da ae o njih poroča v bodočem občtv zbora. Ti predlogi ae morajo postaviti na daevni red bodočega oMaaga zbora.
riezamudite narediti
poskus z
nouo
uoljno ječilno mastjo
(jeres
Ona je enostauno najpopolnejša kar se Jedilne masti izdelujč in prekosi gotovo največja pričako-
Agenturske in komisijn. posle
Bavi se s prodajo kolonijalnoga blaga in nakupom dež. pridelkov.
Kron 6200!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz odlMfla tipa CHASSIS 20 HP šest raznih Upov kočij.
Kočija „FORD" Je najpopolnejia, najhitrejša in nalekonomičnejia kar Jih obstoji. - GELNERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoal 10-11, Tel. 1734
Velika oentralna garaga, ulica dal Baohl 16, vogal ulloa Boiohatta TELEFON 2247. - STOCK PNEUM GOODRICH (amerikaoake).
Automobili na posodo po smerni oenl.
Varstro in Tidrievanje avtomobiloT, — — Solidna poatreiba.
Do, gospod!
vonja.

Tudi Qom
priporočamo pivo dvojnega kvasa
Sveti Štefan
(Pozor na založno znamko „Sveti Štefan")
izdelek iz mestne tovarne piva Budimpešta Kotanya. Stara znamka svetovnega pomena.
Prodaja se v boljših prodajalnah jestvin.
Glavna zaloga: R. Gregorich
Trst, via Valdirivo 32. - Tel. 2201. (O.)
Dominik Milanič
lastnik odlikovane pekarne in sladčičarne v ulici della Guardia št. 24 je odprl
noro pekarno In sladfltarno o uL Antonlo Canooa št. i
(vogel ulice Pieta)
Prodaja se kruh L vrste io higijeničen, moderno izdelan po cenah brez konkurence. Posebnost: fine sladčice, torte in biškoti. Likerji iz I. tovaren, domačih in Inozem.
Sprejemajo se vsakovrstna peciva, kakor: torte, krokanti itd. Postrežba na t/om^^j
Odlikovana krojacnica
Avgust Štnlar
TRST - Via delle Poste štev. 12,1. nad. • TRST
izvršuje pomladanske in letne obleke
Cene zmerne.
Delo solidno.
K. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
■=g Prevozno podjetje ==
o. kr. Austrijskih dri. ieleznlo
Sprejme razcarinjanje taloršnegasiboii maza iz mitnic, iostajljanje na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJSE CENE,
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE
,EDINOSTa St. 75.
V Trstu, dne 16. marca 1911
ki se tu pa tam vrstijo ena za drugo s kinematografsko hitrostjo.
Nadalje pogrešamo v tej žaloigri tragične krivde sodnikove hčere Helene, kar je pogoj vsaki tragediji. Helena pade pod bodalom Cirijanija popolnoma po nedolžnem. Njene smrti g. dramatizator ni prav motiviral. Tudi značaji drugih oseb so karakte-rizovani zelo površno in bledo. Gledalec, ki ni prečital povesti, si ne more razlagati, zakaj so ti značaji taki in ne drugačni. Povsod primanjkuje duševnih evolucij, ki dajajo vsaki drami pečat. Gosp. Plemič je enostavno vzel iz Jurčiča nekaj prizorov in jih postavil ha oder z istimi besedami in dijalogi, kakor jih vidimo v povesti. Svoje individualnosti ni g. dramatizator pristavil nič. G. Plemič je pač storil, kar je bilo v njegovi moči in je njegova dramatizacija, četudi ne popolnoma posrečena, povoijen uspeh, ki lahko postane še večji, ako g. Plemič svojo igro nekoliko predela, črta, kar je nepotrebnega in pridoda nekaj svoje individualnosti.
*
* *
Kar se tiče igranja, lahko rečemo, da je bilo izborno. Igralci so se potrudili, kar se je dalo in zakrili marsikatero pomanjkljivost igre.
Gospića Mekindova nam je v naslovni ulogi sodnikove Helene kreirala dober tip nežne, svojega očeta iskreno ljubeče hčerke, katero po nedolžnem ugrabi Benečan Cirijani. Žal, da vsled pomanjkljivosti igre, ni mogla priti do veljave, kakor bi morala, ako bi imela njena uloga vsaj nekaj dramatične note in tragične krivde. Izboren partner ji je bil g. L j u b i č, v ulogi Benečana Cirijanija, ki nas je zlasti v ljubezenskih prizorih naravnost presenetil. Iz njega obeta postati Še dober ljubimec, kakor ga doslej še nismo imeli. Njegove naravne, elegantne kretnje, njegov blagozvočni organ in prijetna zunanjost nam jamčijo to. Častitljiv sodnik in samozavesten branitelj pravic meščanstva je bil g. B o I e s 1 a v s k i. Zlasti je ugajal v drugem prizoru, kjer nastopa proti deželnemu glavarju. Tudi njegova maska je bila zelo primerna. Vreden partner mu je bil g. Dragutinovic v ulogi deželnega glavarja, pravi tip prevzetnega in brezsrčnega plemenitaša, gazitelja meščanskih pravic. Skoda, da nam dramatizator ni obširnejše razpredel tega boja med plemstvom in meščanstvom. To bi bil krasen tema, ki bi zaslužil več pozornosti od strani dramati-zatorja. Vlogo poštenega meščana je dobro rešil g. B r a t i n a. Žal, da je ta uloga še precej neznatna, dasi bi moral Grmiščak kot Cirijanijev nasprotnik priti več do veljave. Drvarja Andrejka in njegovo mater, sicer zelo majhni vlogici sta povoljno rešila g.a Dragutinovićeva in g.Požar. Sicer pa se ta prizor vsled nedostatnosti odra ni prav posrečil in bi bil lahko brez škode izostal. Dober je bil g. V a u p o t i č v ulogi paža Jošta. — Ugajale so tudi ljudske scene, kakor n. pr. spopad mestnih in glavarjevih stražarjev in upor v zadnjih slikah. Režija je bila tudi topot izborna, ki je mnogo pripomogla k skupnemu vspehu. —
Želeti bi bilo, da ne ostane samo pri premijeri, temveč, da g. dramatizator popravi svojo igro in nam jo zopet predstavi v novi, zboljšani obliki. Vspeh ne izostane.
*
* *
V nedeljo, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer benefična predstava gospoda in gospe Dragutinovi č. Igrali bodo sve-tovnoznano komedijo Rudolf Lotharjevo KRALJ HARLEKIN
Vsi, ki ljubijo naše gledališče in se veselijo njegovega napredka, naj pridejo k nedeljski predstavi, da s svojim obiskom dokažejo svoje zanimanje in spoštovanje našemu režiserju in njegovi marljivi gospej. Resnica je namreč, da nismo imeli Še režiserja, ki bi bil tako marljiv in vesten in ki bi tako dosledno izvrševal svojo, nelahko nalogo po intencijah odborovih. Če to nedeljo napolnimo gledališče do zadnjega kotička, izvršimo le svojo dolžnost, kajti s tem dokažemo, da znamo ceniti delo naših Dra-gutinovićev.
* * *
Vratarica „Narodnega doma" prodaja vstopnice.	_
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Danes prva repriza Wagner-jeve opere „Mrak Bogov" (GOtterdam-merung).
POL. ROSSETTI. Danes repriza krasno inscenirane feerije „La polvere di Pirlim-pinpin".
EDEN. Danes novi varijetetni program".
DAROVL
— Za stavbo šole pri Sv. Jakobu so plačali drobtinarji za 37. do 40. tedna 20 kron. Protklrobtinar pa za isti namen in isti čas 10 K. Hvala 1
Vesti iz Goriške.
Nezgoda na Bohinjski železnici«
Kanal 15. marca ob 8. uri zjutraj. Včeraj, dne 14. t m. zvečer se je pripetila v Bohinjski Beli velika želežniška nesreča. Tovorni vlak štev. 74, ki vozi s te postaje proti Jesenicam ob 11 uri 5 min. po noči, je imel, kakor vsi drugi tovorni vlaki, radi
strmine proge dva stroja, ednega pred, ednega za vlakom.
Ko je omenjeni vlak odpeljal s postaje, je službujoči uradnik zapazil, da je vlak raztrgan. Dal je znamenjene, naj se zadnji del raztrganega vlaka ustavi. Strojevodja prve lokomotive je opazil to znamenje in je menil, da velja njemu ter ustavil stroj, zadnji pa ne.
Vsled tega je potisnila slednja lokomotiva vlak skupaj s tako silo, da je 7 vozov popolnoma razbitih, 8 voz je pa raztračilo. 7 razbitih voz je popolnoma na kupu eden vrh druzega, tako da je gromada voz visoka kakor je postajno posloplje. Raztračeni vozozi so pa bili vrženi proti blokni hišici pri severnem ogibalu in so isto popolnoma demolirali z vsemi električnimi napravami za postavljanje ogibal vred. Ponesrečil ni nihče razun nekega sprevodnika, ki je pa le lahko opraskan.
Ogibalni čuvaj je v svojo srečo v istem hipu šel iz blokne hišice, da da tudi on znamenje: stoj! Proga bo težko do večera svobodna. Vstavljen je ves tovorni promet. Osebni- in brzovlaki vozijo le do tja in nazaj. Tam morajo potniki presedati, vsled česar imajo veliko zamudo vsi osebni vlaki. — Škoda znaša več sto tisoč kron. — (Tukajšnje ravnateljstvo c. kr. železnic javlja, da je promet že popolnoma vspostavljen. Op. ured.).
mmmmmm iimi	HALI 06LA7I	1■■■■■■
	MALI OGLASI se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besed* se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj los. oddelka.	
lin H Prve TOte se dobiva v trgovini Ivan Počkaj. IVI C U Via Petronio 2. 475		
i* v	mladeniče krojaške pomočnike. Na-
ISCe	slov : Barriera vecchia 13, prodajalna
Galperti.	459
Gostilna
„Alla C.tta di Cilli" na novo otvor-jena v ulici S. Lazzaro št 14 (blizu cerkve »v. Antona noiega), priporoča svojo izvrstno kuhinjo in dobro vino vsake vrste. Marčno pivo. — Se priporoča udani Matelik, lastnik.	458
Dntonin z* ataTO P*hištvo in izgotovljene DUieyill obleke se radi bolezni takoj proda. Via del Rivo 12.	469
Mizar M. Majcen činatvn, da se je
preselil ▼ ulico Belvedere 28, vogel Torquato Tasao. Obenem se priporoča za obilen obisk.	473
■	se je deček z belimi lasmi, nosi kratke
izguuil hlače in površnik. Kdor ga najde, naj naznani c. kr. policiji v Trsta.	474
Nst Opčinah 246 86 oc*pre meanica- ~
Fran Magdalene.
Slav. občinstvu se priporoča
476
Cnennrlinno Tešča alovenBkega, nemškega, U USpUlII I/Ud deloma tudi italijanskega jezika v pisavi in jeziku, z lepo pisavo, in tudi drugače zelo izobražena, išče primerne službe. Naslov pove inseratni oddelek.	442
■	se deklo za kmetijo, da se razume tudi go-
l8Cu spodinjstva, mlada ali tudi vdova, služba takoj. Ponudbe na Inseratni oddelek pod „Dekla 466".	466
If nuoni i O 8 potrebnim orodjem in stanovanjem KOVaCIJa v Vipavi ae odda za več časa v najem. — Več se izve pri Jos. Petrovčiču v Vipavi.
454
Josip Trampuš ££ fS^SSS
priporoča svojo pekari J o. Vsikrat na. dan ■vek kruh. Zaloga, moko vsako vrsto is prvih mlinov. Vino In Ilkoijl v steklenicah, ftladčloo In bllkotL	1928
Akademični kipar Ivan Zajec
ustanovil je svoj kiparski atelje v Trstu pri Sv. Ivann (zraven cerkve) ter se priporoča Bvojim cenj. sorojakom na vbb v to stroko spadajoča naročila
238
iiloHonin 25 let star, zmožen vrtnarskega miaatHlIb dela, želi stopiti v stalno službo, n. pr. v kako vilo. Ivan Ljubič, ulica Lloyd fit 22. III, Trst	464
airftni iACCfl f Razpošiljam izvrstno vo-IVILOU i WLOU1 lovsko meso, teletino ali svinjsko meso. — Zaboj za 5 kg prosto po poštnem povzetju za samo kron 5*— proti jamstvu. — Friedmann M., Hernisce, Ogrsko.	437
HiiAraP (vila) tik pred smrekovim gozdom, s uvureu kostanjevim prostorom sadni in vrt za zelenjavo, 5 minut oddaljen od Celja, v krasni legi, se proda za 30.000 kron. Natančnejše pri ins. oddelku Edinosti.	437
GORILNA K. D. 0.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem Času
se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolnnoči
I86i Pol stoletja vspebov on
V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobć
Pastifflie Prendini
If proti kailjta
□ bol—I v gvta, krlpavoott, katar« Q davna zaloga: LEKARNA PF

303
ZAHVALA.
Podpisana se najsrcneje zahvaljuje vsem onim, ki so ž njo sočustvovali za Časa bolezni in ob britki izgubi nje matere, soproge odnosno hčere, gospe
JANJE ŠTOLFA
Posebno zahvalo izrekamo vsem onim, ki so prišli od blizu in daleč spremit pokojnico k večnemu počitku, mej temi slavnemu uradniškemu in učiteljskemu zboru sežanskemu, deputaciji častnikov tuk. garnizije, zastopstvu tuk. ženske podružnice družbe sv. C. in M., sploh vsem drugim prijateljem in znancem ter sežanskim pevcem za ganljive nagrobnice.
V SEŽANf, dne 15. marca 1911.
Rodbina Štolfova.
Slovenci! jjlrort^
Odprla se je
v Trstu, ulica Glosue Carduecl 9 nova, elegantna
hrvatsko - slovenska
:- BRIVNICA -:
—— BRADIC & TIŠLJAR.
Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 316
Štev. 345/11.
Razpis službe.
Na podlagi sklepa občinskega zastopa od 6. marca 1911 št. 325 razpisuje podpisano županstvo službo obč. zdravnika v občini Komen. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti na županstvo najkasneje do 30. marca t. 1. Nastop službe takoj. Vsa pojasnila daje radovoljno županstvo.
Županstvo občine Komen
dne 10. marca 1911.
Župan: V. Jazbec 1. r.
Veh. Petrov®
čevljarski mojster
Trst, uL Barr. vecchia 40.
Zolosa Izdelanih domačih čeuUev.
Sprejemajo se naročila po meri.
UMETN^ZORJE
Plombiranje «0fcov
Izdiranje mbm lir bi S vsake bolečine
Dr.J.Čerm&k V. Tuscher
: zoboziravnik : koncesij, zobni tchnll
- TRST -
ulica dalla Cinnn H. 13, II, a.
- ZDRAVNIK-
dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu Corso št 12
od IIV2 do IV2 in od 4V2 do 5*/2 popoldne.
TELEION 15/IV.	356
Antomo Spanghero "
W DEKORATIVNI SLIKAR
Naslednik tvrdke DELALNICA: D0MENIC0 DELISE. Via Madonnlna 7.
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela Ib dekoracije za sobe. — SPECIJALITETA: Imitacije lesa In marmorja, Izložne table.
j{ans Schmidt
tehnični zobozdravnik
TELEFON št 1085.
TRST ul. della Zonta št 7, /.
Kroltinlca za civiliste in uoloke
Franjo Polanec
v Trstu, vi« S. Giacomo (Corso) 6t IL n.
Priporoča se slavnem občinstvu in vojafitvn za vsakovrstna dela. Btaf« prve vrsta, del« solidno, cene zaeraa.
P
U Pn
ŠOLA ZA JEZIKE PojV^Ptte prvo nadstropje!
Nova metoda za nauCenje modernih jezikov.
Izvanredno ugodna prilika I!!
Nemško . 8 lekcij Kron 4 f D ... . . Francosko 8 lekcij Kron 6 { "v°ki" Angleško . 8 lekcij Kron 6 I v aW • tefl-n-
1 Vpiše se lahko vsak dan od 11.-1. in 7-9L
Ravnatelj lastnik Prof. Paolo Marquardt.
Bogomil Fino
POZOf I __
mJS^SSk TO
SsM> fS *
bivši urar v Seiani ima svojo novo W prodajalno
MY\
TESTU ul Tine. Bel lini .. Stev. 13 ..
nasproti cer k. s v. Ant. nov.
VERIŽICE
po tov, cenah
Novo pogrebno podjetje v Trstu
Corso št. 49 (vogal Plazza C. G o ld o nI) Telefon 1402
Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov vaakterega razreda. na izbero monomentalne voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate črno-srebrne, belo-zlate itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaftkih SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni svežih cvetlic, porcelane, perle, metala
V8E MRTVAi&E PREDMETE. -- Cene ugodne.