V ELKROJU VRE Modni konfekciji Elkroj v tem času težav ne manjka, vsemu skupaj pa se pridružujejo tudi odce-pitvene želje šoštanj-skega obrata. STRAN 3 PROPAD GOZDNEGA GOSPODARSTVA Nazarsko Gozdno gospodarstvo razpada, s 1. februarjem zametek bodoče državne uprave. STRAN 4 KONCERN GORENJE Herman Rigelnik: »Sem mar videti kot človek, ki . . .« STRAN 3 esoeso esoeso eso eso eso eso eso eso eso eso eso eso eso eso eso eso 1 PIZZERUA Šoštanj Tel.s 083/882-266 velenje, 31. januarja 1991 številka 4, cena 15 dinarjev Slolovesnotrazglasili najboljše na pododročju športa l čenči osnovne šole Šalek med prikupnim programom V pete;k so v Gorenju novinarjem predstavili-Gorenje Inuma . Telefonski nakup ff^^^Xi V Namll 853^500 IO ŠALEŠKE KMEČKE ZVEZE obvešča vse kmete in druge, ki so dobili račun za plačilo biološke amortizacije za neodani les (kar je edinstven primer v Sloveniji), daje bil likvidacijskemu upravitelju TOK GOZDARSTVO ŠOŠTANJ poslan dopis z naslednjo vsebino: 10 ŠALEŠKE KMEČKE ZVEZE ZAHTEVA od TOK GOZDARSTVA ŠOŠTANJ, da takoj naredi poimenski in datumski pregled terjatev in plačil za dobavljene surovine (les) kmetov v letih 1988—1990. Šele po prejemu te informacije, smo kmetje pripravljeni poravnati naš dolg, če ga bo o medsebojni kompenzaciji sploh še kaj ostalo. IO ŠALEŠKE KMEČKE ZVEZE Občina Mozirje Znova mesec kulture V Zgornji Savinjski dolini se pridno pripravljajo na prireditve v mesecu kulture, ki jih bodo pripravili v vseh krajih od začetka februarja do začetka marca. Zvrstilo se bo 29 različnih kulturnih nastopov, pričeli pa se bodo 7. februarja v Lučah. Otvoritvena slovesnost" s podelitvijo priznanj najbolj zaslužnim kulturnim delavcem bo v tem kraju zato, ker bodo z njo obeležili tudi 90-letnico rojstva znamenitega skladatelja in rojaka Blaža Arni-ča. Modna konfekcija Elkroj S Svečano je bilo v petek popoldne in zvečer v Rdeči dvorairani v Velenju. Bil je to praznik športa v občini, praznik zs za vse tiste, ki so skozi vse leto trdo garali na atletskih sh stezah, travnatih površinah, dvoranah ..., da bi bili na ra; različnih tekmovanjih kar najboljši, da bi njihovi varo-vancijci, njihove ekipe, imele čimboljše razmere za delo. Kdo bo komu vračal? V nazarskem Elkroju nadaljujejo z aktivnostmi po novoletni zamenjavi direktorja.., , , Med drugim so zamenjali še nekaj vodilnih delavcev. Sedaj sledi zmanjševanje števila režijskih delavcev s ciljem, da bo končno razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci 1:4. Naloga vsekakor ne bo lahka, z njo so pričeli v začetku tega tedna, čaka pa jih seveda še veliko drugih. Med njimi je gotovo zelo pomembna nameravana odcepitev šo-štanjske Konfekcije, pri čemer zapletov gotovo ne bo manjkalo, sicer pa več o vsem tem na notranjih straneh. w Čestitke Jolandi in ostalim, Mihe ni bilo Trg je na tujem — 80 odstotkov izvozijo ti tekmovalec, veliko težje prvak. Doseženi uspehi so in vam morajo biti spodbuda za še bolj trdo delo v bodoče.« V popoldanskem delu so slovesnost obogatili tudi učenci z osnovne šole Šalek in plesna skupina glasbene šole z zanimivim programom. Zvečer po razglasitvi najboljše športnice, športnika, krajevnih skupnosti ter šolskega športnega društva pa so vsi skupaj pozabili na pre-tečene kilometre, ure in ure potu in sproščeno nadaljevali na 2. športnem plesu. Dobitnike objavljamo na športni strani. (vos) vno znamko prodajo 60 odstotkov proizvodov. Letos pa naj bi proizvodnjo povečali še za 9 odstotkov, izvoz za 34 odstotkov, ob tem, da bodo tudi uvoz, kot načrtujejo, povečali za 27 odstotkov, zaposlenost pa naj bi zmanjšali za 9 odstotkov. Mitja Jenko pa je novinarjem predstavil razvojno strategijo, ki sloni na strateških načrtih posameznih podjetij in proces lastninjenja, s čimer naj bi v Gorenju odpravili slabosti in poudarili notranje prednosti. (mkp) Najboljšim, najprizadevnejšim in tistim, ki že dolga leta delajo na področju športa oziroma telesne kulture, sta predsednik občinske športne zveze Martin Štajner in predsednik komisije za izbor športnika leta podelila priznanja. V pozdravnem nagovoru je bil Martin Štajner kratek in jedrnat. »Iskreno čestitam v imenu športne zveze in v svojem imenu vsem za uspehe v letu 1990. Lahko je posta- bora Tomaž Jančar je sporočil, da o tem v petek niso razpravljali, ker je poslovodni odbor Koncema predlagal Hermanu Rigelniku, da še enkrat presodi smotrnost svojega takojšnjega odhoda iz Gorenja, kjer je bil osem let. Herman Rigelnik se je odločil, da nekaj časa, kolikor natančno, ni povedal, mesec, dva ali več, še ostaja. (Pogovor s Hermanom Rigelnikom objavljamo na 3. strani). O poslovanju v lanskem letu in o načrtih Koncema in podjetij v njem, so na tiskovni konferenci govorili še drugi vodilni delavci Koncer-na. V Gorenju izdelajo letno 2 milijona 200 tisoč gospodinjskih aparatov. Samo letos naj bi jih 80 odstotkov izvozili. Gorenje je danes s prodajo prisotno v 70. državah po celem svetu, njihova najpomembnejša tržišča pa so Nemčija, Francija, ZDA, Anglija, Madžarska in Čeho-slovaška. Pod lastno blago- Vodilni ddelavci Gorenja so mednarodni prostor pripra- na petkovi titiskovni konferenci vljen9. na tekmovanje, saj so želeli javnosM seznaniti z vsem, zanj zainteresirani mnogi tuji kar je bilo ^ v Gorenju nareje- strateški partnerji. Pa vendar nega od letaa 1983 naprej. To je bilo v zraku ob vsem, kar so in naslednje^, 84. leto, je bilo najvišji predstavniki Koncema čas, ko jim jije uspelo napraviti in direktorji podjetij pripove- najbolj grobibo finančno sana- dovali, čakanje na tisto, kar je ci jo Gorenjaja. V letih 86—90 novinarje najbolj zanimalo in je sledila nrazvojna sanacija, kar je bila zanje tudi domača ko so v Gorerenju vložili v raz- novica dneva — kaj je sklenil voj novih prproizvodov in novo upravni odbor na seji, ki jo je tehnologijo v« več kot 100 milijo- imel isto dopoldne. So razreši- nov doIarjev.ev. Danes je Gore- li Hermana Rigelnika? nje z vidikika vključenosti v Predsednik upravnega od- Športnictnica 90 14-letna Jolanda Steblovnik s trenerjem lomom >m Pópetrujem. Žal. športnik leta Miha Pohar ni mogel pil priti na razglasite*, ker služi vojaški rok H i Sit Ü Ü V NOVICE A^&térld-- HH dlMMMft Ustavno sodišče o pobudi Zelenih Zeleni Velenja so po seji, ko so zbori velenjske občinske skupščine razveljavili odlok izvršnega sveta (sprejet v bivši sestavi pod taktirko Todorja Dmitroviča) o povišanju cen stanarin in komunalnih storitev, kar je imelo za posledico odstop vlade, sprožili ustavni spor. Kaj bodo storili, če ta ustavni spor dobijo? Peter Rezman, sekretar Zelenih Velenja pravi: »Težko je reči, ker je treba najprej počakati razsodbo. Doslej nas je ustavno sodišče obvestilo le o tem, da je zadevo že vzelo v roke. Vsekakor pa bomo ukrepali skladno s sodbo. Če spor dobimo, bo za nas pomenilo, da je treba postaviti vprašanje zaupnice vodstvu skupščine, ki je dopustilo, da so se sklepi tako s irejemali. Morda pa bo o tem razmišljalo vodstvo skupščine samo?« (mkp) Bomo spreminjali imena ulic V Slovenski demokratični zvezi Velenje so prepričani, da se bo treba do pomladi lotiti tudi preimenovanja nekaterih ulic v Velenju, ki nosijo izrazito ideološke predznake. S spremembo imena mesta Titovo Velenje nazaj v Velenje, bo treba načeti tudi proces dezideologizacije imen ulic in nekaterim dati bolj slovensko, bolj lokalno ali bolj splošno ime. Slovenska demokratična zveza — občinski zbor Velenje — ima zaenkrat v mislih samo dve takšni imeni, ulico Veljka Vlahoviča in ulico Vrnjačke Banje, ker se zaenkrat v stranki bolj ukvarjajo z načelnimi stvarmi pri teh predlogih. Tako bodo že v kratkem ustanovili posebno skupino, ki se bo ukvarjala s tem, ustanovitev podobne predlagajo tudi znotraj Demosa, dokončno pa bo o tem odločala in razpravljala posebna skupščinska komisija. (mkp) Gorenje EKO po stečaju nova firma Ob uvedbi stečajnega postopka za Gorenje EKO seje izkazalo, daje bil postopek nujen. Dela ni bilo mogoče nadalej-vati ob tako razdrobljeni paleti proizvodnih programov kot ga je EKO imel in ob takšni režijski prezaposlenosti kot je v firmi vladala. Stečaj je bil, menijo mnogi, za Gorenje EKO neizbežen. Ze v nekaj dneh po uvedbi stečajnega postopka so v Gorenju EKO proizvodnjo normalno nadaljevali, s polovico manj zaposlenimi kot jih je bilo v firmi prej Bliža se leto dni od vedbe stečajnega postopka, ki ga počasi zaključujejo. Sledi poravnava, kar naj bi trajalo še približno dva meseca. Danes je v Gorenju EKO zaposlenih še 227 delavcev. Kot je bilo povedano na tiskovni konferenci, v petek prejšnji teden je bilo že dano soglasje za ustanovitev nove firme, ki bo s končanim stečajnim postopkom poslovala naprej. V novi firmi naj bi delali žična vezja, tečaje, plinske rampe in grelce za štedilnike. To novoustanovljeno firmo naj bi usposobili za nadaljnje delo še z dodatnimi proizvodnimi programi in upati je, da se bo v njej lahko zaposlil še kakšen bivši delavec Gorenja EKO. (mkp) Onesnaženost zraka V tednu od 21. 1. do 27. 1. 1991 so bile izmerjene naslednje 24-urne koncentracije SO; in maximalne 1/2 urne koncentracije SO; v zraku: AMP 21. 1. 22. I. 2.1 I. 24. I. 25. I. 26. I. 27. 1. 1 0,12 0,14 0,06 0.12 0,09 0.06 0.08 Šoštanj 2 0,75 0,67 0,18 1,16 0,17 0,21 0.16 1 0,30 0,14 0,09 0,16 0.09 0,08 0.09 Topolšica 2 1,04 0,80 0.41 0,56 0,22 0.36 0,22 1 0,13 0.10 0,09 0,20 0,12 0,34 0,11 Veliki vrh 2 0,36 0,37 0.56 0,87 0.23 1.04 0.70 1 0.35 0,14 0,08 0.19 0.09 0,12 0.17 Zavodnje 2 0.76 0.49 0.36 0,50 (1.40 0,35 0.67 1 0.04 0,05 0,03 0,09 0,05 0,05 0.07 Velenje 2 0,06 0,19 0,09 0.91 0,09 0,15 0,17 1 — 0,02 0.03 0.01 0,08 0.02 0,09 Graška gora 2 - 0,0" 0.13 0,02 0,42 0.04 0.80 1) povprečna 24-urna koncentracija SO; v zraku (v mg/m') 2) maximalna poi-urna koncentracija SO; v zraku v dnevu (v mg/m') Polurna koncetracija 0,75 mg SO;/m* zraka je bila prekoračena v naslednjih terminih/ 21. 1 . Topolšica 11.00-13.30 in od 21.30-24.00 Zavodnje 13.30-14.00 Šoštanj 23.30-24.00 22. 1 . Topolšica 00.00-00.03 24. 1 . Šoštanj 12.00-13.00 Veliki vrh 13.00-14.30 Velenje 12.30-13.00 26. 1 . Veliki vrh 12.00-13.00 «27. 1 . Graška gora 06.30-07.00 Bi se radi pogovorili? Potrebujete nasvet? TIP 853 369 TELEFON - POMOČ - INFORMACIJE vsako sredo od 18. do 20. ure. Uporabnikom KRS Velenje Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273. Emona ekspres mstm I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I L Neronov kompleks Ko je krvolok Neron dal zažgati Rim samo zato, da bi se laže znebil nekaterih svojih sovražnikov, mu seveda niti približno ni bilo jasno, da mu je več do ognja, kot pa do sovražnikov. Te bi lahko pospravil tudi brez ognja. Žal seveda takrat še niso poznali Freuda in njegovih umnih spoznanj in so nasedli tezi, da je »treba zažgati hišo, če se hočeš znebiti miši«. Niti na kraj pameti pa jim ni prišlo, da navsezadnje tudi »miši« niso najbolj kretenska bitja na svetu . . . Naša politika me večkrat spomni na Neronove finte, zlasti sedaj, ko je tolikokrat slišati o tem, kako bomo spet partizanih, nastavljali junaške prsi sovragu, tekali po gozdovih, delovali iz ilegale in se sploh šli svojo balkansko različico zalivske krize z vojno vred. Če sovražnikov že ni na voljo za vsakim grmom, jih pa po potrebi naredimo. Sredstva naj opravičijo kakšen cilj. Pa smo spet tam, ko nasedamo lastni domišljiji o tem, kako je mogoče vlada- ti v kriznih časih tako, da malo pretiravaš in kar naprej dokazuješ, kako so Turki na meji. Seveda je res, da je bilo v zgodovini kar nekaj generalov, ki se jim je tu in tam malo zmešalo od dolgočasja, pa so si zaželeli kakšne »človeka vredne« pustolovščine. Če že ne na domačem terenu, pa vsaj na račun koga drugega, in znabiti, da je pri nas dolgčas še komu drugemu in so zato nekateri poslanci želeli od blizu videti, kako Bush preganja Husei-na, vse seveda s humanitarnega zornega kota. A je tudi nekaj takih, ki bi šli nad nesramnega Huseina z golimi rokami iz slovenske suverenosti, s čimer bi ubili vsaj dve muhi na en mah: Husein bi se zagotovo takoj vdal, ko bi slišal, da je na zavezniško stran stopil kakšen kremeniti Slovenec, naša država Slovenija pa bi ubrala vsaj en pozitiven korak na poti k mednarodnemu priznanju. Bilo bi tako, če ne bi imeli v slovenskem parlamentu nekaj tečnežev, ki so vse skupaj milo rečeno označili za smešno, pa če gre samo za povijanje ran in tolažbo »upravičene strani v pravi-čniški zalivski vojni« in se jim je zazdelo, da bi Husein utegnil humano gesto slovenskega junaštva narobe razumeti, da o tem, da ta hip junake potrebujemo doma, človek sploh ne govori. Med te kapitulante za nekatere pozicijske poslance sodi tudi Vika Potočnik s svojim skupščinskim mirovnim odborom, ki se že tako znotraj sebe bori z nekaterimi militantno usmerjenimi člani, ki so očitno zgrešili vrata in pristali v napačni komisiji. Tista za obrambo in splošne ljudske odpore je namreč eno nadstropje više. Vika, ki so ji najprej prali glavo generali v zvezni skupščini, zdaj pa poslanski domoljubi, naj bi namreč odletela kot predsednica odbora za mirovno politiko, ker je — reva naivna ali pa ne — vladi in ministru Janezu Janši zastavila nekaj neprijetnih oboroženih vprašanj in ker forsira demilitarizacijo. Greh je seveda večji zategadelj, ker imamo Slovenci ta hip zgodovinsko priložnost, da ustanovimo slovensko vojsko, če že zaradi drugega ne pa zato, ker uniforme že imamo in bi jih še več potrebovali. Tekstilna industrija pa je, kot vemo, na psu. Ampak »Neronov Rim« se v I svoji groteskni različici ponavlja tudi v ožjem smislu! Ko naj bi že povsod okrog gorelo, bilo napeto, ko naj bi bila na udaru slovenska suverenost z demokracijo vred in ko po parlamentu vlada vprašanje, kaj da bo, se zgodi, da zmanjka poslancev, ki bi v odločilnih trenutkih morali izglasovati zgodovinske ukrepe. Iščejo jih po službah in jih ne najdejo, iščejo jih njihovi delodajalci po parlamentu in jih ne odkrijejo, zgodovina pa čaka na njihov blagoslov. Da o volilcih, ki jih plačujejo niti ne govorimo. Ti so . zopet ostali nategnjeni in namesto zgodovinskih sklepov, pa domoljubnih poslancev, dobili delegatske duhove, ki smučajo med zasedanji parlamenta, ali pa opravljajo druge zemeljske užitke. In če bi se vžgala mlada slovenska demokracija s suverenostjo vred, ne bi bilo nikogar, ki bi jo mogel gasiti po parlamentarni poti. Ja, v zaliv bi pa nekateri želeli, ker jim je v parlamentu dolgčas. Tam nekateri kar naprej gobcajo o miru, razorožitvi, o gospo-darsko-socialnih stiskah, pa | še enega poslanskega prete- | pa ni bilo. Da bi jih Neron. Celjsko območje Celjani so bili zadnje dni kar malo presenečeni: veliko zimskih dni so poslušali poročila o močni onesnaženosti ozračja v Mariboru, Ljubljani, Zasavju, tudi v Šoštanju in Zavodnjah, v njihovem ozračju pa vsebnost žveplo-vega dvokisa ni presegala dovoljenih količin. Prav zato je bilo kasnejše hitro in močno poslabšanje za mnoge pravi pretres. Še posebno, ker so koncentracije res zskrbljujo-če poskočile in so morali tudi v tem mestu (tako kot nekoč dokaj redno) sprožiti alarme in opozarjati za to občutljive ljudi, naj se izogibajo hoje na prostem. Ob tem so ljudje spet začeli več spraševati, kaj so v Celju res že storili, da bi zbolj-šali ozračje. Najlaže je namreč ob takih primerih poka- r Alarmi so razočarali Celjane zati na industrijo. Ta je res velik onesnaževalec, toda pozimi izhaja polovica žveplo-vega dioksida iz zasebnih kurišč in ostalih kurilnic. Zato so v sanacijskem programu, ki ga je pred kraktim pripravil zavod za socialno medicino in higieno, posvetili največ pozornosti prav temu; in pa prometu, ki prav tako močno onesnažuje ozračje v mestu Celju. Seveda sanacijski program ne prinaša nič kaj novega, česar ne bi vedeli že doslej. Za ogrevanje naj bi manj uporabljali slabe premoge in bolj kurilna olja ali plin. Nekaj takega so v Celju sprejeli že pred več leti, pa je kasneje energetska kriza vse to postavila na glavo. Zato nekateri že menijo, da so se sedanje akcije že spet lotili v času, ko nam grozi nova energetska kriza. Ta pa ekologiji ni nič kaj naklonjena. Velik problem je seveda denar, še posebno, če bi želeli res več zasebnih in družbenih kurišč preusmeriti na plin. Pa ne gre toliko za ceno plina kot za stroške, ki so potrebni za prehod na ta dokaj čist način ogrevanja. Več Celjanov bi si privoščilo plin, če ne bi bil priključek tako sala-mensko drag. Posebno poglavje je seveda celjski promet, ki prav tako prispeva pomemben delež k onesnaženemu celjskemu ozračju. Že veliko let govorijo, da promet v ožjem mestnem središču ni urejen. Še zdaleč ne poteka tekoče, zastoji pa pomenijo še več onesnaževanja. V Celju so sicer poskrbeli za oživitev starega dela mesta, pozabili pa na to. da to pomeni še zvečan promet. Več prometa na manj površinah pa vemo pomeni. Optimistične napovedi iz sanacijskega programa kaže-? jo, da bi lahko s preusmeritvijo s premoga na olja spravili celjsko ozračje iz četrtega v tretji razred; če pa bi uspel še prehod na plin, bi se pomaknili še v kakovostni razred višje. Vendar le, če bi svoje naredila še industrija. Cinkarna ne bi smela spuščati v zrak več kot 210 kilogramov žve-plovega dvokisa na uro. Ob omejeni proizvodnji to ni težko — toda tudi Cinkarna (in drugi) si želijo, da bi proizvodnja vendarle stekla. Kaj pa celjski zrak? (k) SA VINJSKO-ŠALEŠKA SA VEZA Korak naprej, korak nazaj »Naše podjetje bo zagotovo kmalu pobralo. Videl sem, da smo dobili celo pošiljko krst!« mi je zadnjič potožil prijatelj iz podjetja neposredne proizvodnje. Seveda s tem ni mislil, da jih bo zagotovo kmalu pokopalo in so zato že naročili tudi krste, ampak to, da jih bo pobralo, ker jim namesto z denarjem že plačujejo kar s krstami. Seveda — pri njih s krstami, kar je sicer zelo simbolično, drugod pa s čim drugim. Toaletnim papirjem, raznimi strojčki, ki ne gredo v denar ali čim drugim. Samo z denarjem ne. Ob taki vse bolj naraščajoči blagovni menjavi so nekateri celo pomislili, da objavljeni velenjsko-bihaški posel tudi sodi v to področje, pa čeprav naj bi zaudar-jal na čisto drugačen način. Pa se je kasneje izkazalo, da naj ne bi zaudarjal niti na tisti drugi način, čeprav želijo nekateri še vedno zvedeti, kje da so tisti sodi tistih nevarnih odpadkov, ki so jih njega dni tudi zasebniki puščali po bližnjih gozdovih. Ampak to je druga zgodba, ki s tem seveda nima nič skupnega. Še posebno ne, ker uradnim podatkom vendarle ne gre dvomiti. Kot tudi ne gre verjeti tistim, ki pravijo, da gotovo tudi zdravljenje šoštanjske-ga ozračja s celjskimi zdravili gotovo ne bi bilo zastonj. V današnjem vse hitreje se razvijajočem podjetništvu se pač vse plača. Pa čeprav se nam lahko tudi kot bumerang nazaj v glavo vrača. Seveda so tudi to le navadne govorice, ki pa bodo zdaj tako in tako izgubile vso veljavo, saj morajo zdravila zapremejduš iz termoelektrarne. Seveda pa bi kakšno »participacijo« vseeno moral kdo plačati. Sploh pa nisem danes mislil pisati o onesnaževanju te vrste, ampak o nezdravih razmerah, ki vladajo pri nas pri plačevanju računov. Vse več je namreč takih, ki bi stvari še kar jemali, ne bi pa plačevali-. Vsaj z denarjem ne, ampak v najboljšem primeri s kakšnimi izdelki. Nekateri se s tem lahko zadovoljijo, drugi seveda ne. Zreški Unior bi bil verjetno kar zadovoljen, če bi mu Zastava namesto velikega dolga poslala avtomobile v enaki vrednosti. Jugeci sicer niso kaj prida, toda v Uniorju si gotovo mislijo, da bolje 500 jugecov kot pa za 40 milijonov odprt račun. Tako plačevanje namreč tudi zanje že vse bolj pomeni umiranje na obroke. Zastava pa še krst ne izdeluje; če seveda izvzamemo pripombe nekateri voznikov, da so ti avtomobili krste na štiri kolesa. Očitno je pri nas blagovna menjava vse bolj na pohodu. Glede na »sploh ne plačevanje« je to seveda korak naprej, ne vem pa, če nas lahko taka blagovna menjava pripelje do tega, da bi sedanje težko stanje zamenjali za ooljše. Najmanj, če si bomo plačevali s krstami in toaletnim papirjem. S tem se lahko za lepšo prihodnost le obrišemo. Seveda je ob tem še drug problem: na ves krik namreč zavpijemo, ko kdo po-grunta način, kako bi vendarle prišel do denarja. Srbi so ga pred kratkim znašli in morda nam bi lahko povrnili nekaj dolgov, če ne bi mi tako zavpili, da to ne gre. Češ, da so segli v naše žepe, ko so plačevali svoje račune. Da nas to lahko res pokoplje. Potem se pa še čudimo, če so v prijateljevo podjetje krste prispele prav iz tistega konca. ""Herman Rigelnik je pristal — nekaj časa še ostaja v Gorenju-"™-"""" »Sem um vièti kot človek, kihoče uničiti, kje Tiskovna konferenca prejšnji teden v Gorenju — je imela mamen novinarje seznaniti z (dosedanjim uresničevanjem sanacijsko razvojnih ciljev GIAŠ ČAS: Srečanje z novinarji s ste začeli z besedami: >v zidnjemm času nekateri tako mene kot nmoje sodelavce želijo prikazati k kot navadne kriminalce. Zakaj tstak začetek? HER1RMAN RIGELNIK: »Moramm reči, da smo se v zadnjem č času začeli pojavljati, predvsesem pa jaz osebno, v časopisu Pi Nova doba kot človek, ki hočeiče uničiti Gorenje, kot človek, k, ki je rdeč, ki osvaja Slovenijo, lo, ki ima v Gorenju Organe pregegona, ki ima v Avstraliji hišo.....v glavnem same laži in podtikanja, niti ene resnice in to človeka počasi utruja. Ob delu, ki ga imaš z ljudmi, v proizvodnji, take informacije, če se pojavljajo desetkrat, dvanajstkrat. na koncu le pustijo kanček vtisa v ljudeh, morda pa je le na tem kaj resnice. Jaz pa moram reči. da je ni niti malo v vsem tem podtikanju, in da bom iskal tako kot tudi (io- % -v renje, moralno in materialno satisfakcijo na sodišču.« ... NAS ČAS: Kaj ali kdo je kriv, da po osmih letih zapuščate Gorenje? HERMAN RIGELNIK: »Lani smo pripravili kot veste projekt internacionalizacije in letos zaključili projekt strategije Gorenja Koncem. Vsako podjetje ima danes svojo strategijo. Pred Gorenjem je še trdo delo v naslednjih štirih, osmih letih, in ko se človek pri petdesetih sprašuje, kako in kaj naprej, ali še zmoreš ta napor ali ne, mora imeti za tako odločitev močno motivacijo. Priznati moram, da nisem našel več motivacije za kaj takega, čeprav sem bil vseskozi po svoje srečen, da sem delal z ljudmi. takimi kot so v Gorenju. Predvsem sem bil zadovoljen, da sem srečal delavca, ki toliko in tako pošteno dela, da mi je bilo to velikokrat nadomestilo za napore. Insinuacije, o katerih smo prej govorili, pa moram reči, da so v meni še tisto malo, kolikor je bilo motiva, popolnoma razblinile, nisem ga več našel in zato tudi odločitev, da odidem iz Gorenja. . . . NAŠ ČAS: Pravite, da ste precej utrujeni? HERMAN RIGELNIK: »Utrujenost je nedvomna. Več kot dvajset let delam, čeprav mi Nova doba poskuša očitati tudi to, da nisem delal na sanaciji Metalne, delal sem tudi na sanaciji Kovinotehne, izvršni svet, osem let sanacije Gorenja, kjer smo v bistvu iz 120 milijonov dolarjev izgube, iz sistema, ki je popolnoma stal, napravili sistem, ki danes normalno posluje, ki je danes vedno bolj vključen v mednarodno delitev dela. ki je danes zanimiv tudi za tuje partnerje. Tudi to govori po svoje za to, da je človek postal utrujen. Verjetno pa nisem utrujen samo jaz, ampak tudi moji sodelavci. Navsezadnje naš delovni čas ni bil nikoli krajši od 12 ur. Kot zanimivost samo podatek — v letu '84, to je dokumentirano, sem bil v Ljubljani več kot 240-krat.« ... NAS ČAS: Kakšen pa je vaš odnos do sodelavcev? HERMAN RIGELNIK: »Vedno na izjemno visokem nivoju. Navsezadnje sem si jih sam izbiral, sodelavci pa so izbirali mene. Jaz lahko rečem le. da so naši odnosi sijajni, ker če ne bi bili. tudi né bi sprejel pobude, ki sojo predlagali upravnem odboru.« . .. NAŠ ČAS: Potem ne odhajate iz Gorenja zato, da zapustite ladjo, ki se potaplja? HERMAN RIGELNIK: »Gorenje v nobenem primeru ni ladja, ki se potaplja. To je najbolj grobi splet podtikanj. Gorenje je v tem trenutku eno redkih podjetij in kot sistem še edini v Sloveniji, ki je uspel prebroditi na eni strani inflacijo leta '89 in stabilni devizni tečaj v letu '90. Uspeli smo premagati tudi vse težave na področju kreditno-monetarne politike. In na koncu postavljam, tako kot sem že večkrat postavil, vprašanje: kdo je v Sloveniji uspel povečat fizično proizvodnjo za 7 odstotkov? Mislim, da samo IMV, kdo je uspel povečati produktivnost za več kot 15 odstotkov? Izvoz za več kot 20 odstotkov? Zmanjšat kratkoročno zadolženost iz 180 milijonov mark na 120 milijonov mark? Danes nobeno od podjetij Gorenja nima blokiranega žiro računa — to moram potrkat izplačujemo osebne dohodke v naprej določenih terminih, mislim da nad poprečjem dejavnosti. Rečem naj še, da smo ustvarili skoraj 80 milijonov netto deviznega priliva in kur je po moje v tem trenutku najpomembnejše: Gorenje ima izjemno veliko zaupanje v tujini, kjer posluje brez garant-nega potenciala. Če bi bilo to Gorenje res potapljajoča ladja, potem bi bila ta stvar drugačna. Gotovo pa takšna in podobna natolcevanja, dezinformacije, podtikanja, lahko vplivajo na to, da se Gorenju kaj hudega pripeti.« ...NAŠ ČAS: Pa vendarle še ne odhajate, kot smo omenili že uvodoma. Še nekaj časa boste na pobudo svojih sodelavcev, ki so jo v petek prenesli na upravni odbor, vodili Gorenje? HERMAN RIGELNIK: »Moram reči. da mi je Gorenje priraslo k srcu. Nedvomno človek, ki živi z Gorenjem od jutra do večera, kjer sreča ogromno dobrih, poštenih ljudi, predvsem ljudi v neposredni proizvodnji. izoblikuje nek odnos do tega Gorenja. Priznati moram. da mi je Gorenje ogromno dalo kot človeku in upam. da sem dal vsaj malo tudi sam k razvoju Gorenja. Če se bo to uresničevalo tudi v prihodnje, bom toliko bolj zadovoljen. V Gorenju bom še ostal nekaj časa. Predvsem zaradi tega, ker vse to pisanje povzroča Gorenju določene težave. Ne bi ob tem želel poveličevati svoje vloge, dejstvo pa je. da odhod prvega človeka tako ali drugače povzroča določene dvome, pomisleke in tako naprej. Da bi zaradi pisanja v Novi dobi in pa tudi v časopisu Delo na nek način preprečili dvome, smo se dogovorili, da še ostanem nekaj časa.« . . . NAŠ ČAS: Za koliko časa ste pristali? HERMAN RIGELNIK: »Vse je odvisno od tega, kako se bo situacija na trgu odvijala naprej. Še enkrat bom rekel: Gorenje je močno v peto v mednarodni prostor. Mislim, da se novinarji niti ne zavedate kako od zunaj spremljajo vsako vašo besedo, kako jo analizirajo, kako vlečejo zaključke, in če se piše negativno, tako kot se je pisalo v sredo (prejšnji teden I v časopisu Delo, ki je le osrednji časopis Slovenije, ima tako ali drugače svoje negativne posledice. Mislim, da je treba zdaj z razgovori in nadaljnjim delom, predvsem pa z dokazovanjem v proizvodnji, s pravočasnimi dobavami in s kakovostjo dokazati, da je vse to neresnica«. . .. NAŠ ČAS: V zvezi z vašim odstopom s položaja predsednika Koncema Gorenje in odhodom iz Gorenja je bilo v javnosti veliko ugibanj, kam boste odšli. Kam nameravate? HERMAN RIGELNIK: »Moram reči. da imam v tem trenutku več variant. Dokončno odločil se še nisem. Lahko da bom ostal v Sloveniji, lahko da bom odšel v tujino. Reči moram, da predvsem želim sebi in svoi družini malo več miru kot srno ga imeli doslej, delati v malo drugačnih pogojih kot sem delal v Gorenju, konec pa mora biti tudi enkrat mojega globokega dojemanja nekih idealov in verjeti v te ideale, ker se je to vedno pokazalo kot nepravilno in velika utvara.« .. . NAŠ ČAS: Pa vseeno, da ne končamo tegale pogovora z vami kar tako, ali lahko strnete v kratko še Gorenje '91? HERMAN RIGELNIK: »Gorenje ima pripravljene plane za leto '91, ti izhajajo iz strategije, ki smo jo obravnavali z direktorji posameznih podjetij. Plani so izjemno ambiciozni, še zlasti na področju izvoza. Tako bi se po mojem mnenju moralo Gorenje že v letu 1991 v izvozu približati številki 400 milijonov dolarjev. Verjetno bomo nekaj povečali tudi uvoz. Fizična proizvodnja bi morala rasti in gotovo bo treba kaj napravili na zmanjšanju zaposlenih. Moram pa tu poudariti, zaposlenih v pisarnah, kjer pa mislim, da bomo ta problem bolj ali manj normalno rešili z navadno fiuktuacijo. Za Gorenje je sicer ob pogojih, da ne poznam še dosti jasno slovenske ekonomske politike, vem pa, da jugoslovanska kot taka skoraj ne velja več, pravzaprav vprašanje odprto. Kljub temu pa verjamem v to, da Gorenje mora obstati in se razvijati naprej, ker navsezadnje Slovenija kot mala nacionalna ekonomija nima druge možnosti kot podpreti, ne nekih navideznih paradnih konjev, ampak tistih, ki resnično izvažajo in iz tega naslova ustvarjajo dohodek.« ... NAŠ ČAS: Hvala vam za pogovor. M. KRSTIC-PLANINC S. VOVK 1 I I I fl I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J Modna i konfekcija Elkroj Novoo vodstvo podjetja, odceppitev Šoštanja V nazararski Modni konfekciji Elkroj so zadnje dni lanskega leta zamenjaijali direktorja. Novo vodstvo podjetja je z delom pričelo takoj piprvi delovni dan letošnjega leta. Prvi cilj je, da razvojno in posbslovno politiko postavijo na nove temelje, prav tako pa želijo spispremeniti in utrditi notranjo organiziranost in kadrovsko sestsstavo, predvsem seveda na vodilnih mestih. Tako so prejšnjo sred'edo na seji delavskega sveta zamenjali večino vodstvenih delavcev.ev, ostale ukrepe pa še pripravljajo. Nova usmemeritev je jasna. Po besedah v.d. d. direktorice Marije Vrtačnik bo b) bodoča proizvodnja temeljila precredvsem na izdelavi vseh vrst hlaalač, predvsem pa na dvigu kakovo)vosti izdelkov na še višjo raven. Pt. Prav kakovost je naj- pomembnejša za nadaljnje izvozne posle. Polovico proizvodnje sicer izvažajo že sedaj, vendar so to v glavnem »Ion« posli. Za domači trg je doslej skrbela kooperacija po vsej Jugoslaviji, vendar je kljub sodobni tehnologiji več- Marija Vrtacnik: »Podjetje je v zelo težkem položaju, zato nas čaka veliko zelo zahtevnih nalog« Zagotoviti je treba delo v dveh izmenah krat zatajila prav na področju kakovosti izdelkov. In to kakovost želijo zagotoviti v Nazarjah. Pomembna naloga je torej zagotovitev dela v dveh izmenah in zapolnitev obstoječih zmogljivosti. Trenutno dela 7 linij, za dosego cilja pa jih bo moralo delati deset. Blagovna znamka Elkroja je vsekakor dovolj znana in terja zagotovitev še višje kakovosti izdelkov. Delavce za manjkajoče tri linije bodo zagotovili s preselitvijo delavk in zmogljivosti iz Obrata v Lučah v Nazarje, kar naj bi bilo opravljeno do konca marca, računajo tudi na višek delovne sile v režijskih službah in na višek delovne sile v sosednjih delovnih organizacijah. Obrat v Lučah (Strugahl bodo ukinili zaradi premalo zasebnih zmogljivosti in zaradi prevelikih stroškov, ki uspešnega poslovanja ne omogočajo. Dodatne težave se pojavljajo v zvezi s šoštanjsko Konfekcijo. Marija Vrtačnik o tem pravi takole: »Šoštanjski obrat se želi odcepiti po hitrem postopku. Elaborat o tem so pripravili. Na mizo sem ga dobila 16. januarja, dejansko pa so s postopkom odcepitve pričeli že 9. januarja. Delavski svet matičnega podjetja odcepitvi ne nesprotuje, vendar bojjred tem treba poravnati račune. Če torej v Šoštanju smatrajo, da skupaj ne gre več, naj se odcepijo, postopek naj bi bil speljan do 30. septembra, vendar naš delavski svet postavlja določene pogoje, ki morajo biti izpolnjeni do tega datuma. Šoštanjski obrat je Elkroj prevzel 1981. Obrat je bil v zelo slabem položaju, izdelovali so izključno srajce. Danes delajo stoodstotno za izvoz in to zelo kakovostne izdelke. Člani delavskega sveta tako menijo, da je treba poravnati račune vezane na vsa vlaganja v ta obrat, na tehnologijo, blagovno znamko in med drugim tudi v zvezi z dolgovi, ki jih Elkroju gotovo ne manjka. Pogovoriti se bo treba tudi glede pogodb s tujimi partnerji, ki so dolgoročno dogovorjene. Menijo tudi, da je bil na račun Šoštanja okrnjen proizvodni del v Nazarjah, zato sedaj ni pošteno, da se brez poravnave vseh računov želijo odcepiti, ker nas pač ne rabijo več. Zaradi tega smo v Nazarjah ustanovili posebno komisijo, ki bo poskrbela za pravično vračilo.« Napisano je že bilo. da so prejšnji teden zamenjali večino vodstvenih delavcev, vseeno pa pričakujejo, da bodo z njihovo razporeditvijo na ustrezna delovna mesta našli smotrno pot do boljšega poslovanja. Marija Vrtačnik posebej poudarja, da naloga ne bo lahka, saj je podjetje v izredno težkem položaju, notranja neusklajenost je huda, zato morajo najprej zagotoviti poslovno in informacijsko usklajenost in nato okrepiti kakovost poslovanja znotraj in zunaj firme. .• , Op) Maartin Preskar : »Pri nas so i stvari dokaj jasne« »Nemalo o prahu je dvignila odločitev deldelavcev Elkrojeve poslovne enote ite Konfekcija Šoštanj o odcepitvi izi iz matične firme. Razlogov za to to menda ne manjka, obtožb na eni eni in drugi strani pa prav tako ne. ne. Na obisk v šoštanjsko Konfekcikcijo se ta ponedeljek nismo odpravravili v vlogi razsodnika — kdo in ima prav in kdo ne, ampak smo žo želeli zadevo osvetliti tudi s te stt strani ločnice. Vodja Poslovne encenote Konfekcije Šoštanj Martin tin Preskar je takole odgovarjal nal na naša vprašanja. Kako, da ša ste se za odcepitev odločili šele sde sedaj, ko se je.matič-na firma znasnašla v težkih gospodarskih težavžavah in tudi kadrovskih sprememlembah? Martin Pr< Preskar: »Razmišljanja o statusni sni spremembi so med delavci prisotisotna že nekaj časa. To med drugrugim potrjuje prvi neuspel poskus (us ob izpeljavi reorganizacije delov:lovne organizacije Elkroj spomladiladi leta 1989. Decembra istega letaleta pa je na osnovi rezultatov ponoonovnega referenduma do predlagangane organizacije le prišlo'. Ob tem je treba povedati, da je bila mera težav in nezaupanja pri tem kljub vsemu še vedno prisotna. Navsezadnje pa so nas k takšnemu razmišljanju silile tudi družbeno-politične in gospodarske spremembe pri nas in vse bolj aktualno podjetniško obnašanje. Svoje pa so prispevali tudi poslabšani medsebojni odnosi v zadnjem času.« Manjša podjetja se res mnogo lažje prilagajajo razmeram na trgu, ki je tudi na področju tekstilne industrije neizprosen. Pa vendarle, kateri so glavni vzroki za odcepitev? Martin Preskar: »Ni jih težko našteti. Trije so. Prvi in najtehtnejši je ekonomski razlog za večjo samostojnost. Za nas določene storitve opravlja matično podjetje (likanje, zadeve finančno-računovodske in kadrovske narave) in zanje plačujemo okrog 36 odstotkov dohodka oziroma glede na doseženo mesečno proizvodnjo približno od 80 do 100 tisoč DEM. Samo za primerjavo: Ob poplavah Elkrojevih proiz- vodnih prostorov v Nazarjah je te storitve samo za nas opravljal tuji partner. Za likanje, ki je največja postavka v skupnem znesku opravljenih storitev, pa smo mu plačali (seveda po cenovnih normativih tujega partnerja) le od 18 do 20 tisoč DEM. Drugi razlog tiči v sodelovanju s firmo Michael lnskens iz Mönchen-gladbacha. Prav njej proda Konfekcija Šoštanj 50 odstotkov svoje proizvodnje, njeno tržišče pa je Evropa in Amerika. Mi in seveda tudi naš tuji partner želi število izdelkov iz našega proizvodnega programa ženskih hlač, ki ga že sedaj skoraj v celoti izvažamo na zahodni trg, še povečati. Omenjena tuja lima nam je pri tem pripravljena pomagati tako z vlaganji v posodobitev tehnologije kot tudi v tehnično tehnološki pomoči preko svojih tehnologov. Da ima izkušnje pri tem dokazuje naslednji podatek: to je tovarna z enakim številom zaposlenih, enakim proizvodnim programom, izdela pa zaradi boljših avtomatov in organizacijskih pri- jemov kar za 40 odstotkov več izdelkov kot predvidevajo normativi Elkroja. Z nami pa se je pripravljena pogovarjati in omenjeno tudi izvajati le ob urejenih statusnih vprašanjih. V zgoraj zapisanem pa tiči še tretji vzrok naše odločitve — to pa je neracionalna organiziranost delovne skupnosti skupnih služb na ravni matične firme in tudi v sami proizvodnji.« Martin Preskar: »Zelja obeh udeleženk je, da to zadevo uredimo sporazumno. Če to ne bo šlo, bomo iskali svoje pravice po pravni poti.« Ob izločitvi se poraja vrsto vprašanj. Med njimi je še zlasti sporno lastništvo. Martin Preskar: »Investitor novo zgrajene tovarne, vseljive leta 1986. je bil Elkroj, tozd Konfekcija Šoštanj. Denar za izpeljavo naložbe smo pridobili s krediti, ki smo jih skoraj v celoti poravnavali do konca leta 1989. Odprta ostaja le še zadnja obveznost v tem letu do LB Temeljni banki Velenje. V celoti smo do omenjenega dne poravnali tudi interne obveznosti glede nakupa opreme.« Kaj pa znanje, ki ste ga pridobili v tem času? MaTtin Preskar: »23 let so delavci proizvajali moško perilo pod znamko jioper, nove Tehnologije, nove mojstre pa smo kadrovali ob obstoječih dobrih delavcih. Poznali pa smo seveda še kaj drugega.« Sporna je tudi zaščitna znamka Martin Preskar: »V zaračunanih 36 %, ki jih plačujemo vsak mesec matični firmi, je zajeta tudi cena za zaščitno znamko Formule EL, kljub temu, da smo jo zadnja leta zaradi izvoza zelo malo uporabljali. — Kaj pa pridobitev tujih partnerjev in dolgoročno sklenjene pogodbe? Martin Preskar: »Povečan izvoz in kakovostna proizvodnja sta odločilna pri tem « Kako torej nameravate rešiti zadevo z matično firmo? Martin Preskar: »Dan po seji delavskega sveta, 23. januarja, smo začeli postopek za odcepitev, ki naj bi bil zaključen do 30. septembra letos. Do takrat naj bi uredili medsebojne pravice in obveznosti. Mi smo pripravljeni prevzeti vse obveznosti iz naslova poslovanja v preteklosti. Če zadeve ne bomo mogli rešiti sporazumno, bomo svojo odločitev izpeljali po pravni poti. Naj ob tem mimogrede opozorim ša na 2,292.635 din, ki jih je pridobila Konfekcija Šoštanj od Sklada skupnih rezerv gospodarstva Slovenije (del teh sredstev je nepovratnih), koristi pa jih sedaj Elkroj Mozirje.« Za konec: koliko je resnice v govoricah glede vaših odnosov z bivšim direktorjem Elkroja Francem Kramerjem oziroma njegove zaposlitve pri vas? Martin Preskar: »Najbolje, da vprašate njega samega. Sicer pa to, kar se govori, ocenjujem kot čveke. Resnica je le ta, da sva sodelovala dokaj dobro. Sicer pa je dovolj zgovoren sam po sebi sklep našega zbora delavcev, ki začasno (do preklica) ne dovoljuje nobenih kadrovskih sprememb v omenjeni enoti.« (tap) 4 stran nas čas AKTUALNO 31. januarja 1991 SKOZI TEDEN ■ MSJjBM—I ■ MEffl SDZ postaja bolj zelena V SDZ-ju, območnem zboru Velenje so prepričani, da bi morala stranka postati bolj zelena kot je to bila doslej. Zato bodo stranki v Ljubljani predlagali oziroma dali v razmislek idejo o nacionalnih parkih v Sloveniji. Prepričani so, da si to ime in tako zaščito poleg Triglavskega narodnega parka zasluži v Sloveniji tudi predel Savinjskih Alp, ki obsega Logarsko dolino, Robanov in Matkov kot; naziv narodnega parka bi si po mnenju velenjskih slovenskih demokratov zaslužila tudi Kočevska in del Krasa, Notranjske. (mkp) Šmartno ob Paki — Kulturniki bodo zborovali Odrske deske kulturnega doma v Šmartnem ob Paki so v minuli sezoni nudile domačinom kaj malo užitkov ob gledanju ustvarjalnosti tamkajšnjih kulturnih zanesenjakov. Kje tičijo vzroki za to? Na vprašanje bodo gotovo poskušali odgovoriti udeleženci rednega občnega zbora v soboto, 2. februarja. Nanj vabijo vse, ki bi radi delovali v sekciji kulturnega društva. Novi obrazi pomenijo nove ideje. Občni zbor, na njem bodo izvedli tudi volitve novih članov izvršnega odbora društva, bodo začeli ob 19. uri, in sicer v dvorani šmarškega kulturnega doma. (tp) Velika okvara v TEŠ Posledice zemeljskega stika v stikališčih 100 kV 17. januarja 1991 je ob 12.00 prišlo v TEŠ do velike okvare v stikališču 110 kV. Brez električne energije je ostalo Velenje z okolico nekaj ur. Ob nastanku defekta je izpadel generator 75 MW in vsi daljnovodi do TEŠ. Prišlo pa je tudi do izpada bloka 5 zaradi motenega napajanja porabnikov splošne lastne rabe bloka. Okvara je nastala zradi dotrajane življenjske dobe elektroenergetske opreme. Zaradi ugodne energetske situacije je bila napaka v genera-torskem polju odpravljena v najkrajšem času, poškodba daljnovoda Podlog pa bo odpravljena » lem tednu. Škoda je bila precejšnja, ocenjuje se na 600.000,00 din. Kolikšna pa bo ovrednotena izguba zaradi izpada električne energije, pa do danes še nimamo podatkov. I. T. Celjsko območje — zahvala za požrtvovalnost gasilcem Nad tisoč gasilcev iz raznih slovenskih in hrvaških gasilskih društev se je zbralo v petek v celjski dvorani Golovec. Celjska gasilska zveza je ob sodelovanju občinske skupščine povabila na srečanje vse gasilce, ki so priskočili na pomoč Celjanom ob no-vemberski poplavi. Tedaj je občanom in organizacijam pomagalo kar 1350 gasilcev. Prav po njihovi zaslugi je bila škoda veliko manjša kot bi bila sicer. Gasilci so se ob tej nesreči izkazali kot najbolje organizirana organizacija: zato so se lahko takoj lotili reševanja in preprečevanja še hujših posledic. Za požrtvovalno delo se jim je v Celju zahvalil tudi celjski župan Anton Roječ, vsem gasilcem in enotam, ki so pomagali pri poplavi, pa so tudi podelili priznanja. Tudi ob tem zabavnem srečanju pa niso pozabili na solidarnost — ves čisti ostanek srečanja bodo namreč namenili za gradnjo gasilskega doma v Zagra-du. Stari dom v tem kraju je namreč poplava skorajda povsem uničila. (k) Uniorjevih 500 avtomobilov V zreškem Uniorju so resno začeli razmišljati, kako urediti odnose s kragujevško Zastavo. Ta je namreč eden njihovih najbolj nerednih plačnikov in zdaj jim za odposlane homoki-netične zgibe dolgujejo že 40 milijonov dinarjev ali povedano drugače, dolgujejo jim že kar 500 avtomobilov. Ko so to problematiko obravnavali na konjiškem izvršnem svetu, so se odločili za svojevrstno akcijo in o tej rešitvi obvestili slovenski izvršni svet in republiško gospodarsko zbornico. Njihov predlog naj ne bi bila rešitev le zanje, ampak tudi za vse ostale slovenske kooperante Zastave. Teh pa ni malo, pa čeprav je res, da Zastava v Sloveniji petkrat več prodaja kot pa kupuje. Toda še to, kar kupuje, ne plačuje. Zato naj bi se po konjiškem predlogu gospodarska zbornica dogovorila z vsemi prodajalci Zastavinih vozil v Sloveniji, da bi 20 odstotkov denarja od prodanih avtomobilov nakazali na poseben žiro račun. Od tu pa bi ga nakazovali slovenskim koperantom. To naj bi bila po njihovem mnenju edina možnost, da bi le-ti dobili plačilo. To pa bi tudi pomenilo, da jim ne bi bilo treba misliti na prekinitev sodelovanja s to tovarno. Menijo tudi. da (o ne pomeni nikakršne blokade, kvečjemu možnost nadaljnjega sodelovanja. (k) w Štajerska banka pred startom Že precej časa napovedovana Štajerska banka za obrt naj bi v kratkem le zaživela. Zdaj so že zbrali dovolj denarja in s tem izpolnili pogoj za registracijo. Zaradi sedanjih težav zanimanja obrtnikov žal ni bilo toliko kot so pričakovali, vendar pa so se vključile tudi nekatere občine (Celje, Šentjur) in tudi republika, saj tudi ti v tej banki vidijo veliko možnost za hitrejši razvoj obrti in podjetništva. Bi pa radi, da bi k Štajerski banki obrti pristopila še kakšna banka iz Italije ali Avstrije. Vseh možnosti pri tem še niso izčrpali in o tem se še pogovarjajo. Banka ne bo delovala le na ožjem štajerskem območju (njen sedež bo v Celju), ampak tudi drugod. Tako se zanimajo, da bi bile izpostave banke tudi v Mariboru, Črnomlju in Novem mestu. Vzrok, da banka še ni zaživela, naj bi bil tudi v tem, da še ni dorečen jugoslovanski monetarni sistem. (k) -----,----- ■ 1ÌT 07, Olili 0 30ÌTU TU Oli ZOljfUìlì ìli TOS il 101103 tj D ' »7,aili)'/ol1ii c 1OT o k narodi i . • . . . \ : - . v : ; ; - i/:-ff - ; ■ : U:- : Predvidevamo lahko, da skoraj zagotovo za vse brezposelne ne bo mogoče poiskati redne zaposlitve ter da se bodo obrti, podjetništva in podobnih dejavnosti totili le najsrečnejši in najiznajdljivejši. Zato nas je zanimalo, kakšen je odnos brezposelnih do alternativnih oblik dela kot so pogodbeno delo, honorarno delo in javna dela. Interes za alternativne oblike dela Stopnja vrsta dela izobrazbe pogodbeno honorarno jatna dela skupaj III. 8 5 II 13 5,0 IV. 89 23 1 113 43.7 V. 82 21 3 106 40,9 VI. 10 0 1 20 7,7 Vil. 7 0 0 7 2.7 Skupaj 205 49 5 259 100,0 11 « 79,2 18,9 1,9 100,0 1110,0 Alternativne oblike zaposlovanja jemljejo brezposelni res v dobesednem pomenu, le kot skrajno možnost izhoda iz težav, v katerih so. Manj kot ena tretjina odgovorov je pritrdilnih. Večina teh (79,2%) bi najraje sprejela pogodbena dela. Iz odgovorov je bilo razbrati tudi, da vsebina pojma javna dela marsikomu ni znana. Za honorarna dela bi se jih odločila le približno ena petina naštetih del občasnega značaja, ter da se vsaj dosedaj ta dela niso štela v pokojninsko dobo. Najprej bi sprejeli alternativne oblike zaposlitve strokovnjaki s IV. in V. stopnjo izobrazbe (skupaj skoraj 85%), relativno malo pa je strokovnjakov s VI. in VII. stopnjo izobrazbe (manj kot 10%), ki bi sprejeli alternativne oblike zaposlovanja. Nazadnje smo vprašali brezposelne, kako bi oni reševali problem brezposelnosti. Izhajali smo iz spoznanja, da nam lahko vsaka, še tako preprosta ideja koristi. Predvsem pa smo želeli izvedeti, katere so tiste težave, ki jih brezposelni najbolj čutijo. Ta področja bi bilo treba zato najprej osvetliti in probleme v zvezi z njimi najprej začeti reševati s strani institucij, ki so zato predvidene. Odgovore, ideje, smo združili v nekaj področij. Morda nekateri odgovori sodijo v več področij hkrati, vendar smo jih zaradi lažje preglednosti navedli samo na enem mestu. Področja, kjer brezposelni vidijo izhod iz svojih težav so: A. Delovno-pravna zakonodaja. Skupaj 366 odgovorov, najbolj pogosti so: 1. upokojiti vse, ki imajo pogoje za upokojitev (76) 2. skrajšati delovno dobo (68) 3. polkmetje (»popoldanci«) naj ostanejo doma (45) 4. pospešiti predčasno upokojevanje (4Ì) 5. upokojiti invalide, ki delajo na štiri ure (41) 6. ukiniti honorarno delo zaposlenih in upokojencev (24) 7. odpustiti (premestiti) vse tiste ki nimajo izobrazbe za delo, ki ga opravljajo (19) 8. ne več zaposlovati ljudi iz drugih republik ( 16) 9. v eni družini naj bo zaposlen le eden B. Pospeševanje podjetništva. Skupaj 171 odgovorov, najbolj pogosti so: 1. uvesti sklad za zagon podjetja (38) 2. nuditi strokovno in organizacijsko pomoč pri odpiranju obrti ali podjetja (34) 3. nuditi vse oblike finančnih vzpodbud za podjetništvo (33) 4. uvesti olajšave pri davkih in prispevkih za tiste, ki zaposlijo brezposelno osebo (13) C. Alternativne oblike zaposlovanja. Skupaj 104 odgovori, najbolj pogosti so: 1. ponuditi brezposelnim tudi druge oblike dela, izven delovnega razmerja (42) 2. uvajati delo na domu (25) 3. več zaposlovanja v tujino (23) 4. organizirati javna dela (7) D. Poklicno usmerjanje in izobraževanje. Skupaj 90 odgovorov, najbolj pogosti so: 1. več preusposabljanja za poklice, ki se rabijo (34) 2. dati vsem možnost opravljanja pripravništva (20) 3. dajati šolnine za izobraževanje ob delu (14) 4. izobraževanje za suficitarne poklice naj se ukine (4) E. Področje kadrovske in politike zaposlovanja. Skupaj 53 odgovorov, najbolj pogosti so: 1. pri zaposlovanju bolj upoštevati strokovnost (13) 2. upoštevati prednosti pri zaposlovanju brezposelnih oseb, npr. čakalna doba (12) 3. preneha naj se zaposlovanje preko »zvez in poznanstev« (7) 4. prednost pri zaposlovanju naj imajo mladi (6) 5. prednost pri zaposlovanju naj imajo Slovenci (5) F. Konkretni predlogi. Skupaj 51 odgovorov, najbolj pogosti so: 1. potrebu jem . . . din, da bi naredil to in to ... (21 ) 2. stroje že imeni, rabim delo (3) G. Pripombe in ideje v zvezi z delom Zavoda za zaposlovanje. Skupaj 37 odgovorov, najbolj pogosti so: I. ustanoviti servis, ki bo iskal priložnostna dela za brezposelne (7) več pravnih nasvetov (4) 3. uvesti katalog del za vse poklice, ki se iščejo (boljše informiranje) Skoraj pri vseh odgovorih je bilo opaziti, da so brezposelni najprej kritizirali obstoječi sistem, predvsem področje zakonodaje, šele potem so nanizali ideje o reševanju svojih težav. Pot iz svojih težav vidijo v nekaj stopnjah: najprej urediti zakonodajo na področju zaposlovanja in uvesti red pri samem zaposlovanju v državnih podjetjih (tisti, ki imajo pogoje za upokojitev, naj se upokojijo: skrajšati delovno dobo; delovna mesta naj zasedejo primerni strokovnjaki . . .) pospeševati osebno samostojno delo (ustanoviti >klad za pospeševanje obrtništva in podjetništva; olajšave pri prispevkih naj bodo znatnejše . . .) ponuditi tudi druge oblike zaposlovanja (delo na domu; delo v tujini — uvesti poseben servis za to) znova presoditi ustreznost mreže šol (uvesti več oblik preusposabljanja; ukiniti programe, ki dajejo suficitarne poklice: vzpodbujati študij ob delu . . .) ispopolniti sistem obveščanja (katalogi del; več informacij v sredstvih javnega obveščanja . . .) Čeprav je večina odgovorov na zadnje vprašanje bolj v smislu odgovorov na vprašanje: »kje pa vas čevelj žuli?«, lahko v njih najdemo veliko idej, misli in želja, ki jih lahko uporabimo pri našem nadaljnjem delu in ki jih lahko uresničimo. Kje torej vidimo stične točke med željami brezposelnih in našimi možnostmi? Prva akcija, ki smo jo izvedli, je sledila načelu: pravočasna informacija je dobra informacija. Vse, ki so izrazili željo po samostojnem delu. oz. so imeli kakršnokoli idejo, smo povabili na sestanke (v vsaki občini posebej), kjer smo jih skupaj s predstavniki Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja, Obrtnih združenj. Gospodarske zbornice, bank, ter dveh podjetij (Gorenje Raziskave in razvoj in Razor), ki se ukvarjata tudi s pospeševanjem in razvojem podjetništva, seznanili z vsemi možnostmi in novostmi, vsak na svojem področju (npr. možnosti podaljšanega zavarovanja, davčne olajšave za obrtnike začetnike, informacijska baza o ponudbi in povpraševanju po proizvodih in storitvah doma in v tujini, ponudba proizvodnih programov, pravno in marketinško svetovanje, možnosti kreditiranja). Naše naslednje akcije bodo šle v več smereh. Na področju izobraževanja menimo, da je nujno ukrepati organizacijsko in finančno v teh smereh : 1. vsem, ki začete šole niso končali, moramo omogočiti, da šolanje zaključijo: 2. vsem, ki ne najdejo podjetja, ki bi jim omogočilo pripravništvo, bomo pri tem pomagali; 3. vsem, ki so se izobrazili za poklic, po katerem ni povpraševanja, bomo omogočili prekvalifikacijo; 4. vzpodbujali bomo izobraževanje ob delu (za pridobitev višje izobrazbe, za permanentno funkcionalno izobraževanje) 5. tistim, ki so to želijo, bomo omogočili pridobitev dodatnih znanj z različnih področij (tečaji: programiranje, tuji jeziki, trgovina, gostinstvo. varstvo odraslih in otrok, tajniška opravila, prodaja na domu, šiviljski tečaji, uvod v podjetništvo, vodenje poslovnih knjig v malih podjetjih . . .). Na ožjem področju zaposlovanja bomo ukrepali v naslednjih smereh (nekatere akcije že tečejo): 1. Zbirali in posredovali bomo potrebe po vseh \rstah občasnih del (honorarna, pogodbena dela); 2. Vključevali bomo brezposelne v različne oblike javnih del: 3. Sodelovali bomo v akciji »1000 delov nih mest« : v okviru natečaja, ki bo objavljen v sredstvih javnega obveščanja, bo Republiški zavod za zaposlovanje zagotovil za vsako novo delovno mesto, na katerem bo delodajalec zaposlil brezposelno osebo, 25.000,00 din kot nepovratna zagonska sredstva; 4. Sodelovali bomo v projektu C UROŠ (Centri /a ustanavljanje različnih oblik samozaposlovanja — Zavod za zaposlovanje bo soustanovitelj centrov). S tečaji, predavanji in drugimi oblikami bomo razvijali iniciativo za samozaposlovanje: brezposelnim osebam bomo nudili pravno, organizacijsko in finančno pomoč pri realizaciji njihovih podjetniških idej in pobud. Možnosti ponuditi brezposelnim rešitve je veliko, glede na rezultate naše raziskave je veliko tudi brezposelnih, ki bi te rešitve bili pripravljeni sprejeti. Konflikt »ostati brez dela« torej ni nerešljiv. Končni cilj našega dela je, dati brezposelnim možnosti, dati jim tiste podatke, ki jim bodo pomagali orientirati se v svetu dela, ki jim bodo pomagali rešiti njihov konflikt in ki jim bodo na koncu morda omogočili spremeniti njihove želje v resničnost. KONEC Pripravil dipl. psiholog Srdan Arzenšek Po fludru dol (in gor) Dobri ata in hudobni otroci V Mozirju in Nazarjah je nekoč živel (in še živi) dela voljan in priden krojač, ki je s trdim delom prerasel svojo začetno majhnost in postal velik krojač znan blizu in daleč. Z delom je torej krepil svojo dejavnost in ugled, ob tem so tekla leta in z njimi se je seveda tudi staral. Zato na otroke ni po- zabil. Kar nekaj jih je spravil na (poslovni) svet, poskrbel, da so se postavili na noge, jim pomagal pri odraščanju, razvoju in uveljavitvi. Staral se je torej, čeprav še zdaleč ni za v staro šaro, pojavile pa so se tudi druge težave, na katere je kljub vsemu trudu sam lahko bolj malo vplival. Kruta družba se je spravila tudi na njega, ga tepla z inflacijo, davki in obrestmi, pa še s čem. Boril se je kolikor se je mogel, bil delno uspešen, delno pa ne. In lanskega prvega novembra se ga je obupno napil. Stanje je bilo seveda v trenutku še slabše in težave večje. Ob tem so se zamislili tudi njegovi otroci širom po svetu, ki so imeli hudobne in nehvaležne misli bolj ali manj potiho že prej in so mu tudi marsikatero ušpiči-li. Tako prihaja na svetlo vsa njihova nehvaležnost. Utopljenca želijo zapustiti kar vsi po vrsti in zginiti z navidez potapljajoče se lad- je. Res so ata trenutno še v bolj slabem stanju in se borijo za ozdravitev, vseeno pa nehvaležni najbrž ne bodo kar tako in enostavno odšli, saj se po očetu tudi pišejo in če drugega ne, jim lahko vzame ugledno ime, česar njihovi znanci najbrž ne bi sprejeli s pretiranim navdušenjem. Kakšen puf-ček bodo nemara prizadetemu tudi morali vrniti, sicer pa bo že nekako. Napil se ga, kot novembra, gotovo ne bo več, to pa ob vsej njegovi volji in še kakšni zvezi povrh, tudi nekaj pomeni. Kako se bodo znašli osamljeni nehvaležni otroci je drugo vprašanje, vsi skupaj se naj pač znajdejo tako, da bo za vse dobro. 31. januarja 1991 AKTUALNO naò óas stran 5 Gozdno gospodarstvo Nazarje Državna uprava in izvajalsko podjetje Delavci (bivšega) nazarskega Gozdnega gospodarstva živijo v vse večji negotovosti. Posledice v lanskem letu nepremišljeno sprejetega! zakona o moratoriju na sečnjo v družbenih gozdovih se v letošnjem letu še krepijo. Trenutno stanje je kritično za to podjetje. Decembra so likvidirali obe temeljni organizaciji kooperantov v Nazarjah in Šoštanju, 21. januarja pa je sodišče sprejelo še slelep o začetku stečajnega postopka za tozd Gozdarstvo lanskegai leta zaposlenih 3370 delavcev, po likvidaciji tokov in drugih ukrrepih jih je bilo konec leta še 270, po stečaju v Lu-čah pa je brez dela ostalo dodatnih 70 delavcev, torej jih je trenutno še 200.. Trenutno zato. ker je njihova usoda skrajno) negotova. Direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje Milan Cajner pravi: »Usoda našega podjjetja je na eni strani pogojena z mašo lastno sposobnostjo poslovnih in razvojnih odločitev, na (drugi pa od političnih posegov, Uii spominjajo na čase pred nekaj ddesetletji. Moratorij je bil konec Ueta ukinjen in med delavci je zažiivelo upanje, da bo naše podjetje v tem letu kolikor toliko normalnno poslovalo. Žal je stanje vse prejj kot takšno. Neprijetno sporočiloD smo namreč dobili 12. januarja, Uemu pa se v današnjih demokraatičnih časih reče »priporočilo«.. V njem med dru- gim piše. da morajo predsedniki izvršnih svetov in drugi ustrezni občinski in republiški organi zagotoviti. da se sečnja v gozdovih, ki jih je omenjal ukinjeni zakon o moratoriju, ne bo nadaljevala. To so za današnji čas resnično nesprejemljive in presenetljive metode, posledice za nas pa bodo hude. Proizvodne zmogljivosti so spet prepolovljene, prav tako možnosti zaposlovanja. Zato smo sprejeli zelo resno odločitev o bodoči organiziranosti gozdnega gospodarstva. Vse v želji, da bi zagotovili preživetje v tem kritičnem obdobju, čeprav v minimalnem obsegu, predvsem pa nadaljevali z doseženo ravnijo strokovnega dela v goz- dovih, kar pomeni tudi osnovo za bodoči razvoj.« Na podlagi takšnih razmišljanj so se dogovorili in tudi podpisali pogodbo z republiškim sekretariatom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o ustanovitvi območne gozdne uprave, ki je po vsebini in organiziranosti podobna bodoči državni gozdni upravi, zaživela pa naj bi s I. februarjem. Zaposlovala naj bi do 40 delavcev, od tega hi hi 1 o 36 strokovnjakov in le dva do štirje režijski delavci. Sedež območne uprave bo v Nazarjah, področne uprave pa naj bi bile v l.učah, na Ljubnem, v Gornjem gradu, Nazarjah in Šoštanju. Te uprave bodo organizirane enotno in ne glede na lastništvo, saj je po njihovem mnenju že zdavnaj dozorelo spoznanje, da je naravna in biološka podlaga gozda enaka, ne ' glede na lastnika, pričakujejo pa tudi. da se bo v gozdove z novimi ukrepi vrnil red, kajti anarhija, ki se je v zadnjem obdobju razbohotila v gozdovih, je pustila preveč sledov in škode. Ta uprava bo torej izključno strokovna, ob njej pa ustanavljajo še izvajalsko podjetje, ki bo delovalo povsem na tržnih osnovah. Zaposlilo naj bi do 150 delavcev. število pa je odvisno od zagotovljenih proračunskih sredstev za biološka vlaganja, v katera pa zaradi lanskih izkušenj gozdarji dvomijo. Opozarjajo tudi na velik problem vzdrževanja gozdnih prometnic. Ob uveljavljenem moratoriju so že avgusta s posebno izjavo opozorili na možnost, da se ob nevzdrževanju gozdnih cest lahko pripeti katastrofa. Žal seje to uresničilo ob novembrski poplavi. Res so bile to stoletne vode. ob rednem vzdrževanju pa bi bila škoda na teh cestah nedvomno manjša. Gozdarje moti tudi to, da v sedanji stiski (po poplavah) vsi razmišljajo le o vodotokih, nihče pa o varovanju gozdov in izvirih teh vodotokov, kar edino lahko prepreči hujše poplave. Milan Cajner pravi: »Staro kitajsko izročilo nas uči, da kdor obvladuje gorovje, obvlada tudi vodovje. »Za Zgornjo Savinjsko dolino to presneto velja. (jp) Zaemkrat le sprememba imena Spremenmb, takšnih in drugačnih, je v današnjih časih toliko, da jim čldovek že kar težko sledi. Vsemu navkljub pa marsikomu gotovoo ni ostala prikrita sprememba imena Merxovega Potrošnika ŠŠoštanj. Mar preimenovanje v Š Dolino pomeni odcepitev od mmatične firme v Celju ali gre zgolj za spremembo imena? Resnici ri na ljubo predvsem za slednji korak. Pogled v zaku-lisje pa razkrkrije še druge podrobnosti, povezane s tem. nih prostorov v Blagovnico Gorica Z novim let etom Merxove delovne organizaciicije Potrošnik Celje, v katero je bilòilo včlanjenih poleg Potrošnika Šoaoštanj še šest drugih tozdov, namreireč ni več. Nov veter, ki je zapihjihal ob drugačni organiziranosti, i, jim je nadel streho samostojnih Hi firm. »Mi smo prvotno obdržali r naziv Prodaja Šoštanj. Toda, s s preselitvijo uprav- v Velenje, se je pred nami razgrnila še druga sitnost — ob spremembi naslova novo ime. Naslov Prodaja Šoštanj v našem mestu bi bila preveč moteča in nejasna za stranke. Naključje pri izbiri imena (ali ne) — ime Dolina nas krajevno ne obvezuje, z nami pa je prisotna v vsakdanjem življenju,« pojasnjuje direktor Drago Pokle-ka in črka Š pred besedico Dolina naj bi zaokrožila na nek način celostno podobo firme. Zaenkrat gre pri vsej zadevi za spremembo imena, v nadaljevanju pa za družabništvo v reorganiziranem Merx Holdingu, katerega članica naj bi bila tudi Š Dolina. Interes privatizacije oziroma lastninjenja je namreč na tej strani ločnice dokaj velik. Ob nespremenjeni embalaži ostaja torej vsebina enaka. V zvezi z njo nam sogovornik ni obljubil kakšnih sprememb. Morda je menil, da so njegove zaključne besede pogovora zgovorne same po sebi: »Prednostna dejavnost Š Doline ostaja osnovna preskrba prebivalstva. Z okrog 80 odstotki živilskega blaga oskrbujemo od 20 do 25 odstotkov občanov občine Velenje, in sicer s poslovalnicami v Velenju, Šoštanjr, Gaberkah in Šmartnem ob Paki. Izpopolnitev poslovanja bodo konec koncev narekovale razmere na trgu.« Večji in močni konkurenci pa se bodo poskušali »upreti« s takšno notranjo organiziranostjo, ki bo delovala s čim nižjimi stroški in s tem čim nižjo maržo.« T. P. V Šoštaranju pravijo: na zbore ne bomo vabili nikogar posebej Vsalkemu, ki hoče delati, so vrata odprta V Šoštaranju so z začudenjem prebrali v prejšnji številki izjavo BORUTArA KORUNA, predsednika izvršilnega dobora Območnega zboDora SDZ Velenje, da je bilo vabilo za sestanek, na katerem soviv Šoštanju izvolili nov svet krajevne skupnosti (tudi v bodoče ga bobo vodil Matjaž Natek) izobešeno le en dan, in da je to zelo nefer er način, kako še za eno mandatno obdobje priti do oblasti. O tentem, da ta zbor krajanov ali sestanek bo, pa naj ne bi seznanili nikakogar izmed članov SDZ-ja ali SKD-ja. Kaj je res in in kaj ne? Zbor krajanjanov, na katerem so izvolili tudi ri nov svet krajevne skupnosti Šošioštanj, je bil že 14. novembra. 5. 5. novembra so izšle > Krajevne objabjave<, ki pridejo v vsak dom; 12. 2. in 14. novembra je zbor naznanil nil tudi Radio Velenje, plakati pa pa so bili v Šoštanju izobešeni pet d:t dni prej. Zbor je bil dobro obiskancan, dvorana v kateri je potekal, pa pa prepolna. »Pravza- prav nas je vse presenetila udeležba, ki že dolgo ni bila takšna,« je rekel Rudi Bajec, predsednik skupščine KS Šoštanj, ki je ta zbor tudi vodil. »Krajani so vztrajali, po poročilu sveta za preteklo obdobje, da svet še naprej ostane v sestavi, v kakršni je bil. Če bi bili krajani o zboru res tako slabo obveščeni, potem jih ne bi prišlo na zbor toliko. Da niso bili vabljeni predstavniki omenjenih odborov v KS? Reči moram, da v krajevni skupnosti niti ne vemo kateri odbori strank obstojajo, nihče nas o tem še ni prišel uradno obvestit. Pa tudi potem jih po-sebaj ne bomo vabili na zbore krajanov. Saj so krajani krajevne skupnosti Šoštanj tako kot vsi drugi, obvestilo je zunaj, na zbor je vabljen vsak.« Tako pravi Rudi Bajec. V petek, 25. januarja, je bil spet zbor krajanov Šoštanja. Na njem so obravnavali ureditveni načrt Nove Preloge. »In ob tej priložnosti,« pravi Matjaž Natek, »sem zbor krajanov seznanil, da je svet pripravljen odstopiti, če mislijo krajani, da ni naredil dovolj. Svet KS je že zdaj strankarsko obarvan, čeprav naj bi bili v Zasedaianje zborov občinske skupščine Ektologija, zdiravstvo, koimunala V torekek, 5. februarja, bo za deleelegate občinskega parlarlamenta nadvse delaven c dan, kajti na dnevnem m redu imajo kar nekaj nadiadvse aktualnih zadev. Med si slednje gotovo sodi pred edlog odloka o ustanovitviitvi javnega ko-munalnegaega podjetja, ki je v deleglegatskih klopeh že buril dl duhove, pa os- nutek odloka o prispevku za zdravstveno varstvo, da posebej ne omenjamo osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvu zraka na območju občine Velenje. Poleg točk s področja urejanja prostora pa zna biti zanimiv tudi osnutek odloka o nadomestitvi osebnega dohodka in povračila potnih stroškov delegatom. Dobrodelni koncert »Drugačno človeštvo« Verjamemo, daje veliko ljudi, ki vedo zakaj živijo, ki iščejo ideal, za katerega bo vredno žrtvovati čas in moči. Mi verni mladi, imamo svoj Smisel, zato se moramo vsak trenutek truditi, da bi živeli po svoji vesti. Ko hodimo po tej poti, ne moremo z zaprtimi očmi mimo ljudi, ob katerih živimo, ki jih srečujemo, ali o njih slišimo govoriti. Za vsakega želimo narediti vse, kar je v naših močeh. Zato prirejamo koncert, s katerim bomo v pesmih izrazili svojo ljubezen do človeka, vero v Boga ter veselje in upanje, ki nam ju ljubezen in vera dajeta. Naš veder pogled v prihodnost je dokaz, da obstajajo vrednote, ki se jih ne dà ne dati in ne vzeti, treba jih je samo poskušati živeti. Koncert bo v petek, 1. februarja ob 19. uri v kulturnem centru, nosi ime »Drugačno človeštvo«, s pesmijo in glasbo pa se bodo predstavili zbori iz štirinajstih župnij s Koroške, iz Savinjske in Šaleške doline. Zbirali bomo denar in nepokvarljivo hrano, prejete darove pa namenili za potrebe ljudi v vzhodnoevropskih državah. Mladinska veroučna skupina iz Šentilja i -t; Kdo bo vzdrževal gozdne ceste , njem predvsem ljudje domačini, ki rešujejo probleme kraja, ne pa drugi, recimo gospod Korun, ki ni iz naše krajevne skupnosti. Me pa zelo veseli, da se zanima za razvoj Šoštanja in za skrb, ki jo kraju namenja. Vendar doslej vsi ti tovariši oziroma gospodje v krajevni skupnosti niso naredili kaj dosti, so jim pa vrata vedno in za vsako akcijo odprta. Torej, predlog, da svet krajevne skupnosti odstopi, je bil sprejet s sto odstotno ogorčenostjo. Sicer pa o tem vprašajte njih.« Tako. In tako, če se bomo nepreverjeno neprestano nekaj obtoževali, ne bomo prišli nikamor. Nikjer, ne zgolj v Šoštanju. (mkp) Ali se SDZ in Slovenski krščanski demokrati razhajajo V Velenju sodelujejo, v centru pa so trenja Borut Korun, novi predsednik Občinskega zbora Slovenske demokratične zveze Velenje si želi, da bi v času njegovega predsednikovanja, stranka postala najmočnejša v občini. Prepričan pa je že zdaj. da najvplivnejša v tem trenutku tudi že je, kajti kar trije člani Borut Korun: »Imenovali bi se lahko tudi Slovenska državotvorna zveza«. velenjske vlade, vključno s predsednikom, so iz vrst njegove stranke. Za še večjo moč pa si bo treba pridobiti nove člane, dobrodošel je vsakdo* pravijo v stranki, zlasti pa tisti, ki je pripravljen delati. »Dogovorili smo se, da nam bo vlada od časa do časa poročala o svojem delu, da bomo izmenjevali mnenja, da bomo tudi mi skušali vladi svetovati in na nek način vplivati nanjo ter uresničiti naše predvolilne obljube in programe,« pravi Borut Korun. Sicer pa se stranka — SDZ modernizira. Kot prva v Sloveniji bo dobila sodoben računalniško informacijski sistem, ki bo omogočal izmenjavo informacij, obvestil, dopisov .. . »Mislim, da bo to pripomoglo k boljšemu delovanju stranke. Res bo treba za to precej sredstev, ki jih je zaenkrat premalo, ampak bomo že kako rešili tudi to. S tem bi lahko prišlo do realizacije ene od idej, to je do bolj horizontalno povezanih občinskih zborov v Sloveniji. Ta povezanost je namreč v stranki zelo slaba, ali pa je sploh ni.« je kritičen Korun. »Doslej se je gibala le od zborov v republiški center in nazaj. S tem se slabi delovanje province. Če smo samokri^ tieni je treba priznati, da je naša. .precej centralizirana,in da bo to treba spremeniti, dati občinskim zborom več besed,« pravi Borut Korun in pri tem omenja razmišljanja, da bi se zbori v regiji lahko horizontalno povezali, morda v >zahodni štajerski re-giji< SDZ-ja. Zakaj ne, pravi. Interesov, skupnih je veliko, od cestnega križa pa naprej. Kar je zadnje čase slišati od tu in tam, da se znotraj Demosa Slovenska demokratična zveza in Slovenski krščanski demokrati ne >štimajo< več najbolj, smo Korunu postavili vprašanje tudi v zvezi s temi informacijami, ki tu in tam pri-curljajo v javnost. »V Velenju ni težav, sodelujemo kot smo prej, ni nikakršnih trenj in jih tudi ni bilo. Baje pa je na nivoju republike res drugače. Videti je, da postaja krščanska demokracija vedno močnejša in temu primerno samoza-vestnejša. SDZ je po moje najbolj tipična stranka v Demosu. In tako kot tukaj, se je tudi v republiki dogajalo, da smo prav mi naredili največ za Demos, pri tem pa bili brez nekih specifičnih ciljev. Bili smo najbolj državotvorna stranka, namesto Slovenska demokratična zveza bi lahko rekli tudi Slovenska državotvorna zveza. Vse druge stranke so imele pri tem tudi svoje, parcialne interese — Zeleni recimo ekologijo. Krščanski demokrati — vzpostavljanje krščanskih vrednot; Socialdemokrati — poudarjeno socialno. Kmečka stranka je imela spet svoje posebne interese — vrnitev gozdov recimo ... Nobena teh strank pa ni takšna, da bi zastopala povsem slovenske državotvorne interese. Glede tega je bila SDZ v nehvaležnem položaju — bila je največji generator idej, ki so kot samoumevne prihajale v druge stranke. Sama pa je ostala brez nečesa, kar bi jo odlikovalo. Zdaj taka politika kaže svoje slabe posledice, ki se kažejo v tem, da SDZ izgublja na lastni identeti. Osebno menim, da bi bila potrebna jasna ločitev od desnega Demosovega pola — krščanskih demokratov, kmečke zveze. To bi bilo treba jasno izraziti in povedati, da se dà določene stvari na koncu koncev osnovati tudi kako drugače, ne zgolj zvero.« Milena Krstič-Planinc Pohvali ob rob Pohvala človeku dobro dene. Najbrž vsakdo od nas nosi v sebi seme nečimrnosti. Piscu Viš iz prejšnje številke NČ se zahvaljujem za spodbudne besede, ki jih pri delu, ki ga opravljam sedaj, ie redko slišim. Kljub temu moram poudariti naslednje. Pri ti. i. »aferi z zdravili« sem bil resnično (in najbrž bolj, kot je bilo potrebno) kar precej medijsko izpostavljen, vendar pri tem predvsem ni šlo za nekakšno »solo akcijo«! V tem primeru je pač šlo za redno delo upravnega organa SO Velenje, v katerem sem zaposlen. Ta je povsem rutinsko preverjal telefonsko sporočilo občana in moram reči, da jih na Odsek za varstvo okolja dobivamo precej, kar kaže na visoko ekološko zavest prebivalcev občine Velenje. V primeru z »zdravili« je torej šlo za povsem običajno teamsko delo, sicer res zelo majhne ekipe ljudi, ki dela na tem področju. Mogoče pa ne bo odveč, če na tem mestu le poudarim, da je Odsek za varstvo okolja nastal šele po lanskoletnih volitvah na račun velike podpore že omenjene, ekološko osveščene javnosti in nenazadnje tudi na podlagi zahtev Zelenih Velenja po »ministrstvu za okolje«. Tako lahko s tem drobcem zavrnem posplošene trditve pesimistov, da se po volitvah ni še nič spremenilo na bolje. Na koncu še enkrat hvala Viš za vzpodbudne besede, ki smo si jih na Upravi za varstvo okolja in urejanje prostora enakomerno porazdelili vsi, ki smo delali in tudi tisti, ki so o »zadevi z zdravili« odločali. Hvalo pa bomo vzeli tudi za druge pomembnejše in uspešno opravljene zadeve, ki zaradi svoje nespektakularnosti niso deležne tolikšne medijske publicitete. peter REZMAN Obrtniki rušijo občinsko oblast v Mozirju Obljuba dela dolg in tako sem. dragi bralci, zopet poprijel za pero. Kako mi pride takšen bombastičen naslov prav. Sam se kaj takšnega ne bi niti v sanjah spomnil, kajti za kaj takega moraš imeti ali dobrega suflerja s potresom v glavi, ali pa se s tabo nekaj podobnega dogaja. Pomislite kaj bi se meni skoraj pripetilo. Pri prebiranju članka v Novem tedniku pod naslovom »Javno tajni seznam« sem se tako nasmejal, da sem moral takoj zamenjati naramnice s širokim vojaškim pasom, kajti v nasprotnem primeru bi mi lahko moj čir na dvanajsterniku popustil. Pomislite kaj si je priznani in ne več rosno mladi novinar domislil, češ z javnostjo dela se namreč najlažje ubraniš zlonamernih govoric o nepoštenem razdeljevanju denarja za poplavljence pri OZ Mozirje. Ta je pa zopet lepa. Kaj si je le ta gospod mislil, da bi pri prebiranju spiska lahko ugotovil, da so bili deležni denarja tudi taki, ki sploh niso bili poplavljeni, kot baje neki gostilničar iz Luč, ki se o tem javno hvali. Ali pa bi si kdo drznil pomisliti o resničnosti poplave pri samem predsedniku komisije za razdeljevanje denarja popla-vljencem. V tem članku sem zasledil tudi zlonamerno namigovanje, češ da je nekaterim voda tekla skozi okna, nekateri so jo pa imeli samo do gležnjev. Naj samo pomisli, kako so bili tisti na boljšem z vodo skozi okna, ko jim je voda odnesla vso golazen, pri tistih z vodo do gležnja pa je vse ostalo notri. Je že res, da so morale podgane stati na zadnjih nogah, da jih ni odneslo, miši pa so že zakravljale. Denarja pa kot solate. Nekaj bi še dodal o nečednostih, ki jih je prinesla Nova doba. Če bi jaz bil na mestu iz-vršnika občine Mozirje, bi skrito rezervo v mednožju poiskal pri prvem primerku novinarja te rase iz hrbtne strani z Bata 45, čim bi se pojavil na zgornji strani soteske. O orgazmu pa tole: Leta in živci so opravili svoje, zato je o tem debata odveč. Zdaj streljamo samo še kozle. Skoraj sem že končal, pa sem bil opozorjen na članek v Savinjskih novicah. V njem mojstri besede pojasnjujejo, kako so delili denar, sedaj bi si pa dovolili zamenjati tudi poslance, samo da ne bi bilo treba objaviti seznama, kako so delili denar za poplavljence. Predlagam jim, starim botrom, da lo storijo kar s celo stranko, zdaj z eno, potem drugo. vse do tiste, ki jim je v preteklosti rezala kruh. To je pa potrebno pustiti v miru. tovariš obrtnik iz telegrafskega stila pa z svojimi procenti naj raje počaka, da ne bi bil preveč razočaran. Vaš vdani V K v Se: zaradi ene ob delo petnajst delavk Nas, petnajst delavk je sram, ko beremo laži v prejšnji številki Našega časa, ko beremo, kar je napisala Ana Marija Pečnik. Iz njenega pisanja je razvidno, da ni duševna bolnica, kvečjemu jo duša boli, ker tako nesramno laže. Vemo, da si je v gostišču Gre-benšek na novoletnem plesu, pa čeprav v bolniškem staležu, nalivala vino, vendar dvomimo, da je bilo čisto. Na samem začetku njene zaposlitve v obratovalnici Rednak se je z delodajalcem sama dogovorila, da bi en mesec delala le pet ur na dan. Zato, da bi se malo privadila in ugotovila, če ji delo ustreza. Po mesecu dni se je tudi sama odločila, da preide na osem ur. Zakaj dela takrat ni odklonila, če ji ni ustrezalo? Pečnikova neprestano toži, da je bil stroj zanič. Kako je potem možno presegati normo za 56 odstotkov? Stroj je bil izdelan leta 1984, Pečnikova pa je z njim pričela delati 1987. Iz tega je razvidno, da stroj ni star in tudi normalno dela. Da ga ni znala popraviti je laž! Zelo dobro ga je znala spraviti v mrtev položaj in to velikokrat, ko obrtnikov ni bilo doma. Nihče ni Pečnikove 20. aprila 1990 izgnal iz delavnice! Sama je po sporu zapustila delo, kljub opozorilu obrtnika. Tako je tudi sodišče obravnavalo, čeprav vemo, da ni tovarne, ki bi delavcu dajala pravico, da lahko takrat, ko doseže normo, pošlje šefa v p.m. in gre domov. Podatki, ki jih je javnosti zatajila, a sodišču predložila, pravi, da so lažni, vendar obstaja uradni dokument, predložen tudi sodišču, da je Pečnikovi 10. aprila 1990 zdravniški konzilij podaljšal bolniški stalež za 2 meseca. Kaj je zdaj res, bi želele vedeti tudi me. Zato je nekdo odgovoren in naj nam pojasni. Glede nove tovarne, hiše in avtomobilov pa smo ponosne, da naša obrtnika stremita k temu, da bi imelo nas, petnajst delavk, boljši jutri. Glede avtomobilov pa tole: ali je Pečnikova mislila, da bo šef izdelke za prodajo in nabavo nosil kar pod pazduho? Pa je Pečnikova — tako kot me druge — za svoje delo dobila dobro plačilo. Ima pa tudi sama dva avtomobila, traktor, žago za razrez lesa in zaščiteno kmetijo (status kmeta). Vse to nista mogla ustvariti le z moževo invalidsko pokojnino. Tudi tu bi bilo neobremenjenim organom treba dati pobudo, da preučijo! Na veliko jo zanima, kaj bosta Rednaka delala. Nič pa si ne pogleda v srce, pa saj dvomimo, da i>a ima. Kaj bo z nami, petnajstimi mamicami, ki bomo morale zaradi njenih laži rezati svojim otrokom bolj tanke kose kruha, ker nimamo doma zaščitene kmetije. Kljub bolniškemu staležu pa je Pečnikova čistila gozd. delala na njivi, travniku, smučala, pomagala možu (ta je prej vozil re šilni avto, zdaj je invalidsko upokojen) pri žaganju lesa in se še danes vsak dan vozi z avtomobilom. Pa vendar duševna bolnica avtomobila ne bi smela voziti. Bojimo se, po vsem tem, kar zdaj prestajamo, da bomo 4. februarja odšle vse k zdravniku in povedale, da smo živčno razvnete. Kako dolgo borno v bolniškem staležu? Bomo dobile papirje za invalidsko komisijo? Dvomimo, ker res nimamo doma celega legla prašičev in denarja kot Pečnikova, čeprav je le enega od teh redila za družino. To vemo, ker se je v obratovalnici sama hvalila, da si bo, ko bo imela 16 let delovne dobe, s pomočjo moža uredila invalidsko pokojnino in se hvalila, kako je njen mož prišel v invalidsko. Češ. da danes dobiš vse, če daš tu enega prašiča, tam modro kuverto, pa prideš tudi do penzije. Brez nič ni nič! Vemo, da je nekdo še masten okoli ust, vendar se boji priznati. Tovariš Centrih je izjavil gospodu Semečniku, da mi lažemo. Zakaj ni preveril in prišel v obratovalnico, saj vemo, da ima že dolgo službeni avto. Naj se vpra- ša, kako lahko zagovarja takšno delavko kot je Pečnikova, nam pa očita, da lažemo. Tudi zdravniki se naj vprašajo, ali lahko duševna bolnica piše tako strokovne dopise? Pečnikova nas je tudi nagovarjala k štrajku, češ, da imamo nizke osebne dohodke. Vendar smo bile vse zadovoljne in je nismo poslušale. Še nekaj o Miri in Miranu Rednak. Za tak razcvet kot ga omenja Pečnikova sta sama v trinajstih letih veliko prispevala. Oba pa sta z dušo in telesom z nami, veliko ur preživita delovno z nami v delavnici, vedno odkrita in prijazna. Ob večjih praznikih, za dan žena recimo, za sv. Miklavža ali Novo leto pa smo vedno vse pogoščene in enako obdarjene. Na to je Pečnikova pozabila, ni pa nikoli odklonila darila. O starih smeteh pa tole. Vzame naj novo metlo kar sama Ana Marija in pomete stare in nove smeti pred svojim pragom. Ob vsem tem smo ponosne, da smo delavke obratovalnice Rednak in se pridružujemo besedam gospodov Semečnik, Meh in Čas da bi le zmagal razum! Delavke obratovalnice REDNAK. Kako do cenejše toplotne oskrbe? Na predlog Izvršnega sveta so zbori Skupščine občine Velenje na seji, dne 21. 12. 1990 sprejeli kljub mnogim pripombam in pomislekom iz predioga prekvalificiran osnutek Odloka o ustanovitvi javnega komunalnega podjetja Velenje. Pripombe poslancev so se v glavnem nanašale tako na pravno formalno ustreznost, kakor tudi na ekonomsko smiselnost sprejema takšnega odloka. Delavci Toplotne oskrbe smo se na osnovi dolgoletnih izkušenj poskušali aktivno vključiti že v uvodne razprave pri snovanju odloka in predlagatelja dobronamerno opozoriti na formalne pomanjkljivosti, zakonska protislovja in ekonomski nesmisel formiranja takšnega odloka, a se enostransko informiranemu in s planskim gospodarstvom obremenjenim predlagatelju z nami o tem ni zdelo vredno pogovarjati. Se več! Sprejem odloka si je z zanašanjem na poslansko apatičnost do upoštevanja pozitivne zakonodaje poiskušal zagotoviti nezakonito, po hitrem postopku in povsem s pozicije oblasti. Seznanjeni s sednajim predlogom Odloka o ustanovitvi javnega komunalnega podjetja Velenje, ki naj bi ga sprejeli zbori Skupščine občine Velenje na zasedanju, dne 5. 2. 1991 pa postaja še bolj jasno, da ni predlagatelj upošteval nikakršnih kritik in pripomb poslancev, še manj pa mnen je naše OZ D posebnega družbenega pomena. Ker je omenjeni odlok pravni podzakonski akt menimo, da predstavlja opustitev navedbe osnovne zakonodaje in drugih aktov, na katerih temelji odlok, namenoma povzročen propust, s katerim se je želel izogniti predvsem odgovorom na naslednja vprašanja: 1. Na kateri zakonski osnovi sprejema SOb Velenje Odlok o ustanovitvi javnega komunalnega podjetja? 2. Na kateri osnovi je IS določil dejavnost distribucije toplotne energije kot komunalno dejavnost? 3. Na kakšni osnovi si jemlje IS pravico kreirati organizacijsko formo večih OZ D posebnega družbenega pomena in z združevanjem zlorabljati kapital posameznih OZD, v katerem do sprejetja Zakona o lastninsko pravnih razmerjih nima nikakršnega deleža? 4. Na kakšni osnovi si jemlje IS pravico upravljanja javnega podjetja, v katerem do sprejetja Zakona o lastninsko pravnih razmerjih nima nikakršnega deleža? 5. Na kakšni osnovi si jemlje pravico IS onemogočati fizične in pravne osebe, investitorje toplovodnega oskrbovalnega sistema, združene v 12 KS občine, uveljaviti lastninske deleže, po sprejetju Zakona o lastninsko pravnih razmerjih? Poleg teh in še mnogih drugih vprašanj povezanih s spremljajočo zakonodajo, ki so se jim zlasti v Ljubljani, Mariboru, Jesenicah, Novi Gorici, Piranu in Železnikih z racionalno občinsko politiko znali izogniti, se nam ob nenehnih izgubah in nazadova- nju komunalne energetike pojavljajo še naslednja vprašanja, na katera ne najdemo razumnega odgovora : 1. Zakaj IS vsiljuje Toplotni oskrbi polno odgovornost za poslovanje 16 povsem tržno naravnanih dejavnosti, ki na konkurenčnem trgu izven javnega podjetja nimajo nobenih možnosti preživetja? 2. Zakaj IS vsiljuje Toplotni oskrbi komunalno gradbeno operativo, ki nam celo nekva-lificirano delovno silo prodaja enormno visoko (19 DEM/uro)? 3. Zakaj IS vsiljuje Toplotni oskrbi, ki izgradnjo omrežja zaradi omenjenih proizvodnih virov in ekonomskih kriterijev zaključuje, vsiljuje inženiring služilo, sposobno preživetja zgolj v javnem podjetju za ceno 1 mio. DEM letno. 4. Zakaj IS vsiljuje Toplotni oskrbi storitve preobsežne birokracije združene v DSSS, ki za svoje preživetje potrebuje letno 1,8 mio. DEM. 5. Zakaj IS ne omogoča organiziranja samostojne Komunalne energetike, ki bi lahko v sodelovanju z DPS ob popolnoma čistih računih ob sedanji politiki znižala stroke takoj za 2 DEM/MWh. Pri iskanju odgovorov na vsa omenjena vprašanja postajamo delavci TOZD Toplotna oskrba osamljeni, celo nekateri uporabniki, vajeni 30 letne zanesljive oskrbe s toplotno energijo, se do navedene problematike vedejo nezainteresirano kot da jim je vseeno v kakšnem stanju bodo pustili toplovodni oskrbovalni sistem našim zanamcem. , Glede na pretekla dogajanja v parlamentu nam je poznano, da so v prenekateri poslanski klopi »pravila igre« in pozitivna zakonodaja bolj malo cenjena, obstaja seveda realna možnost, da bo kljub vsem spornim vprašanjem in pomislekom predlog odloka sprejet. V tem primeru postaja jasno, da ga brez temeljitih odgovorov in morda celo mnenja Ustavnega sodišča Republike Slovenije ne bomo mogli in smeli spoštovati. v.d. direktorja TOZD Toplotna oskrba Majda Jeram, oec. Anekdota ob dnevu brez cigarete 31. januarje praznik nekadilcev. Vsaj tega dne naj bi živeli v čistem zraku, če nas že mora du-šiti žveplo, naj nam bo na ta dan prizanešeno katrana, nikotina in podobnih v cigaretu skoncentri-ranih svinjarij. Takšna je želja vsakega nekadilca — kot pobožna želja žen(sk)e, matere ob 8. marcu, da se njen dragi domov ne vrne nakresan. Pred leti je bila tudi moja že- lja, da v svojem delovnem okolju vsaj malo prispevam k prosojnosti zraka. Zato sem prepisal in (iz)postavil znano Goethejevo misel: »Kajenje je izraz nevljudnosti in netovarištva. Kadilci onesnažujejo zrak, dušijo sebe in druge. Kajenje ovira ustvarjalno delo in človeka poneumlja, zato ustreza samo tistim, ki nimajo ali ne znajo kaj početi.« To je videl tudi moj sodelavec, takrat kar vnet kadilec, član zelenih — Vane Gošnik. Vpel je vse svoje verbalne sposobnosti v Goethejeve »nesmisle«. Nisem se zopersta-vljal. Odvrnil sem mu: »Zmeni se z Goethejem!« Jože Čas Ugovor vesti v predlogu Zakona o vojaških dolžnostih V obravnavi je predlog Zakona o vojaških dolžnostih Slovenije. V njem je med drugimi določili poglavje Ugovor vesti vojaške dolžnosti, v katerem je v desetih členih obdelano vprašanje, kdaj in zakaj lahko nabornik uveljavlja ugovor vesti vojaške obveznosti. Po domače bi to pomenilo, da hoče nabornik doseči, da mu ni treba služiti vojaškega roka z orožjem. Ker je to novost glede na sedanjo vojaško zakonodajo, bi morda bilo primerno o njej kaj reči, ob dejstvu in ugotovitvi, da se je do sedaj malo nabornikov upiralo služenju vojaškega roka. Saj kolikor nam je znano, se je na območju občine Velenje v obdobju nekaj zadnjih let le en nabornik upiral služenju vojaškega roka, ker ni želel, da bi nosil orožje. Po predlogu omenjenega zakona lahko nabornik uveljavlja ugovor vesti zaradi religioznih — verskih, filozofskih ali moralnih razlogov, ki mu povzročajo strah, da bi zašel v globoko duševno krizo, če bi moral normalno služiti vojaški rok, tako kot vojaški obvezniki nasploh. V predlogu zakona je dokaj podrobno obdelan postopek od takrat, ko nabornik sporoči uveljavljanje ugovora vesti, pa vse do končnega sklepa ustrezne komisije, ki je prošnjo nabornika obravnavala in mu odobrila ugovor vesti. Ni pa dovolj obdelano vprašanje, kaj se zgodi, če komisija ni ugodila prošnji nabornika, da bi namesto v vojaški enoti opravljal določena opravila brez nošenja orožja ali pa, da bi bil v civilni službi (na primer v bolnici), ki bi jo seveda opravljal brezplačno in toliko časa kot terja vojaški rok v redni vojaški enoti v kateri bi nosil in uporabljal orožje. Torej ni zadosti obdelano vprašanje, kakšne so sankcije — kazni, če naborniku, ki je uveljavljal ugovor vesti, komisija ni ugodila, on pa noče spoštovati sklep komisije. Verjetno bodo morali dodati modificirana določila sedanjega zveznega zakona za to področje. Kot smo že prej omenili, je malo primerov, ko se nabomiji »zelo aktivni na razbijanju kmetijske zadruge«. V Gorenju nanaj bi tako štirje posestniki celo vložili izstopno izjavo, kar je bi bilo v teh časih naravnost pregrešno dejanje. Zato pa so pohvalililili zadrugo Bočna, ki je svoje zadružniško delo celo okrepila. D Drugi problem, ki so ga izpostavili pa so bili kulaki in cerkev, kt ki so tako ali drugače negativno delovali, najsibodi z infiltriranjenjem v občinske odbore ali pa z negativnim vzgojnim delom s priprižnic. Leta 1953 J Tega leta ;ta pa je na današnji dan izšel v četrti številki »Savinjskega vestniitnika« na strani 4. članek z naslovom »Šoštanj zrcalo kulturno-pr(-prosvetne dejavnosti«, v katerem analizira avtor stanje kulture vre v mestu Šoštanj in ga primerja s stanjem v Šoštanju pred vojno, no, ko je v Šoštanju delovala cela vrsta izredno uspešnih društev, tev. Za mrtvilo v kulturnem življenju, ki je nastalo v letih po vojni,>jni, išče avtor krivdo v »nerazumevanju takratnih odgovornih fui funkcionarjev, v nespretno vodeni kadrovski politiki ter nezaupaipanju v moč delavoljnih ljudi. Seveda so pa tudi Šo-štanjčani sai sami raje skrbeli bolj za svoje osebno ugodje ter so živeli v nekaekaki pretirani samozadovoljnosti.« Gotovo pa bi danes iz zgodcodovinske perspektive našli še kar nekaj vzrokov za očitno stagragnacijo nekdaj tako živahnega življenja. Tako bi lahko govorili lili o povsem občih vzrokih, da se umetniško življenje in dejstvovaavanje ne more razvijati na komando in po naročilu, našli pa bi tji tudi nekatere povsem specifične, šoštanjske vzroke. Šoštanj je pe po drugi svetovni vojni povsem spremenil strukturo svojih prebiebivalcev, mnogo starih družin iz raznih razlogov ni več živelo vo v Šoštanju, mnogo starih Šoštanjčanov se v novih razmerah nii ni znašlo in so se zato zaprli v svoje štiri stene, kot staro »nemšmško gnezdo« pa je bil Šoštanj tudi v veliki meri one-mogočan in in nekako potisnjen na rob dogajanj. Leta 1954 4 Tudi zadradnja novica, ki jo bomo povzeli v naši rubriki je iz mesta Šošta>štanj in sicer je še danes več kot pereča, saj se tiče »hotelskih tih težav« v Šoštanju. Šoštanj je namreč imel leta 1954 le en sam »h »hotel« pri Piberniku, kjer je bilo 10 sob od katerih pa jih je bihbilo 8 ves čas zasedenih, ker so v njih bivali uslužbenci OLO, ki ski so prišli zunaj okraja in so jih zaradi pomanjkanja prostora na naselili kar v edinem šoštanjskem »hotelu«. Pisec ugotavlja, di, da bi OLO gotovo prišlo ceneje, če bi za svoje uslužbence urediedil vsaj eno poslopje. »Svojim uslužbencem, ki stanujejo v hothotelskih sobah mora gotovo plačevati nekakšne do-klade, kajti ijti kdo zmore z mesečno plačo dati samo za stanovanje 120 din tin dnevno. Mogoče so uredili drugače, da ti ljudje ne plačujejo te > te cene, potem pa je oškodovan lastnik sob, ki plačuje za svoje 9je sobe hotelski davek. To pa je nepravilno, čeprav je privatnik«. 1«. To je težava, ki jo še danes poznajo vsi obiskovalci naše doline ine in ne samo Šoštanja. Seveda bi se dalo hudobno pokomentiratirati tudi zadnji stavek, ki se danes sliši skoraj neverjetno humormoristično, pa se bomo tega odrekli in zgolj vzdihnili o tempora, era, o mores. Tone Ravnikar ladovala predvsem dva tipa gojitvenih oblik: 1. v prostem gojenju se krošnje sadnih dreves razvijajo v prostoru enako v vse smeri in 2. v usmerjenem gojenju (špalirji, palmete, ozko vitko vreteno . . .) pa je rast usmerjena v eno ali dve smeri, odvisno od sistema gojenja. To, da poznamo le afiniteto navedenih sestavin ni dovolj, da bi zagotovili velike in redne pridelke sadja. Da bi nam sadna drevesa redno in obilno rodila, moramo poznati več dejavnikov, od katerih je takšna rodnost odvisna. Pri tem je posebno pomembno, da rešimo vprašanje izmenične rodnosti sadnih dreves. za katere je značilna redna rodnost, poleg tega pa tiste podloge, ki tako rodnost vzdržujejo. Zaradi vsega navedenega je bilo tudi v biološkem sadjarstvu treba uvesti neke zakonitosti, brez katerih ne gre. Prav tako v samem sistemu sajenja in gojitvi naprej. Najbliže, ali morda najbol je do zdaj, je ta problem rešil sistem vzgoje BARKA. O tej vzgoji bom nekaj več spregovoril v naslednjem članku. Matjaž Jenšterle Očistimo Pako »Ekologi« in »Zeleni«, delajte za vse! Čeprav zima ni bistveno skrila opustošenja po porečju Pake od Šoštanja navzdol, smo občani, ki živimo odmaknjeni od poplavljenega zemljišča, v glavnem kar pozabili (na posledice). Pozornost je še vedno bolj usmerjena na najhuje prizadeto porečje zgornjega toka Savinje, kar je tudi nujno. Vendar pa se v teh tednih pripravljajo programi društev in ustanov za letošnje leto, zato bi želel spomniti načrtovalce, da moramo občanom, živečim ob Paki, (njeno porečje je eno samo smetišče — na sliki), ki so doživeli grozljivo vodno stihijo, pomagati. Takoj, ko bo mogoče, je še pred spomladanskimi deli na kmetijskih zemljiščih in porečju organizirali obsežne očiščevalne akcije. V njih naj sodelujejo brezplačno NIVO, VE-KOŠ in vsa podjetja ter obrtniki v dolini Pake, najizdatneje pa jim moramo pomagati občani. Ne le z zbiranjem denarja, delo je potrebno opraviti z rokami in stroji. Odpadki, nesnaga, smeti .. . vse to je delo »naših rok«, razstavljeno ob bregovih in po njivah, travnikih. Domačini ne bodo zmogli vsega očistiti sami, pa tudi dolžni niso. Naslovljenim organizacijam. Šaleškemu ekološkemu društvu ter »Zelenim« Velenja predlagam, da organizirata vse potrebne aktivnosti, predvsem v sodelovanju s pristojnimi občinskimi službami. Akcije naj se pričnejo zdaj. Če so se že, še boljše. Bomo zanje gotovo izvedeli. Prepričan sem, da se bo dela lotilo veliko število krajanov, le povabiti jih je potrebno. Jaz se prijavljam že zdaj, s sliko in lopato. J. M. Šoštanjska Svoboda zasluži pohvalo za celotno delo Odslej jo bo vodil Srečko Bovha Prazničen je bil uvod s pesmijo mešanega pevskega zbora Svobode Šoštanj. Z njim se je pričela 25. januarja volilna konferenca društva Svoboda, ki sodi med najpridnejša v velenjski občini. Gotovo se v tem društvu, ki ima skoraj stopetdeset aktivnih članov, zavedajo napisa na praporu njihovega društva, ki oznanja misel: Moč ljudstva je v kulturi! Njihov mešani pevski zbor vsako leto dosega na republiškem tekmovanju plakete. Lani je prejel bron. Sicer je nepogrešljivi del vseh prireditev v kraju. Kdo bi mogel navesti vse številne nastope doma in drugje! Lani je prejela Svoboda za sedemdeset let delovanja najvišje republiško odličje, odličje Svobode z zlatim listom. V svojem delu se povezuje z Društvom likovnih umetnikov. Godba Zarja je nastopila kar enaindvajsetkrat in pripravila tri samostojne koncerte. Za Šaleški oktet so rekli, da je preživel sušno leto. Pa vendar je večkrat nastopil in se povezoval s petimi okteti. V Velenju je pel na prireditvi Okteti rudarjem. Deset harmonikarjev se zbira na vajah in sodeluje v tekmovanjih za Zlato harmoniko. Rekli so, in res je, da jim manjka le odrska beseda. Njihove štiri sekcije so za letos pripravile program, ga dopolnile in številčno celo pomnožile. Društvo Svoboda načrtuje dve likovni razstavi, dva kulturna večera in kot že doslej, tradicionalni koncert vseh sekcij ob koncu leta. Godba bo pripravila štiri samostojne koncerte, in enega teh z godbo iz Avstrije — Strass. Pevski zbor bo poleg vsega že poznanega organiziral zabavni večer in izvedel šest koncertov večinoma drugje. Enega teh tudi v Tržiču — Italija. Šaleški oktet vztraja in pripravlja celovečerni koncert ter kar tri koncerte s petimi okteti v Šoštanju, Velenju in Celju. Harmonikarji se bodo pokazali javnosti osemkrat in se poskušali prebiti med najboljše na finalnem tekmovanju v Ljubečni. Nastopali bodo tudi v drugih krajih Slovenije. V razpravi so navajali potrebo po dozidavi doma kulture, o upadajočem obisku v njihovi kinodvorani in drugem. Sicer je izzvenela razprava v zahvali dosedanjemu odboru društva, ki ga je zelo uspešno vodil Zdravko Zupančič. Tudi za to društvo je značilno povezovanje v kraju s krajevno skupnostjo, gasilci in drugimi. Vzorna je njihova skrb za pomladitev vrst iju-biteljev kulturnoumetniškega dela. Izvolili smo novi odbor in za predsednika Bovha Srečka. Že po razpravi pa se je vendarle nekdo spomnil in za trdo in nesebično delo izročil dosedanjemu predsedniku šopek rož. To so malenkosti, a nanje v ljubi-teljstvu nikakor ne smemo pozabljati. Veseli smo lahko, da je kulturni utrip v Kajuhovem mestu Šoštanj močan. Močan in kvaliteten predvsem zaradi notranjega povezovanja vseh aktivnih, in zaradi priznanja, s katerim vedno znova nagradi šoštanjska publika kulturnike. Viš Opto- jsJw- me- • ter / * / "mmm Bo Prihova končno rešena? Prebivalci Prihove, če še ne veste je to zaselek tik ob Nazarjah, sicer pa sodi v precej oddaljeno krajevno skupnost Rečica, bodo letošnjega 12. junija slavili pomembno obletnico. Minila bodo namreč točno tri leta, odkar so se na referendumu z večinsko voljo odločili za odcepitev od Rečice in priključitev v Nazarje, kamor so izključno vezani. Ne prejšnja ne sedanja občinska vlada za njihovo odločitev in problem nimata »časa«, pa še kdo drug tudi ne. Zdaj se ponuja »rešitev« od drugod. Prebivalci zaselka Žlabor (v KS Nazarje točno nasproti Prihove) namreč želijo priključitev Prihove k Nazarjam (pobožno želijo, da bi bilo to vsaj do prihodnje zime). Pozimi v tem zaselku skorajda ne poznajo sonca, zato bi na Prihovi postavili veliko ogledalo, ki bi sončne žarke pošiljalo v Žlabor in jih vsaj malo ogrelo. Madonca, a bo še vroče. Bodo »Black ladys« črne vdove? Nekoč bogata kulturna dejavnost v Nazarjah je zadnje čase skoraj zamrla. Redno deluje le dekliška plesna skupina »Black ladys«. Pridno nastopa in pridno vadi, pa vsemu temu grozi konec. Gostoljubje so jim odrekli v delavskem domu, pa zatem še v gasilskem, zdaj jim grozi še odpoved v nazarski osnovni šoli, ker nekdo nad vadbo pač negoduje. Vedeti je treba, da so bili ti objekti zgrajeni tudi z veliko pomočjo in solidarnostjo krajanov, zakaj jim torej ne bi bili tudi namenjeni. Vadba plesa pač ni nikakršen karneval in pijančevanje. Ko smo že pri karnevalu naj dodamo, da morda vendarle obstaja rešitev — veliko so doslej že nastopale za Pusta Mozirskega in še bodo; torkov karneval v Mozirju je lahko torej rešitev tudi za plesalke (ne le v šali, tudi zares, če v Nazarjah res ni možnosti). Zaslužili so si še kakšen aplavz? Zbrani na slovesni razglasitvi najboljših športnikov za leto 1990 v občini Velenje so iz srca zaploskali vsem dobitnikom takšnih ali drugačnih priznanj. Aplavz je pogosto še lepša nagrada za vse napore, kot pisno priznanje. Pa so si zaslužili še kakšen aplavz več — od tistih, ki so jih tudi vabili, pa jih ni bilo. Pa menda ja ni telesna (ne bo) telesna kultura v občini potisnjena čisto na stranski tir. Žal ni bilo na prireditev tudi nekaterih, ki so bili med dobitniki priznanj. So morda menili, da si ga ne zaslužijo, ali so pričakovali višjega? Kakorkoli že, spodobi se, da se vsaj opravičijo. So mar amareski kulturi pri nas šteti dnevi? Kulturnega dinarja je menda vse manj in manj. Vse pa kaže, da tudi volje, zagnanosti in idej, ki so bili prejšnja leta tako zn^gilni za amaterske kulturne ustvarjalce našega mesta. So mar ljubiteljski kulturi pri nas tudi zaradi tega šteti dnevi? Bo ravnatelj spet fizkulturnik? V občini Velenje je postala kar praksa dejstvo, da so za ravnatelje najsposobnejši pedagoški delavci učitelji telesne vzgoje. Na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki iščejo novega ravnatelja. In po govoricah sodeč, je to delovno mesto menda že rezervirano. Za koga drugega le kot spet menda za fizkulturnika. Je treba k temu še kaj dodati? Naj se ve, kdo ima glavno besedo Dandanašnji čas pa človek res ne more vsemu verjeti. Bankam, na primer, ki vodijo svojo politiko okrog deviz gotovo ne. Navsezadnje pa je Ljubljanska banka Splošna banka Velenje potegnila za nos tudi tiste njene varčevalce, ki živijo iz mesta. Ob nepodpisu pogodbe s PTT-jem jim je namreč obljubila, da bo delovni čas svojih agencij prilagodila željam in potrebam krajanov. Teden dni je res obljubo držala, sedaj pa je spet vse po starem. Vrata njene poslovalnice v Šmartnem ob Paki so namreč odprta do 14. ure, le ob petkih malo dlje. Naj se ve, kdo ima glavno besedo. Le kako dolgo jo bo lahko ob takem načinu dela še imel? Popravek! V prejšnji številki našega tednika smo zapisali, da so od 1. januarja dalje višje cene v domovih za varstvo odraslih. Kot so sporočili iz velenjskega doma za varstvo odraslih, so pri njih cene oskrbnine takšne kot so bile od 1. oktobra lani dalje, torej nespremenjene. Dvig slednjih načrtujejo šele za prihodnji mesec, glede na inflacijo in naraščajoče življenjske stroške. Odlok m em m javnem redu ter miru wm SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Skupščina občine Velenje je na podlagi 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90), 12. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, RS 26/90) in 7. člena odloka o sestavi in volitvah v zbore Skupščine občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, 1/90) na sejah vseh treh zborov dne 4. 12. 1990 sprejela ODLOK O KOMUNALNEM IN JAVNEM REDU TER MIRU I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se urejajo kriteriji in ukrepi za varstvo občanov in premoženja, zdravja in čistoče, varovanje javnega reda in mira, zunanjega videza mest in naselij, zelenih površin, način plakatiranja in komunalnega nadzora. 2. člen Občani so dolžni živeti in delati tako, da: — ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, — ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, — spoštujejo disciplino in javno moralo, — skrbijo za privlačen in dostojen videz kraja, kjer živijo, delajo ali se začasno zadržujejo, — ne opuščajo ali opravljajo dejanja, ki so po tem odloku obvezna oziroma prepovedana. Za prekrške, ki jih storijo mladoletne osebe, so odgovorni starši in skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnika, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike. II. VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU 3. člen Za vzdrževanje reda in miru na javnem shodu oziroma javni prireditvi je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator, za vzdrževanje reda in miru v gostinskem ali drugem javnem lokalu pa odgovorna oseba gostinskega obrata ali druge organizacije oziroma zasebni gostinec. Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje reda in miru, je dolžna: 1. poskrbeti za red in disciplino ter za varnost na prireditvenem prostoru ali javnem lokalu; 2. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane; 3. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa; 4. poskrbeti, da se mladina do 15. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in v javnih lokalih; 5. poskrbeti, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač; 6. poskrbeti za parkirne prostore in red ter varnost na njih; 7. po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale predmete. 4. člen Kartanje in igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu lahko prepove pristojni upravni organ za notranje zadeve, če ugotovi, da je to potrebno za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru. 5. člen Za zagotovitev javnega reda in miru je prepovedano: 1. točiti ali prodajati alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev; 2. kaditi v gledališčih, koncertnih in kino dvoranah, športnih dvoranah, muzejih, sejnih dvoranah, čakalnicah in prostorih, kjer se zadržujejo matere z otroki, lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani in drugih javnih prostorih ter javnih prevoznih sredstvih, kjer je z napisom to prepovedano. 3. prenočevati po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusni in železniški postaji, skupnih prostorih stanovanjskih blokov, v zapuščenih vozilih in v drugih za to neprimernih prostorih; 4. puščati motorna vozila z delujočimi motorji ali ogrevati motorje v stanovanjskih naseljih dalj kot 1 minuto; 5. ovirati ali motiti organizirane sprevode ter vznemirjati udeležence sprevodov; 6. metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva na kraju, kjer lahko ogroža varnost ljudi in premoženja; 7. popivati na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač; 8. vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovan; 9. vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov ali izjav, ki niso v javnem interesu; 10. namerno motiti kopalce ali ogrožati njihovo varnost na javnem kopališču, v bazenu itd.; 11. razširjati smrad, dim, plin ali prah v strnjenih naseljih, bližini šol, ambulantah in drugih javnih ustanovah; 12. s kakršnim koli ravnanjem motiti TV in radijske programe, če so sprejemniki izdelani v skladu z JUS predpisi in standardi; 13. izzivati pretep, nered ali prepir, smešiti ali nadlegovati občane; 14 motiti ali ovirati javne shode, zborovanja, sestanke in druge javne prireditve; 15. nadlegovati občane v zasebnem prostoru ali na javnem kraju ; 16. zadrževati se v prireditvenih prostorih po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času; 17. poležavati po zelenicah, parkih in klopeh ali na drugi način motiti mir in povzročati javno zgražanje občanov; 18. deponirati bivalne prikolice na parkirnem prostoru, zeleni površini ali drugi javni površini. 6. člen Javne prireditve, kot so cirkuške predstave, postavitev naprav za ljudsko zabavo in druge je dovoljeno postaviti s soglasjem lastnika oz. upravljalca prostora, soglasjem pripadajoče krajevne skupnosti, ustrezno pogodbo z registriranim podjetjem za čiščenje prostora po končani prireditvi, priglasitvijo del s strani upravnega organa za urejanje prostora, v kolikor gre za začasno postavitev montažnih objektov in dovoljenjem upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve. III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 7. člen Da se zavaruje premoženje in zdravje ljudi ter družbeno in zasebno premoženje je prepovedano: 1. z brezobzirno vožnjo poškropiti ali kako drugače onesnažiti ljudi; 2. uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti napisne table, oznake ali kakršnekoli naprave, ki služijo javnemu namenu; 3. opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave za varnost ljudi in premoženja; 4. med vožnjo vstopati, izstopati ali se obešati na vozila v javnem prometu; 5. prislanjati kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa k stenam hiš in drugih objektov, robnikom hodnikov za pešce izložbam ali na druge kraje, kjer se lahko povzroči škoda ali ovira promet; 6. zažigati odpadke, netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost občanov in premoženja, odmetavati goreče cigarete in druge ogorke na krajih, kjer je možnost, da se zaneti požar ter kuriti ogenj v vetrovnem vremenu v bližini zgradb in drugih objektov, na travnikih, njivah, gozdovih in drugih krajih, če ogenj ni ustrezno nadzorovan; 7. puščati otroke do 5 let starosti brez nadzorstva v stanovanjih, na cestah, ulicah ali na drugih javnih mestih; 8. preprodajati in vsiljevati predmete ali storitve ter brez dovoljenja krošnjariti po stanovanjih ali na javnih krajih; 9. nadlegovati občane s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih. IV. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE 8. člen Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano: 1. metati, spuščati ali odlagati predmete, snovi ali odpadke v reke, potoke, jezera, travnike, gozdove, ulice, pločnike, ceste, dvorišča in druge prostore, ki niso za to določeni; 2. voditi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih v trgovske, gostinske in druge javne lokale; 3. puščati psa na urejena otroška igrišča, zelenice in parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode ter rekreacijo; 4. prosto, brez nadzorstva puščati psa po ulicah in trgih ožjega mestnega jedra; 5. voditi popadljivega psa brez nagobčnika; 6. lastniku ali posestniku psa imeti v naselju v nočnem času psa, ki prekomerno laja zunaj zaprtega prostora; 7. prevažati psa z javnimi prevoznimi sredstvi ne privezanega in brez nagobčnika; 8. na tržnicah, športnih igriščih, na krajih, kjer je dovoljeno taboriti, avtobusni in železniški postaji in drugih javnih prostorih zanemarjati red in čistočo tako, da se s tem kvari videz, moti okolico in ogroža zdravje ljudi; 9. pustiti greznice, odtočne kanale in smetiščne jame odprte ali slabo zaprte ali opustiti pravočasno izpraznjevanje le teh; 10. prevažati mrhovino, kosti, kože, fekalije in podobno v vozilih, ki niso zaprta; 11. prevažati ostale odpadke tako, da vozila niso pokrita ali ustrezno drugače zaščitena in odpadki onesnažujejo oziroma zaprašujejo okolico. V. VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA 9. člen Prepovedano je postavljati šotore, avto dome ali avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena. Pristojni upravni organ za urejanje prostora lahko za določen čas dovoli bivanje oziroma taborenje na zemljiščih, ki niso za to določena po predhodnem soglasju lastnika ali upravljalca zemljišča, sanitarne in požarne inšpekcije. 10. člen Prepovedano je hoditi ali voziti v naseljenih krajih izven poti, lomiti drevje, grmičevje, trgati cvetje, ki je nasajeno ali postavljeno v okras kraju in ga uničevati, poškodovati javne parke in druge javne naprave. 11. člen Prepovedano je parkirati motorno vozilo na zelenih ali drugih površinah, ki niso namenjena za parkiranje. 12. člen Prepovedano je pustiti motorno vozilo, s katerega so odstranjene registerske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi, na parkirnem prostoru zeleni površini ali na drugi javni površini. Če motornega vozila iz prejšnjega odstavka lastnik na zahtevo pristojne komunalno-cestne inšpekcije ne odstrani, pristojna komunalno-cestno inšpekcija odredi, da se vozilo odstrani na stroške lastnika. Kolikor lastnika ni mogoče ugotoviti, pristojna komunal-no-cestna inšpekcija odredi, da se motorno vozilo iz prvega odstavka tega člena odstrani na stroške občine Velenje. Odstranjevanje motornih vozil opravlja za to dejavnost registrirano podjetje, ki v okviru svojih površin določi prostor za shrambo odstranjenih motornih vozil in način njihovega varovanja. Kolikor lastnika ni mogoče ugotoviti in je motorno vozilo v takšnem stanju, da njegova vrednost ne presega stroškom odstranitve in shrambe, lahko komunalno cestna inšpekcija odredi odvoz takšnega motornega vozila direktno na odpad. Odstranjevanje motornih vozil opravlja za to dejavnost registrirano podjetje, ki v okviru svojih površin določi prostor za shrambo odstranjenih motornih vozil in način njihovega varovanja. Kolikor lastnika ni mogoče ugotoviti in je motorno vozilo v takšnem stanju, da njegova vrednost ne presega stroškom odstranitve in shrambe, lahko komunalno cestna inšpekcija odredi odvoz takšnega motornega vozila direktno na odpad. 13. člen Lastniki, hišni sveti ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb so dolžni pred svojim objektom in na pripadajočih funkcionalnih površinah: 1. skrbeti, da so na objektih nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežne ograje in podobne naprave; 2. očistiti sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na pločnike, dohodke k stanovanjskim in poslovnim zgradbam, kanalizacijske jaške in hidrante čimprej, najkasneje pa do 8. ure zjutraj, podnevi pa sproti odstranjevati novo zapadli sneg ali sneg, ki pada s strehe; 3- 0pistiti sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na parkirišča, ki funkcionalno pripadajo njihovim zgradbam, čimprej, najkasneje pa do 10. ure zjutraj; 4. ob poledici posipati pločnike ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah s soljo ali peskom. 14. člen Lastniki in upravljalci lokalov so dolžni pred lokalom namestiti ustrezno številko stojal za kolesa ali na kakšen drugačen način omogočiti shranjevanje koles in to tako, da se ne ovira prometa in pešcev ali povzroča škodo na zgradbah in ne kvari estetski videz kraja. 15. člen Uporabniki izložbenih oken so dolžni skrbeti, da so čista ter estetsko in primerno urejena. 16. člen Podjetja in občani, ki opravljajo obrtno dejavnost kot samostojni poklic (obrtniki), kakor tudi vsi občani, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic (popoldanski obrtniki) so dolžni označiti svojo firmo: — na stavbi, v kateri poslujejo: — na vratih stanovanja, v katerem se opravlja gospodarska in druga dejavnost; — na motornem vozilu, če se uporablja za dejavnost; — na plovnem sredstvu, če se uporablja za dejavnost; Napisne table'(svetlobni napis) morajo biti estetsko in okolju primerno urejene. Pristojni upravni organ za urejanje prostora lahko odredi, da mora lastnik napisno tablo (svetlobni napis) ali reklamni napis odstraniti oziroma nadomestiti z drugim, če kvari izgled okolice, ni varno postavljen ali ni v skladu s projektirano dokumentacijo zazidave. Napisno tablo (svetlobni napis) ali reklamni napis ni dovoljeno nameščati na drogove signalizacije ter javne razsvetljave. 17. člen Izvajalec gradbenih del je dolžan ograditi gradbiče s primernimi panoji. Deponije gradbenih materialov so lahko samo v območju ograjenega gradbišča. Vse dovozne poti, ki potekajo do gradbišča, je potrebno čistiti, primerno urediti in utrditi. Če investitor ali izvajalec gradbenih del prekine ali začasno opusti gradnjo, je dolžan zavarovati in urediti gradbišče tako, da se onemogoči dostop drugim občanom ter da ne kvari izgleda svojega okolja. 18. člen Provizorične objekte in naprave (barake, ograjo, ute, itd.) in druge objekte, ki niso sposobni za obnovo in kvarijo zunanji videz kraja, niso pa pod posebno zaščito ter druge ruševine zgradb in drug material, mora lastnik odstraniti. 19. člen Lastniki oziroma upravljalci zgradb morajo le-te vzdrževati v primernem stanju tako, da ne kvarijo zunanjega videza kraja. Lastniki oziroma upravljalci stanovanjskih in drugih stavb morajo skrbeti za ureditev okolja v skladu s predpisi in z navodili pristojnega upravnega organa za gradbene in komunalne zadeve. Lastniki in upravljalci dvorišč, vrtov in ostalih zemljišč ter ograj in živih mej morajo skrbeti, da so taka zemljišča očiščena in urejena, ograje in žive meje pa primerno vzdržavane. Ograje ob javnih cestah in poteh je prepovedano opremljati z bodečo žico. Kanalizacijske naprave, odtoki odplak in padavinskih ter drugih voda morajo biti urejeni tako, da se ne ste- f kajo na cesto ali druge površine in ne zasmrajajo okolice. 20. člen Prepovedano je popravljati, čistiti in prati motorna vozila na javnih mestih in funkconalnih površinah na območju Velenja, Šoštanja,, Šmartnega ob Paki in naselja Topolšica ter ob vsej strugi reke Pake in njenih pritokih ter jezerih. 21. člen Smetiščnie in gnojne jame lahko imajo občani, katerim je osnovna deja vnost kmetijska proizvodnja in občani, ki jim je izjemoma dovoljena reja domačih živali po 23. členu odloka. Smeti in odpadke, ki jih ne morejo sami uporabljati so dolžni odlagati v za to določene posode, ki jih odvaža podjetje, ki je za to registrirano. Nihče ne sme sežigati ali zakopavati smeti in komunalnih ter industrijskih odpadkov. 22. člen Vsi lastniku oziroma upravljalci zemljišč na Katerih se pojavijo divja odllagališča odpadkov so dolžni odpadke takoj odstraniti. V koliko>r se odpadki po določilu 1. odstavka tega člena ne odstranijo:) odredi komunalni inšpektor odstranitev le-teh na stroške lasstnika oziroma upravljalca zemljišča. Odpadkse po določilih 2. odstavka tega člena odstrani podjetje, ki j■ Tv dnevnik 1 Nesrečniki, 2. del francoskega filma Risanka Tv mernik Tv dnevnik 2 B. Šprajc: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka, nadaljevanka TV Slovenija, 2/5 Podarim — dobim Zdravo Tv dnevnik 3 Sova: Spet ti?, ameriška nanizanka, 10/13, Vrnitev Arsena Lupina, tv nanizanka Video strani TV SLOVENIJA 2 14.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žival—človek, ameriška poljudnoznanstvena serija, 5/5. 20.50 Glavna priča, dokumentarna oddaja. 21.25 Posnetek smučanja iz Saalbacha. 22.25 Posnetek tenisa 23.00 Športni pregled, oddaja TV Beograd. 23.30 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 9.30 Panorama 15, kronika v italijanščini. 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Plodovi zemlje, oddaja za kmetovalce. 13.00 Poročila. 13.05 Daktart, filmska nanizanka. 13.55 Živeti skupaj. 14.25 Sestanek brez dnevnega reda. 17.10 Veni, vidi . . . 17.15 A Great Day in the Mor-ning, ameriški film. 18.45 Mali leteči medvedi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Diploma za smrt, dramska nanizanka. 20.50 Mad Max, avstralski film. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Poročila v angleščini. 22.45 Športni pregled. 23.15 Glasbena oddaja. 0.05 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Zapp. 8.30 Neon Rider 9.30 Lex in Lollo, novi magazin. 10.00 Rocky Mountains, dokumentarec. 11.00 Religija. 11.05 Ti si moj svet avstrijski film. 12.45 Kremenčkovi. 13.10 Hotel. 14.05 Novo v kinu. 14.30 Hokej: Rosenheim—Düsseldorfer. 17.10 Prava norost, angleška komedija, 1963. 18.45 Poročila. 18.50 Šport, 19.30 Od srca k srcu. 20.00 Dunaj, mesto mojih sanj, avstrijski film, 1957. 21.45 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.15 Valentina, erotična serija. 23.45 To kar ljubimo, francoski film, 1983. RTL PLUS Ernn 6.00 Reporter zločinov. 7.35 Striček Bill. 8.00 Za otroke. 9.35 Klack. 10.10 Počitnice v Rimu. 10.35 Jetsonsi. 11.00 Piff in Herkules. 11.15 Spider-man, Hulk, 12.35 Heman. 13.00 C.O.P.S. 13.25 Želvice, serija. 13.50 ärua Ragazzi. 14.00 Sierra. 15.10 Daktari. »ssii nge __ . . .. leta. 18.10 Novo v kinu. 18.45 Poroči- aqaz: 16.00 Lassie. 16.25 Kot pes in mačka. 16.55 Angel se vrača. 17.45 Čudovita la. 19.00 Nogomet. 19.30 Houston Knights, serija. 20.15 Ljubezen, dekleta, in vojaki, avstrijska komedija, 1958. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Hura, nemška seksi partija, nemška komedija, 1974. 0.30 Sexy Folies. 1.05 Moraji biti moški lepi? italijanski kratki erotični filmi, 1976. 2.35 Najstnice v snegu, ponovitev. 4.00 Hura, nemška seksi partija je tu 5.2Ö Flash Gordon. 7.50 8.00 11.00 12.40 15.20 15.30 17.00 17.05 18.30 18.45 19.30 20.05 21.10 22.00 22.20 22.50 0.10 6.00 Wauzi. 6.45 Jetsonsi, Yogi, Sco-oby Doo. 8.00 Za otroke. 9.30 Otok modrih delfinov, ameriški film, 1964 (Celia Kave). 11.00 Tednik. 12.05 Klasika. 12.35 Nenavadne zgodbe. 13.00 Moj oče vesoljec, Munsterjevi, Ultra-man. 14.15 Parada uspesnic 1961, nemški glasbeni film, 1961. 15.55 Lisica gre v past, ameriška komedija, 1961 17.50 Kilometer 330. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Red Sonja, nizozemski fantazijski film, 1985. 21.55 Spiegel TV. 22.30 Prime Time. 22.45 Dr. Westphal, serija. 23.35 Boj proti mafiji. 0.25 Ponoči, ko zmr-zuje kri. 0.50 Cona somraka. 1.15 Hitchock prikazuje. EUROSPORT 7.00 Otroški spored. 8.00 Fun factory, za otroke. 9.0Ö SP v smučanju, sanj-kanje, rugby: Škotska—Wales, hitrostno drsanje. 18.45 Jadranje. 19.00 Kolesarstvo. 20.00 Dvoranski nogomet. 21.00 Smučanje na vodi. 22.00 Sanjkanje. 22.30 Boks. 23.30 Hitrostno drsanje. 1.00 Rugby. Video strani Zimski počitniški program Drsaj, ameriški film Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Zdravo, ponovitev Radovedni Taček: Opica Alf, ameriška nanizanka, 14/39 Tv dnevnik 2 Ljube Cvetanovski: Oče Izet, drama TV Skopje Osmi dan Tv dnevnik 3 400 let slovenske glasbe, 5. oddaja Sova: Avtostopar, ameriška nanizanka, 6/16, Vrni* tev Arsena Lupina, zadnji del tv nanizanke Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.10 Podarim, dobim, ponovitev. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja 21.30 Rezervirano za šanson. Francija v šansonu, 5. oddaja. 21.50 Satelitski programi, poskusni prenosi. 22.50 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Čas za bajko, oddaja za otroke 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski spored. 15.15 Pot po ameriškem Zahodu. 16.20 Poročila. 16.25 Tv koledar. 16.35 Čas za bajko, oddaja za otroke. 17.05 Familly Album. 10. 17.35 Hrvatska danes. 18.20 Blufonci, risana nanizanka. 18.45 Alpe Jadran. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 20.55 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.25 Tv dnevnik. 21.45 Poročila v angleščini. 21.50 Sedmi križ, ameriški film. 23.40 Poročila, SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro iutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 9.55 Teleshop. 10.15 Novo v kinu. 10.40 Dunaj, mesto mojih sanL avstrijski film. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, Ladja ljubezni. 15.15 Beetlejuice. 15.40 Teleshop. 15.55 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.40 Poročila. 17.50 Čista čarovnija, serija. 18.15 Priložnost, igra. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Sin z otoka (Richard Chamber-lain). 21.00 Konjederec nemški film, 1958. 23.00 Poročila. 23.15 Magacin 0.00 To kar ljubimo, ameriški film, 1979. 1.35 Sin z otoka, ponovitev. RTL PLUS U'I-l.HJ-H 7.00 Religija. 8.00 Za otroke. 10.00 Športni prenosi: SP v smučanju. Košarka, Smučanje Sankanje, Dvoranski speedway. 18.30 Moto šport. 19.30 Umetnostno drsanje. 21.00 Hitrostno drsanje. 21.30 Nogomet, dokumentarec. 22.30 SP v smučanju. 23.30 Drsanje. 0.00 Sankanje. 0.30 Dvoranski nogomet. 1.30 Smučanje na vodi. PRO 7 6.30 Peyton Place, Kraljestvo divjih živali, Kamen Marca Pola, Niklaas, Scar-let, Veverička, Sindbad, Prašiček Dick, Bill Cosby, Patrolni čoln. 11.50 Štirje angeli v šoli, risani film. 12.40 Kraljestvo divjih živali. 13.30 Perry Mason. 15.15 Hrošč gre do konca, nemška komedija, 1971. 16.55 Riptide. 18.00 Nočne sestre, zgodba k novi seriji, 1988. 19.45 Bill Cosby. 20.15 Vohuna kot midva, ameriška komedija, 1985. 22.05 Ceste San Francisca. 23.10 Bolero, ameriški film, 1984 (Bo Derek, George Kennedy). 0.45 Nepodkupljivi, serija. TELE 5 12.30 Kritični magazin 13.00 Tednik na Tele 5. 13.15 Normal 13.45 Bim, barn, bino: She—Ra, Saber Rider, Smrkci, Starcom. 15.50 Bimini Code, ameriški film, 1987 (Vicki Benson). 17.25 Scena D. 18.10 Divje življenje dokumentarec. 19.05 Poročila. 19.15 Kritični magazin. 19.45 Bagdada Cafe, serija, 1990. 20.15 Prosim, smejte se 21.10 Sedma kompanija, francoski film (Jean Latebre). 22.30 Nočna patrulja. 23.25 Tollhaus, kanadska serija. 23.55 Ring je prost. 0.50 Manu Di Bango, koncert, Kamerun. 7.50 8.00 11.00 12.30 13.00 14.50 15.00 15.30 17.00 17.50 19.00 19.30 20.05 20.55 21.05 21.35 22.15 22.35 23.50 Video strani Zimski počitniški program Divje in lepe, francoski film Sedma steza, ponovitev Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Ex libris: Zgodovina reklam, ponovitev Risanka Tv dnevnik 2 J. Locke—J. Telfer: Daleč si prišla Kathy, kanadska nadaljevanka, 1/3 Novosti založb Mednarodna obzorja: Južna Afrika Posebna videogodba Gus'n'Roses Tv dnevnik 3 Sova: To ni služba za ženske, angleška nanizanka, 3/6, Act of Betrayal, angle-ško-avstralska nadaljevanka, 1/4 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Koper. 19.00 Stribor, glasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.30 Žrebanje lota, oddaja TV Beograd. 20.35 Umetniški večer. Portugalska TV pri nas — Balada o Atlantiku, drama. Mladec, žalostni mladec, Hiša v Portioale-greju. 23.00 Yutel, eksperimentalni program. 6.00 Halo, Evropa. 8.35 TV-butik. 9.40 Zjutraj smo bogati in pošteni, nemški film, 1971. 11.00 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 481. nadaljevanje. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Galaktika. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20 A-team. 20.15 Mini Playback Show. 21.15 Buster, angleška komedija, 1988. 23.00 Kulturni magazin. 23.30 Poročila. 23.35 Playboy Late Night. 0.30 Gola Karmen, angleški erotični film, 1980. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet, spored za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski spored. 15.05 Pot po ameriškem Zahodu. 16.20 Poročila. 16.25 Tv koledar. 16.35 Mali svet, spored za otroke. 17.35 Hrvatska danes. 18.20 Blufonci, risana nanizanka. 18.45 Znanost in mi. 19.15 Snježko Bijelič, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Deset zapovedi, filmska nanizanka. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Poročila v angleščini. 22.55 Ki-no-klub Evropa: Hannusen, madžar-sko-nemški film. 0.25 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro iutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 9.55 Teleshop. 10.15 Beetlejuice. 10.40 Prava norost, angleška komedija. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, Ladja ljubezni. 15.15 Policijska akademija. 15.40 Teleshop. 15.55 Bonanza, 16.45 Matt Houston. 17.40 Poročila. 17.50 Čista čarovnija (Corine Bohrer). 18.15 Priložnost. igra. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče, 20.00 Macgyver. 21.00 Gold River, ameriški pustolovski film. 1981. 22.40 Poročila 22.55 Spiegel TV. 23.25 Prva noč, angleški film, 1973. 0.55 MacGyver, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.25 Med časom in večnostjo, nemški film, 1956 (Lilli Palmer) 11.00 Tvegano! 11.30 Šov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Buck Rogers, serija. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Tik, tik, tik, ameriški film, 1969. 22.00 Exsplosiv, politični magazin. 22.55 Zakon v Los Angelesu. °23.45 Poročila. 23.55 Nočni obiskovalec, ameriški film, 1971. 6.00 Sky News. 6.30 To so bili dnevi. 7.00 Za otroke (The D.J. Kat). 8.30 Eurobics. 9.00 Smučanje. 10.00 Umetnostno drsanje. 11.30 Eurobics. 12.00 Tenis, Avstralija. 13.30 Sinhrono plavanje. 14.00 Hitrostno drsanje. 14.30 Golf. 16.30 Nogometni dokumentarec. 17.30 Smučanje prosti stil. 18.00 Velika kolesa. 19.00 Hokej. 20.00 Študentska košarka. 21.00 Boks: Ali— Frazier. 23.00 Rokomet Seul, Koreja. 0.00 Novice. 0.30 Hitrostno drsanje. 1.00 Dvoranski nogomet. PRO 7 6.00 Ljubezen, laži, Rascal, Flipper, Scarlet, Shiloh ranč, Bitje srca, Do-ogie Hawser, Barney Miller. 11.05 Colt za vse primere 11.15 Hrošč gre do konca, nemška komedija, 1971. 13.25 Shilon ranč. 14.35 Rascal. 15.00 Dick. 15.35 Flipper. 16.00 Richmond Hill. 16.55 Doogie Howser. 17.20 Murphy Brown. 17.55 Harry O. 18.50 Prašiček Dick. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Peterica, ameriški akcijski film, 1985. 22.00 Krvava sled, ameriško-nemški film. 1978. 23.55 FBI. 0.55 Ceste San Francisca. mi-t-m-" 8.30 Eurobics. 9.00 Rokomet, Seul. 10.00 Sankanje. 10.30 Šport 11.30 Eurobics. 12.00 Tenis, Avstralija. 13.30 Sinhrono plavanje. 14.00 Hitro- stno drsanje. 14.30 Golf 16.30 Kšar-ka. 17.30 Smučanje, prosti stil. 18.00 Nogomet 18.30 Novice. 19.00 Osh-kosh Air Show. 20.00 Prosto plezanje, Lyon. 21.00 Wrestling, 22.00 Darts. 23.00 Rokomet 0.00 Novice. 0.30 Hitrostno drsanje. 1.00 Dvoranski nogomet. PRO 7 6.95 Ljubezen, laži, Rascal Flipper, Richmond Hill, Shiloh ranč, Harry O, Doogie Hawser. 10.40 Murphy Browv 11.10 Colt za vse primere. 12.00 Nočne sestre, serija. 13.35 Shiloh ranč. 14.40 Rascal. 15.05 Prašiček Dick. 15.40 Flipper. 16.05 Tarzan. 17.00 Do ogie Hawser. 17.25 Alice. 18.00 Diamonds. 18.30 Dick. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Počitnice na Tirolskem, nemška komedija, 1971. 21.45 Skoki čez plot, italijanska komedija, 1982 23.10 Kobra, prevzemite. 0.50 FBI. TELE 5 13.30 She-Ra, Saber Rider Cadichon. 14.40 Prosim, smejte se. 15.30 Wild-cat 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Starcom, Rakuni, Popaj. 18.35 Heman Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 H op ali top. 21.00 Nočna patrulja. 21.50 Poročila. 22.00 Mr. Inside Mr.' Outside, ameriški film, 1973. 23.15 Brez krivde, ameriški film, 1987. 0.50 Bliskovito. 1.15 Manu Di Bango. TELE 5 6.30 D<5Bro jutro, Bino. 11.60 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 12.00 bliskovito. 12.30 Deželni magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 He-man, Barkleyi, Cadichon 14.45 Scena D. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 "Bim, barn, bino: Smrkci, Starcom, Rakuni. 18.10 Popaj, Heman 19.00 Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali top. 21.00 Prosim, smejte se. 21.50 Poročila. 22.00 Operacija radarska past, italijanski vojni film, 1973. 23.35 Holokavst, serija. 0.25 Bliskovito 88. SREDA 6. februar TV SLOVENIJA 1 /.50 8.00 11.00 12.40 13.35 14.30 14.50 15.00 15.30 17.00 17.05 17.45 19.00 19.30 20.05 22.10 22.30 22.55 1.00 Video strani Zimski počitniški program Dr. Jerryja čarobni napoj, ameriški film Božo Šprajc: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka, nadaljevanka TV Slovenije, 2/5, ponovitev J. Locke—J. Telfer: Daleč si prišla Kathy, kanadska nadaljevanka, 1/3 Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Glavna priča, dokumentarna oddaja Klub Klobuk, kontaktna oddaja Risanka Tv dnevnik 2 Film tedna — Garderober, angleški film Tv dnevnik 3 V živo iz Foruma, oddaja HTV Sova: Alf, ameriška nanizanka. 23/39, Act of Betray-al, angleško-avstralska nadaljevanka, 2/4, Veliki fotografi, italijanska dokumentarna nanizanka, 2/5 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Mostovi. 19.00 Tv Slovenija 2 - Studio Maribor. Poslovna borza 19.15 Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Slavnostni koncert z Dunaja — »Mozartovo leto 1991«. 22.15 Mednarodno delavsko gibanje: Že se ljudstvo je zbralo, dokumentarna oddaja, 1/8 + pogovor. 23.45 Svet poroča. 0.30 Yutel. eksperimentalni proaram. HTV 1 9.20 Poročila 9.25 Tv koledar. 9.35 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski spored. 15.00 Pot po ameriškem Zahodu. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Vrnitev ladje Antilopa, nani-zanka za otroke. 17.35 Hrvatska danes. 18.20 Blufonci, risana nanizanka 18.45 Lepa naša. 19.15 Družina Dra-škovič, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Hope and pajn, japonski film 22.00 Tv dnevnik 22.20 Poročila v angleščini 22.25 Intervju. 23.25 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, serija ........ ...Te' ' demiia River, ameriški film. 12.20 Kolo sreče 9.05 Ladja ljubezni 9.55 Teleshop 10.15 Policijska akademija. 10.40 Gold 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje. Ladja ljubezni. 15.15 Veter 15.40 Teleshop 15.55 Nori Divji Zahod. 16.45 Pod kali- fornijskim soncem, serija (Ted Shac-kelford). 17.40 Poročila. 17.50 Cista čarovnija 18.15 Priložnost, igra. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Booker, serija 21.00 Svetohlinski. komedija v treh dejanjih. 22.45 Poročila 23.00 Petek trinajstega, serija. 23.50 Kanal 4. 0.50 Booker, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo Evropa 9.25 Ljubljena Sena, italijanski film, 1978 (Ornella Mutr Tony Musante). 11.00 Tvegano! 11.30 Show. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M 13.00 Bogat in lep 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 15.35 Poročna. 15.50 CHips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 17.45 Salvatore 18.00 Moški za šest milijonov dolariev 18.45 Poročila. 19.15 Narodna glasba 20.15 Gottschalk 21.15 Model in vohljač, seri|a. 22.10 Stern TV. 22.40 Ženski magazin 23.15 Poročila 23.25 Pravi moški ne plešejo, ameriška kriminalka, 1987 (Ryan O'Neal, Isabelle Rossellini). EUROSPORT 8.30 Eurobics 9.00 Rokomet 10.00 Sankanje. 10.30 Oshkosh Air Show 11.30 Eurobics. 12.00 Tenis, Brisbane. 14.30 Golf. Australian Open. 16.30 Ameriški nogomet 17.30 Cirkus. 18.00 Dviganje uteži. 18.30 Novice. 19.00 Svetovni šport. 20.00 Smučarski raport 21.00 Boks 22.00 Darts 23.00 Rokomet. 0.00 Novice. 0.30 Španski goli. 1.00 Dvoranski nogomet. PRO 7 6.25 Ljubezen, laži, Rascal. Flipper. Tarzan, Shiloh ranč Diamonds. Do-ogie Haws«*, Alice. 11.30 Colt za vse primere. 12.15 Počitnice na Tirolskem, nemška komedija 13.40 Shiloh ranč. 14.45 Rascal 15.10 Dick 15.45 Flipper 16.10 Hiša na Eaton Place, serija 17.00 Vicki, začetek zabavne serije v 14. delih, 1985. 17.25 Harryjeve sodbe 18.00 Enaka pravica serija (Cotter Smith). 18.50 Dick. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Jaz, Tom Horn, ameriški vestem 1979 21.55 Maškarada. serija 22.45 Morilec in cipa. ameriška kriminalka, 1968. 0.40 Kobra, prevzemite. 2.10 Skoki čez plot TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Wildcat 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito 12.30 Deželni magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.3t) He-man. Barkley. Cadichon. 14.45 Prosim, smejte se 15.30 Wildcat 16.00 Igra z ognjem brazilska serija. 16.30 Poročila. 16.35 Bim barn bino: Smrkci, Starcom, Rakuni, Popaj. 18.35 He-man, Smrkci 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz za 100.000 DEM. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali top, super igra za 210.000 DEM 21.00 Bagdad Cafe, serija. 21.25 Norišnica, kanadska zabavna serna, 1990. 22 zgodb. 21.50 Po ročila 22.00 Akcija smrtonosni molo 83, italijansko-španski film, 1966. 23.35 Orožje zakona. 0.30 Bliskovito 88. 0.55 Cinematika. PROGRAM februar 1991 Petek, I. februarja ob 19.00 dom kulture Velenje dobrodelni koncert za vzhodno Evropo DRUGAČNO ČLOVEŠTVO Koncert verskih zborov in ansamblov iz Mežiške, Mi-slinjske. Savinjske in Šaleške doline. Četrtek, 7. februarja, ob 16.00 knjižnica Velenje KAROLINA KOLMA- NIČ pogovor s pisateljico in predstavitev njene najnovejše knjige Srebrno kolo Petek, 8. februarja, ob 19.00 dom kulture Velenje SVEČANA AKADEMIJA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU sodelujeta ŠFS Koleda in Rudarski oktet Sobota, 9. februarja, ob 19.00 obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani za koncertni abonma in izven Giuseppe Verdi : AIDA Odhod avtobusa ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Abo-nenti doplačajo vstopnico 350 din (50% redne cene) in prevoz 150 din. Pustni torek, 12. februarja, ob Petek, 22. februarja, ob 19.00 16.00 Titov trg v Velenju dom kulture Šoštanj Sobota, 23. februarja, ob PUST, PUST, KRIVIH 19.00 UST otroška maškerada Zaželjene so maske, ki predstavljajo domače in tuje otroške junake (Pika Nogavička, Ostržek, Robinzon, Robin Hood, Kekec in njegovo spremstvo, Martin Krpan, Peter Klepec in drugi). Petek, 15. februarja ob 19.00 knjižnica Velenje POLDE BIBIČ portret igralca Sobota, 16. februarja, ob 19.00 dom kulture Šmartno ob Paki ŠFS KOLEDA in ŠALEŠKI OKTET V počastitev letošnjega kulturnega praznika bosta ŠFS Koleda in Rudarski oktet predstavila splet slovenskih ljudskih pesmi in plesov. Petek, 22. februarja, ob 19.00 galerija Velenje otvoritev razstave plastik ERIK LOVKO akademski kipar Koncert ob otvoritvi: Majda Švagan, mezzosopran Robert Mracsek, klavir dom kulture Šmartno ob Paki OD VAN GOGHA DO ANE FRANK multivizija diapozitivi iz Belgije in Nizozemske, materinski dnevi pri naših izseljencih, Amsterdam, Van Goghova razstava, Rijksmuseum, tulipani, rot-terdamsko pristanišče, dežela izstrgana morju, mlini na veter, flamske kmetije in hiše, kolesarji ... Predava Marjan Marinšek. Sobota, 23. februarja, ob 10.00 in 16.00 dom kulture mala dvorana LG Kamnica Maribor: JANKO IN METKA lutke Torek, 26. februarja, ob 19.30 za gledališki abonma I (beli) in izven Sreda, 27. februarja, ob 19.30 za gledališki abonma II (zeleni) in izven Milan Grgič: SARMICA Gostuje Teatar u gostima Zagreb Režija: Rei ja Bašič Cena vstopnice 150 din. Glasbeni kotiček Radia Velenje ZDRAVO!!! Včasih se je res težko pripraviti k temu, kako napisati kotiček, še posebej, če se nabere toliko novosti kot danes. No pa vendarle sem se odločil, da omenim tiste najzanimivejše . . . YO .. . RICK ASTLEY je po več kot dveh letih 14. januarja pri založbi RCA izdal novi singel »Cry For Help«. Producenta te pe- Pripravlja D. J. Robbv BratuSa smi in ostalih na albumu »Free«, ki izide v začetku februarja pa sta sam Rick in Rob Fisher (ex Climie-Fis-her)... YO . . . Prav tako je novo ploščo izdala tudi MARIA McKEE. Plošča nosi naslov »Breathe« sledi pa ji tudi že album »Panie Be-ach« . . . YO ... In ker sem že ravno pri pevki, ki ji je uspelo s pomočjo filma »Da-ys of Thunder« moram omeniti novo ploščo iz prej omenjenega filma. Izdal jo je JOHN WAITE in nosi naslov »Deal For Life«. . . YO... Če se še spomnite uspešne skupine HOT CHO-COLATE, potem zagotovo veste, da je njen šef simpatični gologlavec (Kojak stil) ERROL BROWN (Body Ric-king . . .) že večkrat poskušal s solistično kariero in tako je storil tudi sedaj, ko je skupaj s Stock-Aitken-Watermanom izdal novo ploščo »Send A Prayer To Heaven . . . YO . . . Če so nas v Jugoslaviji izigrali glede nastopa skupine SNAP, potem se vam vsekakor splača oditi v München, kjer Snapovci koncertirajo 10. februarja. Sicer pa v njihovem koncertnem planu tako ali tako ni omenjena Jugoslavija, vsaj vse do 17. februarja ne. Odločite se sami ... YO ... In, če boste v kratkem res odšli v tujino, potem ne pozabite nabaviti tudi novega LP-ja simpatične blondinke DEBBIE GIBSON — Anything Is Possible. Nekoč sem imel prijatelja, ki jo je naprosto občudoval. Upam, da tudi sedaj, ko se vrača, ni pozabil nanjo. Toliko za danes, dragi prijatelji, slišimo se, če me pokličete na tel. 855-191, drugače pa v ponedeljek zvečer v naši oddaji Radia Velenje: NAJBOLJ-ŠE-NAJNOVEJŠE. CIAO-BAO!!! Ifl 8 in (D C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ CAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 15,00 din, mesečna naročnina 76,50 din, trimesečna naročnina 165.00 din, polletna naročnina 331,00 din, trimesečna naročnina za tujino 283,00 din Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 1. FEBRUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitike in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 3. FEBRUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; I 1.25 Kdaj, kje, kaj: 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00—12.30 Konec opoldanskega javljanja: 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 4. FEBRUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 6. FEBRUARJA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vi in mi (Naš gost bo predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik, z njim boste lahko poklepetali po telefonu 855-963). 1 1 M M M M I 1 J FILMSKI SPORED KINA VELENJE od četrtka, 31. 1. do srede, 6. 2.: REDNI KINO Četrtek, 31. I. ob 18. in 20. uri ter ob 10. uri dop. - POČITNIŠKI PROGRAM. Petek. I. 2. ob 10. uri dop. - POČITNIŠKI PROGRAM - BEETLEJUICE — ameriška komedija. V gl. vi.: Michael Keaton (Bat-man) NORA komedija o preganjalcu ljudi! Petek, sobota in nedelja. I., 2„ 3. 2. ob 18. in 20. uri ZGODBA S TEMNE STRANI - ameriška grozljivka. V gl. vi.: Deborah Harriso n Grozljivka za ljudi z močnimi živci! Najbolj gledana grozljivka v Ameriki leta 1990 Ponedeljek, 4. 2. NI FILMSKIH PREDSTAV! Torek, 5. 2. ob 18. in 20. uri ZADNJI IZHOD ZA BROOKLYN — ameriško-nemški. V gl. vi.: Stephen Lang. Sreda, 6. 2. ob 18. in 20. uri RADI SE IMEJMO (HAJDE, nA SE VOLIMO) L del. V gl. vi.: LEPA BRENA. NOČNI KINO V REDNEM KINU Petek, sobota in nedelja, L, 2., 3. 2. ob 22. uri ZGODBA O NI-KOL ameriški, trda erotika. FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE Ponedeljek, 4. 2. ob 20. uri ZADNJI IZHOD ZA BROOKLYN ameriško-nemški, drama. V gl. vi.: Stephen Lang. Režija: Ulrich Edel. Po romanu Huberta Selbyja ml. iz leta 1964. Film naturalistično prikazuje temne strani človekovega dulìa, brezobzirnega našit ju in spolnosti. Nominacija za nemško FILMSKO NAGRADO 1990' KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 3. 2. ob 18. uri BEETLEJUICE ameriška komedija. Ponedeljek. 4. 2. ob 18. uri ZGODBA S TEMNE STRANI ameriški, grozljivka. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek. 1. 2. ob 20. uri BEETLEJUICE - ameriški, komedija. V KRATKEM PRIČAKUJEMO NAJNOVEJŠI FILM LEPE BRENE! Občina Mozirje KINO »DOM« MOZIRJE 31.1. SODNIKI IZVEN ZAKONA, ameriška kriminalka. 2. in 3. 2. - KRI NI VODA, ameriški akcijski. 7. 2. - PRSTE K SEBI, ameriška kriminalka. KINO »JELKA« NAZARJE 2. in 3. 2. - DOBRA ŽENA, ameriška komedija. 6. 2. - ZAPOSLENA DEKLICA, ameriški zabavni. KINO LJUBNO 2. in 3. 2. - 1991 PREDATOR, ameriški akcijski. SVET ŠOLE OSNOVNE ŠOLE BRATOV LETO- NJE Šmartno ob Paki 117 - objavlja razpis za imenovanje — ravnatelja Osnovne šole bratov Letonje Za ravnatelja osnovne šole je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. pogoje iz zakona o osnovni šoli, torej pogoje za učitelja, ali drugega strokovnega delavca v vzgojnoizobraževalnem delu, ki ima ustrezno izobrazbo; 2. imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu ter opravljen strokovni izpit; 3. imeti mora strokovne in organizacijske sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog v osnovni šoli. Kandidate prosimo, da k dokazilom priložijo program, v katerem naj opredelijo svojo aktivnost in cilje, ki jih bodo uresničevali v štiriletnem mandatnem obdobju. Vloge je treba poslati na naslov šole v zaprti kuverti ter z oznako »za razpisno komisijo« v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po imenovanju. Rok za pričetek dela bo določen po dogovoru z imenovanim kandidatom. Tel. št.: 853 451 _855 450. JUGO FLOR IDA, star osem mesecev, ugodruo prodam oziroma menjam za cenejši avto. © 0602/53-413. IŠČEM GARSONJERO ali eno sobno stanovanje v Velenju. © 855-820, Marjjana. POPOLNOMA NOV oljni gorilnik Libela tip 01 K (SLV 11 ), moč 11—40 KW z garancijo, zelo ugodno prodam. Samo za 7.700 00 din. © 39-316. KAVČ IN DWA FOTELJA prodam. Naslov v uredništvu. JUGO KORAVL 55, star dve leti in pol, prodaim. Informacije popoldan na ©' 884-097. MAJHNO RtJAVO KUHINJO, štedilnik, hlaadilnik, pomivalno korito, vse kcomplet prodam. © 882-360. OPREMO zaa tovorno prikolico, nosilnost 5000 kg, prodam. © 858-671. JUGO 55 KKORAL, november 1989, bel, 188.000 km in SURF Polaris še neuuporabljen (komplet brez jadra), zelo ugodno prodam. Kličite i na © 858-233 med 19. in 21. uroo. RAČUN0V03DKINJ0 nujno potrebujem vv obrti — trgovina. Javite se na i® 857-379. 101 GTI I. 19986 ugodno prodam. Cerovšek, Zaavrše 88 a, Mislinja. DELO, kaknršnokoli, iščem. Jolanda Zidar, | Partizanska 7, Velenje. CITROEN GGA, letnik 81, prodam. © 85 K-373. PET PRAŠIČČEV, hranjene z domačo hrano, >, prodam. Silvo Petek, Završe 21, Grobeljno. © 744-285. GRADBENOO PARCELO v Pire-šici v izmeri ri 2.100m2, prodam. Na parceli je je vrt, vinograd, voda in elektrika. C. CENA 17.000 DEM — možnost ot odplačila v obrokih. Informacije: Šalek 83, stanovanje 15, Velenj;nje. JUGO KOR^RAL 45, star dve leti in pralni strctroj Gorenje ugodno prodam. © 8' 854-777. ZASTAVO 7! 750 LE, letnik 1982, registriran dcdo julija 1991, prodam. © 854-44-087 po 20. uri. PARCELO 9» 900 m! zelo ugodno prodam. Šifraifra: PARCELA. KOMPLETNTNO rabljeno kopalniško opremomo in pomivalni stroj prodam. © 8f 853-078. BI SE RADIDI PRAVILNO učili igrati ali izpcpopolnjevati diatoni-čno harmonbniko? Pokličite zvečer: 854-392. 2. ŠPEGEL 1\ MARIJA iz Mute prodaja šti štiri mesece stare nesnice pa pasme Hiseks. © 0602/61-20202. FOTO A M M ATE R JI POZOR! Vaše barvnwne filme vam kvalitetno in hitnitro po ugodni ceni izdelajo pri jri FOTO-PAJK VELENJE. ©© 852-996. GisMro £ SPOMININU POKOJ- NIH se ne namesto z vencem ali cvetjem em oddolžimo s SO-ŽALNICO ?0 in prispevkom za boj proti ra raku. Sožalnice de dobite na vsaki pošti in v ljubjubljanski Nami, prispevek pa j«a je vračunan v ceni. Zasebna trgovina »PRIMA« Partizanska 65 Velenje (Pesje) Tel.: 063/857-319 UGODNA PONUDBA: — pliša iz uvoza — blaga za kostime — bombaž že od 30 din dalje Pri večjih nakupih možnost plačila na dva obroka! Se priporoča PRIMA! V SPOMIN 25. januarja je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustila Ana Pececnik Nikoli ni ne boš pozabljena, ostala nam boš v trajnem spominu. družina Pečečnik P nama Namin kotiček GRADBENI TEHNIK s strokovnim izpitom išče zaposlitev, lahko tudi izven stroke. S 853-189. LADO SAMARO, letnik I990 ugodno prodam. © 881-387 zvečer. GOLF, letnik I977 z okvaro na motorju prodam. © 853-294. SIVO TELICO ali BIKA TEŽKEGA 400 kg prodam in zamenjam koruzo za slatko seno. © 881 -059. V NAJEM VZAMEM manjšo hribovsko kmetijo ali kmetijsko zemljišče z možnostjo kasnejšega odkupa. ® 854-596, popoldan. MULTI KULTIVATOR Mio Standard TIP 400 s priključkom FREZA prodam. Možno je tudi priključiti prikolico. © 888-289, popoldne. V PRIJEDORL prodam okrog 4000 irr zemlje s hišo, oddaljeno približno 4.5 km i/ centra. © 857-834. ŠTEDILNIK KF.KFX, hrastovo mizo 150 x 90 in 6 stolov ter nerjavečo dvojno korito (desno 120). kuhinjski delovni pult 220 (čokoladne barve), prodam po zelo ugodni ceni. © 855-338 do 16. ure, 850-159 od 16. ure dalje. DVE GRADBENI PARCELI v okolici Velenja, prodam. © dopoldan 711-325, popoldne 776-466. NOV TROSED-LEŽIŠČE z dvema foteljema zaradi velikosti, prodam. Ivo Kandut, Veljka Vla-hoviča 40/2. Velenje. NOVO CENTRALNO PEČ Fe-roterm 35.000 CCL prodam. Kupcu podarim šest radiatorjev z ventili in celotno malorabljeno vodovodno instalacijo. © 856-610. POSESTVO 5 ha v enem kosu v okolici Žalca prodam. Pisne ponudbe pod šifro »Okolica Žalca«. MULTIKULTIVATOR s priključki poceni prodam. © 856-308, zvečer. TEHNIČNA RISARKA z veliko prakse v strojništvu išče honorarno ali redno delo dopoldan. © 854-685. PARCELO na lepi sončni legi v Lajšah z vso gradbeno dokumentacijo prodam. © 891-164. I. MARCA bom odprl trgovino z neživilskimi proizvodi. Iščem dobavitelja kakovostnih prodajnih artiklov. Ponudbe na uredništvo Našega časa pod šifro »HIT«. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO in pralni stroj ugodno prodam. © 851-744. TELICO SIMENTALKO brejo pet mesecev prodam. Alojz Fri-škovec, Škale 30, Velenje. TA TEDEN ZA VAS V NAMI: V samopostrežni prodajalni: sok FRUP1 mango 1/1 brik — sok FRUPI - jabolka l/l brik — krema Patino lešnik 400 gr. uvoz — paradižnik pelati 400 gr. uvoz Na oddelku kozmetike: — vrteče namizne ure Na oddelku posode: — modeli za PUSTNE KROFE - garnitura sol, poper, kis, olje V tekstilnem diskontu: — otroški komplet hlače, majice - majice kratek rokav Na otroškem oddelku: — otroški kopalni plašči po samo 18,50 din 14,50 din kom. 30,40 din 10,10 din 861,30 din 26.50 din 154,60 din 3 gar. 129,60 din 58,90 din 345,60 din Na moškem oddelku: moške srajce — flanela od 121,90 din dalje vetrovke pilotske butik »Neno« od 1.200,00 din dalje — sako za MATURANTE kratek 1.289,60 din - sako za MATURANTE dolg 1.504,60 din IMA POSEBNEM PULTU V PRITLIČJU VELIKA IZBIRA PUSTNIH OBLEK, MASK. .. Zdravstveni center Velenje TOZD BOLNIŠNICA TOPOLŠICA RAZPIS PROSTORI V NAJEM Bolnišnica Topolšica odda najboljšemu ponudniku v najem prostore, ki jih je možno urediti za različne dejavnosti. Prostori se nahajajo v Topolšici št. 65 (zraven pošte) naslednjih velikosti: — Glavni prostor (lokal) 76 nr' Kletni prostori (skladišče) 46 nr — Vrt 45 irr Prostori se bodo oddali v najem najmanj za 10 let pod naslednjimi pogoji: — da se ponudnik obveže ustrezno in v roku 6 mesecev urediti prostore in objekt da bo dejavnost pokrivala potrebe bolnišnice in kraja To-polšice (trgovina, gostinstvo, turizem) — najemnina za čas trajanja pogodbe je uradna cena m' za najem poslovnih prostorov — potrdilo o možnosti opravljanja dejavnosti (registracija) Ponudbe pošljite do 15. februarja 1991 na naslov Zdravstveni center Velenje, TOZD Bolnišnica Topolšica. Odločitev o najboljšem ponudniku bo znana 14 dni po zaključku razpisa. Gost telšek ost išče Rečica ob Savinji tel. 063-831-416 "P" «ÙWWj» I ^ «ŽINtlHfi t— BMW« il j^^J VELENJE | t Pojasnilo : TREND Računalniški inženiring Velenje nima nikakršne povezave s firmo TREND GROSUPLJE ! HEWUETT PACKARD HPAuthorized Dealer LASERSKI TISKALNIKI 1. HP LaserJet III 45.990,00 2. HP LaserJet IIP 25-990,00 3. HP LaserJet IIID 65-990,00 42.990,00 Č/B INKJET TISKALNIK300 dpi 6. HP DeskJet 500 14.500,00 DODATKI ZA LAS. TISKALNIKE I. HP PostScript 8.1MB board (IIP/III) 9.2MB board (IIP/III) 10. Toner za HPLJIII II. Toner za HPLJ IIP 13.460,00 4.700,00 6.500,00 2.490,00 1990,00 There is a better way - HP j.d.o.o. GIBANJE PREBIVALSTVA OBČINA VELENJE Poroke: Daniel Sitar, roj. 1967, Podgo-ra št. 2/a in Aleksandra Rizmal, roj. 1971, Male Braslovče št. 12, Marjan Lesjak, roj. 1960, Skorno pri Šoštanju št. 57 in Gabrijela Kotnik, roj. 1961, Florjan št. 50. Smrti : Marija Zupan, roj. 1921, Nazarje št. 57, Marija Ovtar, roj. 1905, Vine št. IQ, Olga Miklavži-na, roj. 1926, Ravne št. 159, Ivanka Dorn, roj. 1914, Celje, Šlan-drov trg št. 3, Konrad Meklav, roj. 1938, Dobrič št. 20, Mihael Legnar, roj. 1908, Velenje, Kaju-hova c. št. 14 Maksimiljan Ple-šej, roj. 1893, Šoštanj, Cesta Matija Gubca št. 12, Justin Špegel, roj. 1914, Paka pri Velenju št. 78 I I I I I I I I I I I I I I I I I L SCD SVETOVALNI CENTER DAJČER Efenkova 61 Velenje Za OBRTNIKE smo pripravili NOVOSTI NA DÀVCNEM PODROČJU Seminar bo v skupščinski dvorani občine Velenje: — v sredo, 13. 2. ob 17. uri za obrtnike iz Smartnega ob Paki, Šoštanja in okolice Velenja — v četrtek, 14. 2. ob 17. uri za obrtnike iz Velenja Kotizacijo v višini 300,00 din na udeleženca naj interesenti nakažejo po položnici na naslov: SVETOVALNI CENTER DAJCER, Efenkova 61, Velenje - št. ŽR: 52800-620-37-05 sklic na št. 1406116-337/82 najkasneje do 8. februarja. Vstop: s potrdilom o vplačilu! VAB UEN I!! r/n V petek so ob Partizanski rušili črno gradnjo Porušili prej kot zgradili, kaj je ostalo? Že precej časa se v Velenju niso odločili, da bi kakšno črno gradnjo, v kateri je kupe in kupe denarja in žuljev, rušili. Skoraj vedno se dajo takšne gradnje kasneje legalizirati, pridobiti zanje uradne papirje. Tisti, ki naj bi dogajanje na terenu budno spremljali že prej, pa bi morali opaziti vsako gradbeno jamo in že takrat poseči, če kaj ne štima! Toliko bolj začudeni smo bili, ko smo v petek zjutraj slišali, da bodo ob 10. uri pričeli z rušenjem črne gradnje na Partizanski 46. »Točno ob 10. uri bodite tam, če hočete to videti,« so nam rekli. • PRI PEPCI ZA MOČ Pa nam najprej ni bilo povsem jasno, zakaj naj bi pri tem šlo in zakaj naj bi bila lesena in res neugledna, pa še čisto na previsu stoječa rjava hišica, črna gradna, če pa tam stoji že celo stoletje? No, ja smo si rekli, pa so se le odločili, tako ali drugače, da jo odstranijo. Pojdimo pogledat! Še bolj začudeni pa smo bili, ko smo se pripeljali točno ob desetih na kraj, kjer naj bi se že trlo ljudi, kot smo si predstavljali. Nikjer nikogar! Ne duha ne sluha o kakšni nameravani rušitvi. Morda pa ne gre za to, ampak za kaj drugega? Spet dobimo namig: »Ne bodo podirali te lesene bajte, ampak tisto pozidano tam zadaj! In zdaj so vsi, tisti, ki bodo rušili in tisti, ki bodo pazili, da ne pride kdo s kakšnim orožjem nabirajo moči v Hramu pod gozdom. Pri Pepci. Samo urbanistični inšpektor Ivan Petrovič je ves zbegan vozil sem in tja in ni vedel kaj bi. Gotovo je mislil na tiste, ki so ga dneve pred napovedanim rušenjem budili in ga klicali ter mu grozili. Ne le njemu, ampak tudi ženi. »Kot da sem za to jaz kriv,« je ponavljal in se oziral, ali bo zagledal koga, ki bi lahko bil lastnik. Bil je obveščen. Šefik Jusupovic in žena Marica sta zdomca. V Nemčiji služita marke, in ko garata, jima je tu in tam pred očmi lepša prihodnost, ki sta je do nedavna videla v hišici ob Partizanski. Pa ne bo z njo nič. Hišico namreč, lepšo prihodnostjo morda, zakaj ne? Vsi jo čakamo. • VSE TAKO KOT PRED DOBRIMI ŠESTIMI LETI Torej nekdo se je zapičil v tisto, kar je na hitro za rjavo leseno podrtijo zraslo leta 1984, najbrž med dopustom. Takoj za tem je prišla do urbanističnega inšpektorja ali kamor koli že, naslov je bil pravi, prijava, da gre za nedovoljen poseg v prostor. Urbanistični inšpektor je nemudoma izdal odločbo o ustavitvi gradnje in priporočil graditelju Jusupoviču, da si pridobi potrebna dovoljenja. Za to se Jusupovic ni odločil, na tem ni naredil nič, vmes pa naj bi se menda pokazalo, da gradnja tam ni možna, ker je baje zazidalni načrt ne predvideva. Stvar je prišla do vrhovnega sodišča, ki je privedlo zadevo Zimska liga v malem nogometu Športna zveza Velenje razpisuje občinsko zimsko ligo v malem nogometu, ki bo potekala ob nedeljah v mesecih februarju in aprilu v Rdeči dvorani. Ekipe morajo poslati pismene prijave in plačati star-tnino (5.900 dinarjevjdo vključno 4. februarja. Naslov je Športna zveza Velenje, Foitova 2, žiro račun pa 52800-678-56117 s pripisom plačnika in imenom ekipe. Razpored tekem bo prilagojen številu prijavljenih ekip. Ce jih bo več kot 20, bodo najprej kvalifikacije za ekipe, ki so bile lani slabše od 16. mesta in za novo prijavljene ekipe. Plavalni tečaji Prav tako športna zveza organizira začetne plavalne tečaje za predšolske otroke (280 dinarjev) in za odrasle (520). Tečaj traja deset dni po eno uro. Predšolski otroci bodo s tečajem pričeli II. februarja ob 11. uri, odrasli pa takoj, ko se jih bo prijavilo vsaj 10. Prijave sprejemajo na športni zvezi na Foitovi 2. Prvi mesti Grega Boleta in Davida De Coste — Konec minulega tedna je bilo na Golteh prvenstvo vzhodne regije v su-perveleslalomu, veleslalomu in slalomu za mlajše ter starejše pionirje in pionirke. Nastopili so tekmovalci 16 klubov vzhodne regije, med njimi tudi mladi zagrebški smučarji, saj je SK Zagreb član vzhodne regije. Delavci (gre predvsem za starše) in trenerji SK Velenje so skupaj z RTC Golte zeio dobro pripravili proge in tekmovalci upajo, da bo tako tudi v petek, soboto in nedeljo, ko pa na Golteh še republiško prvenstvo za mlajše pionirke in pionirje. Lep uspeh, prvi mesti, sta dosegla Grega Bole (ml. pionir) v superveleslalomu in z drugim mestom v veleslalomu ter David De Costa (st. pionir) v veleslalomu. Boljše uvrstitve so dosegli še: slalom - ml. pionorke: 6. Mateja Drv: ml. pionirji: 4. Grega Bole sta. pionirji: 7. Jure Pukl, 9. Jure Marjanovič; veleslalom: ml. pionirji: 7. Matej Rošer, 10. Grega Pilih; st. pionirji: 10. Tomaž Juvan; superveleslalom: ml. pionirke: 6. Mateja Drev, 10. Špela Fortin; ml. pionirji: 4. Matej Rošer, 6. Lovro Blatnik, 7. Grega Pilih, 10. Damjan Raško. (vos) • MILIČNIKI SO ZAPISALI ODTUJIL REZERVNO KOLO Za okrog 2 tisoč din je oškodoval Vlada Repenška iz Velenja doslej neznani storilec, ki se je v dneh od 9. do 23. januarja letos lotil njegovega osebnega avtomobila GS Palas, parkiranega na parkirnem prostoru na Foitovi 8 v Velenju. Ostal je brez rezervnega kolesa z gumo, ključa za menjavo svečk, neznani storilec pa mu je odmontiral še razdelilec vžiga. IZ VISEČIH HLAČ VZEL DENAR Prejšnji ponedeljek se je med 11. in 15. uro mudil v garderobi telovadnice na osnovni šoli Gustava Šiliha v Velenju neznanec. Njegovo pozornost so pritegnile viseče hlače. Segel je v njihov žep, našel v njem 1600 din in jo popihal neznano kam. OSTALI BREZ TV SPREJEMNIKA Doslej neznani storilec, v ponedeljek, 21. januarja zvečer, pač ni imel pretežkega dela pri odtujevanju barvnega TV sprejemnika iz dnevne sobe stanovanja I. R. na Vojkovi 15 v Velenju. Lastnica je namreč pustila vrata stanovanja odklenjena. Vsaka šola nekaj stane. VARNOST PA TAKA 23. januarja okoli II. ure je prišel osumljeni D. R. v skladišče Galvane v tovarni Gorenje v Velenju. V dve plastični posodi je iz sodov natočil mazotol-teko-čino za razmaščevanje pločevine. Nato je naložil »blago« v avto in ga med delovnim časom odpeljal iz varovalnega območja iz tovarne. Ob 11.20 uri ga je na poti ustavila miličniška patrulja in med rutinskim pregledom avtomobila našla odtujene litre ma-zotola. SPET OČE PRETEPEL OTROKA Sredi prejšnjega tedna je ob 13.20 poklicala na postajo milice v Velenju Mira Finko iz Kardeljevega trga 2. Povedala je, da se je k njej zatekel pretepen otrok Sla-viša Milanovič iz Sercerjeve 13 v Velenju. Med drugim pa tudi, da se je to zgodilo že večkrat. Ko so na omenjeni naslov prišli miličniki, so ugotovili, da se je nad sinom (ta je iskal zdravniško pomoč v zdravstvenem domu Velenje) znesel njegov oče. Zakaj, bo moral obrazložiti sodniku za prekrške. NEPREVIDNOST LEPA PRILOŽNOST ZA TATU (j. M. se je prejšnjo sredo gotovo prepričala, da ni dobro puščati denarnice kjerkoli, tudi v čakalnici otroškega dispanzerja Zdravstvene postaje Šoštanj ne. Okoli 8. ure dopoldne se je namreč v njej mudil neznanec, izkoristil nepazljivost G. M. in ji odnesel s stola platneno denarnico s približno 500 dinarji vred. TUDI TO JE MOGOČE 24. januarja, med 9. in 10. uro, je prišel neznanec k I). J. na Jenkovi 19. Natve/il ji je, da mu je njen mož prodal videorekorder. Nič hudega sluteč mu je D. J. videorekorder zavila, priložila garantni list in račun. Ko se je vr- ' nil iz službe mož, ga je doma čakalo neljubo presenečenje, saj o prodaji vi-deorekorderja ni vedel ničesar. NASILNO SE JE VSELIL Vsa vesela sta se zakonca Alič iz Velenja prejšnji četrtek odpravila v Šoštanj na Primorsko I. Hotela sta si ogledati stanovanje, ki sta ga dobila od stanovanjske skupnosti. Toda, ključi niso hoteli odpreti vrat. Ko so delavci omenjene skupnosti ob prisotnosti delavcev postaje milice nasilno vstopili v stanovanje, sta Ali-čeva ugotovila, da ju je nekdo prehitel. Stanovanjsko pravico za njeno stanovanje si je prilastil Rudi Smrečnik iz Velenja. Njegove predmete so seveda odnesli iz stanovanja, da sta ga lahko Aličeva napolnila s svojo opremo. DO KONCA BOSTA RAZČISTILA PRI SODNIKU V četrtek, 24. januarja, sta ob 14.30 preiskušala svoje moči S. S. in V. G. iz Hrastovca I. Ker je vse kazalo, da se udeleženca pretepa (ženska in moški) ne bo dalo umiriti, so sostanovalci poklicali na pomoč miličnike. Vzrok za pretep bosta S. S. in V. G. do konca razčistila pri sodniku /a prekrške. TUDI LESTENEC PRIDE PRAV Okrog 18. ure je 25. januarja Brigita Fece kupila lestenec v velenjski Nami. Odnesla ga je v avtomobil, sama pa se je odpravila še po nekaterih nakupih. Ko se je vrnila, je bila njena Zastava 128 odprta, mesto, kamor je odložila lestenec, pa prazen. ODNESEL AVTORADIO Iz vozila (last N. P.) na parkirnem prostoru na Jenkovi 15 v Velenju je neznanec v noči iz 26. na 27. januar odnesel avtoradio, vreden okrog 2 tisoč dinarjev. PRAZNOVALI IZPLAČILO ODPRAVNINE Stanovalci Kernikove 2 v Velenju v noči od 26. na 27. januar niso mogli spati. Njihov miren počitek je motil S. R., ki je preglasno poslušal glasbo, vpil in razgrajal. Miličniki so na kraju dogodka ugotovili, da je S. R. skupaj s prijatelji praznoval izplačilo odpravnine. Za odhod v BiH pa si je pripravil manjšo veselico. Pot k sodniku za prekrške mu do vrnitve domov še ostane. OPOZORILO NI ZALEGLO Okrog polnoči so 27. januarja poklicali na postajo milice stanovalci Jenkove 9 v Velenju, kjer naj bi J. M. razgrajal in razbijal v svojem stanovanju ter preglasno vrtel glasbo. Na kršitev sta ga na kraju opozorila miličnika. Kot se je pokazalo pol ure kasneje, njuno opozorilo ni kaj prida zaleglo. Pri ponovni intervenciji se je pokazalo, da jih je v stanovanju več. Z J. M. sta bila še I. P. in S. R.^Zoper J. M. so miličniki napisali predlog sodniku za prekrške, I. P. pa so »prevzeli« delavci Zaporov Celje, kamor se omenjeni ni vrnil ob pravem času. do izvršbe. To pa so temeljito >iz-vršili< v dneh od petka do ponedeljka. Tisti, ki ste stvar videli prej, in ki jo gledate zdaj — pa presodite . . . • V COPATIH JE PRITEKEL DRUGI SOSED Ko smo se ob opazovanju delavcev Vekosa, ekipe komunal-cev, ki je prišla na kraj dogajanja s kompresorjem in vsem potrebnim, miličnikov in počasi vozečih avtomobilistov, ki jim ni bilo jasno, kaj se dogaja, pomenkovali z urbanističnim inšpektorjem Petrovičem, si nismo mogli kaj, da se ne vprašamo — je bilo to res treba? Se ni dalo drugače? Pa nismo bili edini, ki smo se to spraševali. V tistem je v samih copatih pritekel drugi sosed Franc Krištof in na glas spraševal: »Ali ste vsi nori, ali kaj vam je? Nehajte no. Ne rušite. A vi veste koliko žuljev je tu notri? Večjega kriminala ne bo, kot če boste to porušili! Sramota,« je bil ves zgrožen Krištof. On je že takrat, ko se mu je zdelo, da ni prav, kar se dela, sam iskal mnenja o tem. Ima jih za tri centimetre debelo mapo in vsakomur jih pokaže. Ko že ni več vedel, kaj še bi, se je odločil za zadnje kar seje lahko. Hitro je sedel v avto in odhitel k podpredsedniku izvršnega sveta, Viktorju Robniku, ki naj bi imel to zadevo čez, in ki si jo naj bi pred rušenjem tudi sam osebno, na terenu ogledal. Vendar je bila še ena pot zaman. Viktor Robnik je razložil, da odločba taka kot je, pač je. Ampak Krištof se še ne bo dal. Tudi zdaj ne, ko je že vse podrto. Poklical jih bo, kot je rekel, še iz drugih časopisov, da si pogledajo, kaj je tam nastalo zadaj, po tem zakonitem posegu v prostor. In pa še nekaj: ni jih malo, firb-cov, ki so se tam nabrali v petek, ki trdijo, da bo tam lepega dne zrasla krasna lokacija za še eno hiško. Počakajmo, videlo se bo! • KOLIKO BO STALO RUŠENJE Ne nazadnje, pa bo tudi rušenje nedokončanega objekta stalo precej. Kdo ga bo plačal, najbrž ni težko vprašanje. Kot smo slišali, podatek je nepreverjen, je bil predračun, napisan že pred devalvacijo visok 70 tisočakov, izvršni svet pa naj bi že sprejel sklep, da se ta vsota, ki bo zdaj gotovo precej višja, poravna iz proračuna. M. Krstič-Planinc S. Vovk David De Costa in Grega Bole DEŽURSTVA V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki: Četrtek, 31. januarja — dopoldan dr. S. Popov, popoldan dr. D. Vrabič, nočni dr. Mijin in dr. Bezlaj Petek, 1. februarja — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. V Ren-ko, nočni dr. Grošelj in dr. D. Popov Soboto, 2. februarja in nedeljo, 3. februarja — dr. Friškovec in dr. Vrabič Ponedeljek, 4. februarja - dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Rus in dr. Jonko Zobozdravnik: V nedeljo, 3. februarja — dr. Aleksander Uršič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 3. februarja do 8. februarja Jerihova 38, tel.: 858-704. Ivo Zagožen, dipl. veterinar. Na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 3. februarja Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija. tel.: 831-219. Od 4. februarja do K), februarja Ciril Kralj, dipl. veterinar. Ljubno, tel.: 841-410. IZ SODNIH KLOPI Obravnave ni bilo 23. januarja bi morali na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje obravnavati zasebne tožbe Vlada Vrbi-ča, Petra Kezmana in Vaneta Gošnika proti novinarki Dela Pl us Meliti Berzelak, o čemer smo na kratko že poročali. Obravnava je na željo Berzelakove preložena za slab mesec, razpisali jo bodo 20. februarja. Kot gotovo veste, Vrbič, Rezman in Gošnik tožijo Berzelakovo za žaljivo obdolžitev, ki naj bi jo storila z objavo članku Štiriperesna deteljica na pohodu. (mkp)