13 — Leto VII. PTUJ, 2. aprila 1954 Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj '>EDN!Sno rK imUkVA PTUJ, PR£StRNO\A 7 — TELbl-UN stfcv t M ZBMOVm RACVM Ptl MAtOOld BAII ti POORUZMfCA PTUJ $tev ->43 SItJOJB OKEDMISO OOSO* — ODOOVORN« URiTDNIli vraBL )0 2f •okoratn ct ntačamo - ttska mariborska tiskarn* letka karočnina 500 DIN. polletna 250 DIN četrtletna 125 DW Cena din 10.— ZADNJE DNI PO SVETU Zadnje dni •nto zjhelcžHi šte. vilne mednarodno pomembne i politične dogodke. Eden od teh /e novo stanje v Egiptu ali takšen tozvoj dogodkov, kot ga je verjetno le redko luio pri- čakava,. Po znanjih dogodkih ;e je namreč ponovno močno oma- jal položaj generala Nagiba kljub temu, da se je pted kratkim ob burnih manii:.slacijah prebival- stva in po svojem kratkotrajnem odstopu na videz utrdil na tvo- jem položaju. Vendar is ta kru teh čas zado''ioval, do so se egiptovske množice kmetov m delavcev odmaknile dd njega. K temu je, socleč po stvarnem hta- n/u stvari, največ pripomogel sam s svojo nedavno izjavo o ponovni uvedbi parlamsniarnega življenja v državi, s čimer pa pn po iboljšanni r>o\ožaia stre- mečih egiptovskih množicah ni naletel na odobravanje Te >-o v tem videle novratek na staro, ki si ga ne želijo. so opravili svoje Pred ednik zahodnonemlke re- publike ffeus je podpisal dve pogodbi, ki jih je sklenila za- hodnoncniška vlada in sprejel ZMhGdnonemški parlament, tako zvano pariško in bonnsko pogod. bo. Pariška pogodba se nonošo na odpravo za edbenega statuta, torej na vzpostavljanje suvere- no^-t, Zahodne Nemčije, bonn^ka pa na Evropsko obrambno skup- nost. Z drnoimi besedami: oboro- žitev Nemčije ter nje vključitev v zahor^noevropski obrambni si- stem. S fem aktom so zahodni Nemci s -vo^e strani opravili ve, da bi lahko ponovno zavze- li v zapa-dnem svefu "^o/e me^to. Toda za uveljavitev teh pogodb je potrebno sg soglasje treh vi- sr)kih komisarjev katerih eden zas'opa Francijo Ta pa stavi glede raU'ikacije teh pogodb gotove pogoje, med katerimi za- vrema naivažne'^e mesto uredi- tev vprašanja Posarja Tuii vzhcdra Nsmčija je d^b la „ne^dvisnost" Sovjet ka vlada je izdala uradno sporočilo o ukinitvi oku- paciiskera ■ tatuta Vzhodne Nem- čije. Ni dvoma, da je s tem za- v/edo\'o/o predvsem te ci^je, tn sicer: še bolj razdvojiti Nemčijo in nje vThndri del še boli vklju- čiti v svoj blok. pa čeprav pre- ko navidez pros'ovolinegn sode- lovanja ^svobodne« Vzhodne Nemčije, v čpmer bi še bolj uvc^javi^a Molotovov načrt o pak. tu »evron.-jVe« vornos?;«, kakor nn drugi trnni povečati težave v zahodnem bloku s tihim raču- nnm o r>o''krer>ljenih zahtevah zahodnih Neticev po pridobitvi suverenosti. Prav tako pa ni no- benega dvoma o tem, da je glav. ni cilj ve zadeve propaganda, p^r v Vzhodni Nem- čiji tudi po pridobitvi nosti<' ne bo nič spremenilo. Francija v precepu Francija je te dnj doživela naj. burnej^e dni v borbi za in proti vključitvi v Evropsko obrambno skurPos' Pr-'s!aši vključitve, ka- kor tudi na protniki so sklicali velika zborovania, na knterih ■=o aovorili o '-vofih "tnUščih. V tej kamnn-iH so sodelovali tudi naf- v'dr-ejr.\ poHfki Nedvomno ie to ^^r^rr^anje za Francijo velike vnžnnsfi sni n'^rr>en'a hkrati var- nost in — nevarnost, v vsakem nrimer'1 cev^^dn od dntae sile v Pvron'. "^nfo pa je tudi odločitev tckn f<"r,':o Tsiki b^ji v Ind-kini predv em okrog trdnjave Dien Pfrn frj trajajo še dalje. Po'od- kn fhkolj^^ne trdnjave ?o v zad- njih dneh okrepili s padalci. GJe^e kritično stanie v Indo- pnpt-l.i^d po si-pfu mislijo, da h->do 7D.A r>osenle v rnrvoj docof kov v lndok'ni. česar pn '/i VIP) T o ni rričaknvati pred ,p koncem honforence v k, bo začela letoš- nipcra 24 aprila Pcrmcc za stanovanjsko oraditev Tz x3o'.embenega sklada Sai- t?-,nv '^otra bo š.a v"ota.4fi6 ^•'^O i^n in vrednost dv?h zaplcn koles v fc-nd za novne^.^d"hiš riesta Ptuj. Imettiski problemi no okmfni konferenci ZES Ptui v 12. številki »Ptujskega ted- nika« smo bralce seznanili z večjim delom referata, ki ga je imel na okrajni konferenci ZKS 23. marca t. 1. sekretar OK ZKS Ptuj tov Jože Tramšek, tokrat pa bi rad' bralce seznanili z novoizvoljenim okrajnim komi- ; tejem ZKS. revizijsko komisijo {in delegati za III. kongres ZKS, sekretarjem OK ZKS, tričlan- skim selcretariatom, deloma pa tudi z diskusijo f>o refei-atu in v zvezi s predlogi delegatov za bodoče delo Zveze komunistov v ptujskem okraju. kom zadnjih treh let. Utemelje- val je potrebo, da bi se v okvi- ru upravnih odborov ustanovile posebne komisije, k.i bi naj re- ševale specifične probleme v podjetju. Grajal je netočno poro- čanje v časopisju o gradnji to- varne v Kidričevem ter ugotav- ljal, da le del objavljenega odgovarja dejanskemu stanju. Tov. Lovrenčič iz »Gradisa« v Kidričevem je govoril o izkuš- njah delavskega upravljanja v Gradisu, ki ima zaradi specifič- nega položaja podjetja tudi svo- je specifične probleme, ki so se posebej važni zaradi nizkega števila članov ZK v sicer števil- nem kolektivu. V nadaljevanju pa je govoril o zaposlitvi žena. Tov. Stane Benčič iz Kidričeve- ga je oprl svojo diskusijo na vprašanje, kako reagirajo ljudje iz vasi na delavsko upravljanje in na čest pojav, da prenašajo delavci iz vasi mnenja kmetov v kolektive, mesto da bi delavci prenašali duh novega ča^sa na vasi, kar se je dogajalo posebno ob izvajanju zadnjih dveh zem- ljiških zakonov. Tudi tov. Jere iz Majšperka je govoril o vprašanjih delavskega upravljanja. Predsedstvo konference je na- to predlagalo, da se izvedejo vo_ litve in da bi se naj diskusija nato ponovno nadaljevala. Opo- zoril je, da £e bo volilo samo 19 članov novega komiteja ter v ta namen prečital predloženo listo 23 kandidatov. Delegati so volili z listki, nato pa nadaljevali z diskusijo. Nekai iz diskusije okrajne konference ZtCS Diskusija po referatu in v zvezi s predlogi delegatov kon- ference je začela že dopoldne in je trajala več ur. Sprava so diskutirali razprav- ljali predvsem o problemih okrog izvajanja zakona o odpra- vi viničarskih odnosov Prvi se je oglasil k razpravi tov Alojz Donaj, ki je analiziral delo ko- misije za zemljiški sklad s po- sebnim ozirom na člane ZK, v nadaljevanju pa je govoril o prob'emih viničarjev, ki so v odločilnem času ostal; brez trdne opore. Naslednji diskutant je bil tov Tkalčec, ki je prav tako go- voril o zakonu o odprav^ vini- čarskih odnofov. ki so ga v ha- loških predelih -prejeli viničarji z velikim navdušenjem. Sedaj je farno problem pravočasne ob- delave, v čemer bo treba nuditi vinogradniškim posestvflm čim več pomoči. Tov. Kosi jz Velike Nedelje je prav tako govoril o izvajanju omenjenega zakona ter ugotovil, da ?o člani ZK ob teh prob'e- mih bili na cvoiih mestih pač pa je nastala 7meda pozneje. Poseb- no so zmedli viničarje gospodar- ji v zadnjih dneh, ko so odhajali sami na delo v vinograde, vini- čarji pa so ostajali brez dela. Spodbudno je v tem pogledu de- loval sindikat, ki je organiziral viničarje v delovne skupine. Mi- sli, da bi naj varnostni organJ bolj reagirali na nespoštovanje zakonov ker hodijo obdelovat zemljo, ki ni več njihova. Naslednji diskutant tov. Maks Muršec je govoril o pritožbah prizadetih kmetov ter o tozadev- nih razpravah pred sodiščem. Rekel ie, da so bili izpostavljeni viničarji silnemu pritisku bivših gospodarjev ter nekateri na raz- pravah popolnoma zmedeni. O teh vprašanjih so govorili še tov Vičar, tov. Jože Sotlar; tov. Čok! Dušan pa je razpravljal o ha'oških otrocih, ki prihajajo na Polje služit, pa ne uživajo pra- ve vzgoje. Tov. Fideršek iz 2e- tal je načel vprašanje nezaposle- nosti v žetalskem predelu z vsemi tozadevnimi posledicami. Nato je tov. Čeme Stane iz Ki- dričevega načel vprašanje delav- skpoa upravljanja ter govoril o izkušnjah, ki so si jih v tem po- gledu pridobili v Kidričevem te- Nov plan In program pretfvojaške vzgoje Po petdnevni pripravi rezerv- nih oficirjev iz vojne pošte Ptuj so se pričela 29. marca spomla- danska zborovanja niladine v občinskih ljudskih odborih 213- vrč, Cirkulane, Zetale, Podleh- nik, Videm in Leskovec po no- vem planu in programu pred- vojaške vzgoje, ki je popolnoma prilagojen zahtevam JLA. Ob- činski ljudski odbori so izvršili temeljite priprave in zborova- nja so že pin^e dni lepo uspela, razen v OLO Podlehnik, kjer se prvega dne še ni vedelo, kaj je z 8 mladinci, ki se zborovanju niso odzvali. Z novim programom je po- skrbljeno tudi za telesno vzgojo ter utrjevanje fizične sposoo- nosti mladine Program obsega gradivo treh let in ga bo morala mladina v celoti obvladati. Zato pa bo nujno, da se bo vsak iT^ladinec zborovanj redno ude- leževal in aktivno sodeloval na vajah in predavanjih. Vsled tega je tudi določeno, da bodo mladinci, ki sicer ne bi obisko- vali redno zborovanj, morali obiskovati predvojaško vzgojo 4 leta namesto 3 leta. kolikor je predvideno za one. ki jo bodo redno obiskovali in z zanima- njem ter voljo sodelovali ter tako obvladali celotni program. Zaradi evidence uspehov posa- meznikov je uvedeno individual- no ocenjevanje, ki bo služilo za osnovo pri določanju skrajšanja roka od 4 let na 3. Zborovanje, ki je do' sedaj trajalo 10 dni spomladi in 10 dni v jeseni, traja sedaj le sedem dni. kar pa je dosegla mladina s svojimi do- sedanjimi dobrimi rezultati. Prav zaradi tega smo prepri- čani, da novi plan in program ne bosta delala preglavic mla- dini in da ga bo v treh letih obvladala, poleg tega pa je mnogo bolj zanimiv in tudi pri- lagojen razvoju mladine, kot je bil stari. Odgovorni organi so poskrbeli tudi za nabavo novih pripomočkov, kar pa bo v celoti realizirano do jesenskega zboro- vanja. Na spomladanskem zbo- rovanju pa bodo mladinci že lahko koristili nekatere crteže, zračne puške, bombe in slično. V zvezi z novim programom se za mladino centra Ptuj pri- pravlja še ena ugodnost. Delav- ; ski kolektivi so se namreč od- ; ločili, prispevati finančna sred- ; stva, da se mladina uniformira i ter je v to svrho že nabavljenih ' 92 parov čevljev, uniforme pa j so tudi že v izdelavi. V tej j altciji, ki bo omogočila mladini , izvesti v programu zajetih 90% (praktičnih vaj, pa vsi kolektivi še ne sodelujejo. Zato tem po- tom pozivamo vse. ki so pri- pravljeni naši mladini pomagati in ji nuditi, kar si je že zdavnaj zaslužila, da svoje pristanke javijo Svetu za prosveto pri OLO — referentu za predvoja- ško vzgojo. Ker je skrb za mla- dino in v zvezi z njenimi dolž- nostmi na predvojaški vzgoji, skrb za obrambo domovine naša skupna družbena dolžnost, sma- tramo, da ne bi smel ostati niti eden kolektiv, ki se v to na- predno akcijo ne bi vključil. Naše bralce želim oipozoriti tudi na to, da so podobna uniformi- ranja že izvedena v Mariboru, Trbovljah. Jesenicah itd., dalje, da so k uniformiranju pristopili celo OLO na področju našega okraja in tudi že naročili gotovo število imiform (Zavrč, Goriš- nica, Zetale), ker so pravilno doumeli potrebe mladine in ker vedo. da bo to delo zelo pripo- moglo dvigu rezultatov mla- dine na predvojaški vzgoji in a tem naši skupni obrambni moči. 2. V. f^^ovoliig^^volfeni oicrafni Iconiif^ v okrajni komite ZKS so bili izvoljeni sledeči kandidati: Belšak Franc, direktor Kobi- larne. Turnišče Denčio Stane, finomehanik Tovarne aluminija. Kidričevo Biz.jak Stane, direktor Tovar- ne glinice in aluminija. Kidri- čevo Brafič Miro, profesor gimna- zije. Ptuj Bratina Jo/c, nameščenec, Ptuj Cerne Stane. elektromonter Tovarne glinice in aluminija. Kidričevo Fran?ež Lojze, učitelj, Ptuj Holobar Anica, upravnica bol- ni.^nice. Ptui Kolcnko Anton, namoščenec Tovarne strojil. Majšperk Kosi Franc, nhratovodja kme- tijskega gospodarstva. Velika Nc^deli.^ I,3cko Milan. kmet. Nova vas pri Ptuiu Lo^rar Bine. pooblaščenec UDV Ptui .Tsinkfi. nrirnvnik kmetijskega gospodarst^^a Osoj- nik šni'ri Par.ikiher Mati.ia, namešče- nec OTjO Ptuj. predsednik OK LMS. Ptuj Predanič Jože. načelnik No- tranje uprave, Ptuj Prime Franc predsednik OZZ Ptuj Stropnik Lojzka, podpredsed- nik OLO. Ptuj Tramšek Jože. sekretar OK ZKS Ptuj Vosrincc Janko, predsednik LOMO. Ptuj NOVOIZVOLJENA RE\^ZIJ- SKA KOMISIJA Glavnik Franček. matičar, Ptuj Komel Nada. nameščenka, Ptuj Kojc Miha, predsednik LOMO. Ormož DELEGATI ZA ITI. KONGBES ZKS Bračič Miro. profesor glmna- ziie. Ptuj j Logar Bine. pooblaščenec UDV. Ptuj Kolenko Anton, nameščenec Tovarne stroiil. Majšperk Plan.išck Magda, trgovska po- močnica Ptuj Petek Slefan. kmet, Podgorci Kran.ic Franc, kmetijski de- lavec. Draviniski vrh Stropnik IjO,izka, podpred- sednik OLO Ptuj Segula Jože, delavec Tovarne glinice in aluminija, Kidričevo Serdinšek Maks, nameščenec Tovarne volnenih izdelkov, Majšperk Tramšek Jože, sekretar OK ZKS, Ptuj Zemljak Marija, učiteljica, Podgorci NOVOIZVOLJENI SEKRETAR IN SEKRETARIAT Takoj po konferenci se je se- stal novoizvoljeni plenum OK ZKS Ptuj in je izvolil za sekre- tarja OK ZKS Ptuj Tramšek Jožeta, dosedanjega sekretarja OK ZKS Ptuj. V sekretariat OK ZKS so bili izvoljeni Bračič Miro, Prime ^ Franc in Tramšek Jože. t Za diskusijo po volitvah se je priglasilo več delegatov iz raz- I nih področij okraja pa tudi iz Ptuja samega, ki so tudi pozne- i je diskutirali o dokaj zanimivih predlogih za bodoče delo orga- nizacij ZK v ptujskem okraju. Zal pa zaradi tesnega prostora ni mo.goče našteti vseh njihovih koristnih predlogov, ki bodo predstavljali jedro sklepov bo- dočega dela. Zace^eli no^^ega uprai^ifanfa siaiBonanisliih hiš Nova uredba o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. Ust FLRJ št. 52 z dne 26. XII. 1953) Je v bistvu spremenila dosedanji na- čin upravljanja stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premo- ženja in zasebnikov (nad dve stanovanji) s tem, da je prene- sla upravljanje na voljene hišne svete in svete stanovanjske skupnosti, hiše zasebnikov z enim ali dvema siannva''" (osebna last) pa prepustila v upravo njim samim. S tem so praktično uresničene pravice stanovalcev v duhu socialistične demokracije ! Ze po začetni praksi na pod- lagi nov^* uredbe pa se vidi, da j zahteva ta od stanovalcev kot od intcro=;entov za -tanovania mnogo več skrbi, truda in upo- števanja svojega okolja. Po tej novi praksi se mora Interesent za stanovanje posvetovati .s hišnim svetom, kjer so izgledi za stnnovanie. in z. upravo '■-ta- novanjske skupnosti o sklenitvi stanovanjske pogodbe, čc je pri- šlo do sporazuma glede stano- vanja. Ce se uprava s členitvi- jo te pogodbe ne strinja, se mo- ra obrniti celo na Svet stano- vanjske skupnosti, ki nadzoruje delo uprave stanovanjske skup- nosti. Ce se je interesent za sta- novanje v privatni hiši z enim ali dvema stanovanjema toza- devno sporazumel z lastnikom hiše, mu ni potrebna diniga so- glasnost, kot je to bilo prej, ko je stanovanje dodeljeval stano- vanjski urad V hišah, ki so v stanovanjski skupnosti, je ne glede na to. ali gre za hiše splošnega ljudskega premoženja ali privatne hiše, enak postop^, ker skrbi za racionalno izkori- ščanje takih stanovanjskih hii hišni svet, ki daje svoje predlo- ge upravi stanovanjske skupno- sti glede odpovedi ali sklenitve najemne pogodbe. Začetne težave so toliko več- je, ker se še stanovalci, intere- senti za stanovanja, hišni sveti in stanovanjski sveti ne zaveda- jo svojih dolžnosti in pravic iz te nove uredbe. Zato se še prav pogosto dogaja, da se obračajo interesenti za stanovanja na razne forume (OK ZKS, OLO, LOMO) in tudi na poslance s prošnjami da bi ti vplivali na hišne svete, zasebnike unra^'o stanovanjske skupnosti itd., da bi laže prišlo do odpovedi ali sklenitve stanovanjske pogodbe, ali da bi jim bila priznana pred- nost do izpraznjenega stanova- nja. Nova uredba z novo prakso ne pKjmeni nikakih novih težav in 1 potrebe po inter«'encijah za lju- di, ki se pred hišnim svetom, pred upravo .srtanovanjske skup- nosti, pred stanovanjskim sve- itom in povsod lahko oostaviio ' s pravilnimi odnosi do svoje [okolice, ki temeljijo na tova- riških odnosih, redit in Čij^^oči in vsem, kar je predpogoj za pri- jetno sožitje v hišni skupnosti. Upoštevanje teh potrebnih oko- liščin pač sili sedaj vse stano- valce, da mora .jo temeljito raz- (misliti c ?vojih dosedsnnh in 'bodočih odnosih do sostanoval- cev. do reda in snage v stanova- njih itd., zlasti glede na pravice uprave stanovanjske skupnosti, ki ima med drugim pravico od- povedati stanovanie ne- plačevanja najemnine, oškodo- vanja stanovanja in pogostega I motenja sost.-^novalcev. kakor to pač določa čl <>0 nove uredbe, ki daje prednost do st.^novanja ljudem, ki unoštevain cvoie dožnosti do stanovanjske skup- nosti. S 1. aprilom t. 1. začno v Ptu- ju delovati hišni sveti Svet sta- novanjske in stanovanjske skupnosti, nakar bo v glavnem zpčelo praktično delo po novi uredbi ki ho z vsa- kodnevnimi novimi izkušnjami pomagalo re^e''"^*' =tcvilic nro- bleme ki ji imajo pomembno vlo- go v dviganju življenjske ravni, saj izdelujejo skoraj vse, kar človek potrebuje za vsakdanje življenje. Na nje smo že tako navajeni, da si življenja brez ryih ne moremo več predstav- ljati. Stroj pomaga človeku, ker opravlja namesto njega najrazličnejša dela. Človeku se ni treba več toliko ubijati, zato laže razvija svojo dusevnost. Ima tudi več od življenja, saj lahko na ta način uživa več materialnih in kulturnih dobrin. Najrazličnejši stroji tudi v kmetijstvu čedalje bolj zame- njujejo ročno delo. Na ta na- čin se tudi v kmetijstvu čedalje bolj izkopavajo iz zaostalosti in spreminjajo način kmečke proizvodnje in vsega življenja. V tehnično bolj razvitih deže- lah je treba Za obdelovanje do- ločene površine zemlje mnogo manj ljudi kot pa pri nas, V bolj razvitih deželah je tudi na- rodni dohodek v kmetijstvu so- razmerno večji. Vendar tudi v nažem Icmetijstvu uporabljajo čedalje več strojev in tudi boljše orodje. Pri tem ptujski okraj ne zaostaja, če pomislimo samo na to, kako malo je bilo meha- nizacije pred nekaj desetletji in koliko je je danes, zlasti pa na Ptujskem in Dravskem polju. Pri tem pa kaj radi pozabljajo na zelo važno stvar, to je na ravnanje s strojem. Ce bi znali z njim pravilneje ravnati in bo- lje organizirati razna dela, bi lahko dosegli mnogo večjo pro- izvodnjo, a bi se pri tem mno- go nuinj znojili. Kmečki proizvajalci premalo upoštevajo, da je tudi pri stroj- nem delu najvažnejši činitelj človek, ki je voditelj vsega de- la. Potrebno bi bilo, da bi bolje poznali svoje stroje in oix>dje, to se pravi njihov ut-troj, način delovanja, uporabe in strežhe, njihove prednosti in njihove zahteve. Cim vestneje bi oskr- bovali mehanizacijo, tem več bi bilo proizvodnih uspehov. Za- radi tega bi bilo prav, da bi ta- krat, ko je več časa, temeljiteje proučevali stroje in sodobru) orodje in se tako naučili pra- vilneje z njirni ravnati. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo kmetijsko gospodarske šole, ki j so letos žele v ptujskem okraju marsikje že lepe uspehe. llčHeli inaj bo iudi ^rtfoar Šolniki, starši, Društvo pri- jateljev mladine pa tudi druge družbene organizacije v zadnjem času več razpravljajo, kakšnega otroka hočemo vzgajati v socia- listični družbi. Nova družba ho- če delovnega, svobodnega, po- gumnega in vsestransko razvite- ga človeka. Marsikaj bo treba odvreči iz učnih programov, ven- dar pa je potrebna obnova šol- skega vrtnarstva, ki ima bogato in pozitivno tradicijo. Znano je, da so bil; učitelji v nekaterih krajih, in so še tu in tam tudi danes, pionirji napred- nega kmetijstva. Posebno veliko zčislug imajo za uspešen razvoj vrtnarstva, sadjarstva in čebelar- stva. Ljudstvo ceni zlasti tiste osnov- ne šole, kj gojijo strokovno Šol- sko vrtnarstvo. Šolski vrt služi poučnemu in vzgojnemu namenu: spoznavanju prirode, zbujanju ljubezni do zemlje, pridobivanju osnovnega znanja iz kmetijstva, posebno pa iz vrtnarstva in sad- jarstva. zboljšanju tehnike v ob- delavi, lepši in estetski ureditvi kmečkih vrtov in domov, smislu za kolektivno delo, povezavi rned šolo in domom in odprav- ljanju nesoglasij med njima itd. Zaradi obnove in izboljšajija šolskega vrtnarstva je ljudska oblast objavila že leta 1949 ■•Uredbo o šols-kih vrtovih«. Da bi pomagali učiteljem vrtnarjem, kakor tudi organom, ki so dolžni vzdrževati šolo in njene naprave pri urejanju in oskrbovanju šol- skih vrtov, je uredništvo vestni- ka »Sadjarstvo, vinarstvo, vrt- narstvo« odprlo v letu 1952 ru- briko »Šolski vrt«. Čeprav so bili marsikje ugodni pogoji, da bi lahko uredili iz go- hh pušč cvetoča šolska okolja, še zmeraj daje slab vtis zane- marjeno in propadlo šolsko vrt- narstvo, Takšna šola otrok ne privablja, ampak odtujuje. Ne- kateri šolski upravitelji in drugi I odgovorni organi se premalo bri_ gajo, da bi popravili vrtne ogra- je, uredili vrtna pota, nabavili potrebno orodje, prerigolali In zagnojili opustošeno zemljo ter priskrbeli sadike za nove nasade. Ljudstvo pogos-to kritizira šolni- ke, ker zanemarjajo šolsko vrt- narstvo. Odrasli se najraje spominjajo iz ljudske šole šolskovrtnarske- ga dela. To so bile tudi najbolj vesele in sproščene ure, saj sta se pouk in delo razvija na šol- skem vrtu med sadnim drevjem, razno zelenjavo, cvetlicami in čebelami. Pri tem se je razvijalo zavzeto opazovanja vsega, kar živi in raste. Tako so tudi laže spoznavali razne prlrodne poja- ve. Pridobil} so si tudi osnovno znanje za razna kmetijska dela kot: gnojenje, priprava zemlje, napravljanjc gredic, spoznavanje in razkuževanje semen, setev in sajenje, cepljenje, pletev in oko_ pavanje. Spoznali so tudi razno orodje in se naučili z njim rav- nati. Pri trošenju umetnih gnojil so se seznanili s pridelovanjem dušika, kalija, solitra, fosfora, apna itd., določili potrebno za do- ločene kulture in površine ter računali stroške. Tako jih je de- lo v šolskem vrtu navajalo k zavestnem učenju, obenem pa odpiralo pogled v življenje. Dober učitelj na vasj je lahko le tisti, ki več ali manj obvlada tudi kmetijstvo. Nekateri učite- lji se tudi ne upajo začeti s šol- skim vrtnarstvom, ker jim učite- ljišče ni nudilo potrebnega zna- nja. Potrebno je, da bo več kme- tijskih tečajev za učitelje. Po- trebno je, da učitelji več prebi- rajo strokovno literaturo iz kme- tijstva, izpopolnjujejo znanje z lastnimi izkušnjami na šolskem vrtu. Zima se je poslovila od nas, odpira se spomladansko delo. Pri tem mislimo tudi na to, da bomo omogočili otrokom šolsko vrtnarjenje, kar bo tudi pomaga- lo oblikovati mladega socialistič- nega človeka. Ilec Rudi. Obdavčitev vrtičkov Zvezni predpis, ki predvideva tudi obdavčitev majlinih površin, kot so to vrtički ali gredice, kjer si skrbni ljudje pridelajo v svo- jem prostem času nekaj zelenja- ve, sočivja in morda še košaro krompirja, povzroča, da delavci opuščajo delo na teh malih po- vršinah in da so te »krpe« zem- lje sedaj neobdelane. Obdavčitev obeta še zmanjšanje otroških doklad in vsak, ki zna le malo logično misliti, lahko pride do ugotovitve, češ da se »vrtičkar- stvo« ne izplača, ker vrt nikoli ne prinese svojemu ročnemu ob- delovalcu toliko, kolikor znašajo stroški Za davek in razlika med znižanimi in normalnimi otroški- mi dokladami. Ni dvoma, da je bil ta pred- pis izdan brez predhodne temelji- te proučitve tega problema. Nor- malno je, da dotični delavci in uslužbenci, ki posedujejo večje površine zemlje ne morejo biti tretirani kot oni brez vsakega premoženja, tu mislimo zemlji- škega premoženja. Toda seženj zemlje okoli lastne hišice ali kos zemlje v najemu še ne menja dejanskega socialnega sestava. Morda je bil vzrok na eni strani v tem, da bi delovne ljudi od- tegnili od naporov izven delov- nega mesta, ker bi s tem padla proizvodnja. Na drugi strani so bili izdatki za otroške doklade mnogokje res neupravičeni, toda v teh malih primerih gotovo ne. Mislim, da mi ni treba posebej govoriti o tem, da je za indu- strijskega delavca, za pisarniške- ga nameščenca, zlasti pa za tiste, ki se malo gibljejo in med de- lovnim časom preživijo v ne- zdravem ozračju, brskanje po vrtu naravnost potrebno. Tudi v tem premetavanju zemlje, glade- nju gredic in zalivanju solatice je del naše parole — nazaj k na- ravi. — Človek, ki ljubi delo na vrtu, si vrt želi, ga gnoji in ob- deluje, tisti pa, ki do tega nima veselja, se ga itak ne dotakne, pa če ga tudi ima. Zato je jasno, da je v »vrtičkariji« prej nekoli- ko športa, vsekakor veliko oseb- nega zadovoljstva, veliko manj Pa koristi, ali pa celo nevarnosti za padec delovnega elana. Iz navedenih razlogov bi bilo f»otrebno, da se predpis v tem pogledu malenkostno »nategne«, ker tako kruto zastavljene meje pač niso potrebne. Mestni ljudski odbori in okrajnj odbori naj bi po svoji uvidevnosti in specifič- nosti terena in prebivalstva to vsklajevali kakor bi bilo pač najbolj prav. Mestnj ljudski od- bor v Ptuju sicer ugotavlja, da je v tem pogledu predpis pomanj- kljiv in ozek, toda spri^ svoje nepristojnosti, da bi kakorkoli v tej zvezi spreminjal, mu veže roke. iS ^sii Učili ¥ Mm so fgpil o ste^ipnosti Dne 18. marca je imel Obč. LO v Gorišnici redno sejo, na kateri so odborniki v glavnem razpravljali o dveh točkah: vodna skupnost in proračun za leto 1954, Pri prvi točki dnevnega reda je dal predhodna navodila taj- nik iniciativnega odbora vodne skupnosti za okraj Ptuj tov. Sare in je seznanil člane od- bora z nalogami, ki jih imajo člani vodne skupnosti v območ- ju Pesnice in njenih pritokov. Člani Obč. LO so z zadovolj- stvom sprejeli sklep, da boljud- i ska oblast že z letošnjim letom j pričela z regulacijo Pesnice od njenega izliva navzgor. Tako bo končno enkrat regu- I liran tok Pesnice, ki povzroča I vsako leto ogromno škodo v i kmečki proizvodnji z odnaša- j njem rodovitne zemlje in pre- ' plavljanjem travnikov, ki daje- I jo zelo slabo in kislo krmo. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo do 25. marca sestanki članov vodne skupnosti in izvolili de- j legate, ki bodo predstavljali okrajni plenum vodne skupno- sti za oloraj Ptuj. Pred 7. aprilom - DNEVOM ZDRAVJA V sredo, 7. aprila t. 1., bo po vsej naši državi in po vsem svetu na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije praz- novanje Dneva zdravja pod ge- slom: »Medicinska sestra — pionir zdravja«. Na dan 7. aprila 1948 je za- čela veljati ustava Svetovne zdravstvene organizacije in ta dan je obveljal kot vsakoletni Mednarodni dan zdravja, ki je namenjen poglabljanju zanima- nja narodov za zdravstvene po- trebe in zanimanja za najširše sodelovanje ljudstva v zdrav- stvenih akcijah. Letošnje geslo: »Medicinska sestra — pionir zdravja« ni slu- čajno niti nI slučajen namen, ob tem dnevu podčrtati pomen službe medicinskih sester v vseh številnih oblikah v korist ljudskega zdravja. Povod za to je dala proslava stoletnice spo- mina na Florence Nightingale, ; velike pionirke v negovalski stroki, ki se je prepričala ob obhodu vojnih bolnic na Kri- ! mu, da za službo medicinske sestre ne zadošča srce, polno človeškega sočutja in ljubezni do soljudi. »Sposobnost za nego j bolnikov in poznanje zakonov I življenja in smrti sta zelo važ- ni in težki stvari, ki ju je mo- goče doseči z izkušnjami in I skrbno vzgojo kot vsako drugo sposobnost,« je trdila ona že pred sto leti. Takih ljudi, kot so medicin- ske sestre, zahteva naše živ- ljenje vedno več. Medicinskih sester pa ni pravilno iskati & — med dekleti in ženami, ki so brez pravega cilja, brez spo- sobnosti za druge stvari, temveč predvsem med dekleti in žena- mi, Id so voljne in sposobne postati zdravstvene in prosvet- ne delavke, ki so nadarjene, iz- najdljive, da lahl^o v danem trenutku na svojo roko začnejo akcijo, če je to potrebno. Za to so potrebna dekleta, ki so po- trpežljiva in sposobna razumeti, da so bolniki čustveno kot fi- zično izpod normale zdravih ljudi in d. .občutljivi na naj- manjše podcenjevanje. Za ta poklic so potrebna dekleta in žene, ki znajo vzgojno vplivati na bolnika in ki so pripravljena na spopad s težavami te vrste in imajo smisel za humor, ki jim je piotreben v raznih situa- cijah veselja ali ogorčenja. Takih in sličnih deklet in žena je tudi v ptujskem okraju več. Ob Dnevu zdravja se bo treba z njimi resno pomeniti o njihovi volji in pripravljeno- sti, da bi .se posvetile temu po- klicu, za katerega je sedaj, žal, tudi v ptujskem okraju pre- malo zanimanja. Ob tem dnevu naj bi se Svetu za zdravstvo v Ptuju, terenskim medicinskim sestram in šolam prijavila de- kleta, katera se želijo po- svetiti v bodoče poklicu medi- cinskih sester. Neka iz diskusije okrafne konierence 2KS (Nadaljevanje s 1- strani) nakazal vrsto zanimivosti v zve- zi z našim ciljem — socializ- mom in metodo našega dela — socialistično demokracijo. Na- štel je razna tolmačenja sociali- stične demokracije in oprl svojo razlago na konkretne pojave pri malomeščanil, ki si tomačijo de- mokracijo na različne načine. So namreč ljudje, ki si tolma- čijo vrsto naših ukrepov za iz- boljšanje našega dela in življe- nja kot popuščanje in zatrjuje- jo, da smo zato demokrati, dru- gi kritizirajo vse po vrsti, ker smatrajo, da je demokratično kritizirati, pa če te kdo posluša ali ne, tretji podcenjujejo vse naše delo in nam očitajo, da se ne moremo dvigniti iz primiti- vizma, obrtniki in kmetje pa so pripravljeni diskutirati o vsem in smatrajo da je demokracija tam, kjer je večina, ne glede na to, kdo predstavlja to večino in kako jo je ustvaril. I Nadalje je govoril tov. Mr.j- j hen o družbenem saraourpravlja- I nju na področju kulture m pro- svete in o reformi šolstva. Tudi diskutanti tov. Lojze Frangež, Jože Tramšek, Stane Stanič, Franc Prime, Lojzkn Stropnik, Srečko Vitori, Marija Zemljak in ostali diskutanti so v svojih krajših diskusijah na- kazali vrsto nalog, ki čakajo na bodoče delo organizacij in čla- nov ZK za dosego našega cilja — socializma. Diskusija je trajala tudi po objavi volilnih rezultatov, ki so že zgoraj objavljeni. Konferenca tega dne spada med uspele konference ZK v ptujskem olcraju, ki so znatno poživile delo organizacij in jim pravočasno pokazale na slabosti in nepravilnosti, proti katerim j se je treb.i vztrajno boriti do ' doseženega uspeha. odno^o^v tretoa se&i cS-o cloa Diskusija o nekaterih prime- rih v ptujskem okraju, ki so prišli v poštev po zakonu o zemljiškem maksimum-u in po zakonu o odpravi viničarskih in podobnih odnosov, kot n. pr. o primeru Jožet-i Muzeka iz Rav- nega polja in drugih, mi je dala pobudo, da sem se pozanimal pri Okrajni komisiji za zem- ljiški sklad za nekaj informacij, ki so potrebne dobrohotnim ljudem v njihovih razpravah o delu Okrajne komisije za zem- ljiški sklad in primerih, ki jih je komisija že obravnavala, pa tudi o primerih, ki jih je vzela komisija v obravnavo ravno po javni diskusiji. Na Olcrajni komisiji za zem- ljiški sklad "jO mi pojasnili, da je n. pr. ravno v primeru Jožeta Muzeka kom^ija izdala dve odločbi in sicer odločbo o od- kupu obdelovalne zemlje nad zemljiškim maksimumom in odločbo o odkupu vinogradni- ških površin po ugotovitvi vini- čarskega razmerja, pri čemer je komisija upoštevala vse Muze- kove obdelovalne površine in je tudi v tem primeru ravnala ne- pristransko in je malo verjetno- sti, da bi revizija našla ka- ko nepravilnost. Na vpraša- nje, če je diskusija med ljud- stvom pripomogla do odkritja prvotno neznanih primerov, ki jih je še potrebno obravnavati po enem ali drugem zakonu, so i mi pri Okrajni komisiji odgo- vorili, da kažejo izkušnje na novo odkritih primerih, da gre dobronamernim ljudem res za to, da se poseže v vprašanju vi- i ničarskih in podobnih odnosov do dna in da komisija še pri- čakuje, da bodo ljudje sami zahtevali razčiščenje nekaterih še nerazjasnjenih primerov. Na vprašanje pri OLO glede prošenj za brezplačno dosmrtno uživanje odkupljenih površin zemljišča pa so mi odgovorili, da t^e prošnje res že prihajajo in da bo za rešitev tozadevnih vprašanj na prihodnjem zase- danju Okrajne skupščine izvo- ljena posebna komisija, ki bo preverila podatke prošenj in ki bo predlagala, v katerih prime- rih kaže prošnjam ugoditi in v katerih ne. Ta komisija bo obravnavala tudi primer Jožeta : Muzeka, ki želi obdržati v hasnovanje del obnovljenega vinograda kot vinogradniški stroko\Tijak, na katerem želi razvijati nadaljnje izsledke, s katerimi se že dalje časa bavi. Po omenjeni diskusiji pa sklepam, da je med ljudstvom veliko zanimanje za dosledno j izvajanje obeh zakonov in je : težko verjetno, da bi ob takem zanimanju moglo ostati nere- šenih, nepravilno ali polovično rešenih nekaj primerov, zlasti ker je Okrajna komisija v vseh primerih pri svojem delu ne- utrudljiva in želi tovrsino na- logo rešiti v splošno korist in v najglobljem duhu zakona. VJ. * y avtokaroseriji so volili delavski svet v soboto, 27. marca, je imel volitve delavskega sveta kolek- tiv Avtokaroserije Ptuj. Ob tej priložnosti je kolektiv potrdil lanskoletni obračun, obravnaval dosedanje delovne izkušnje ter številne predloge za bodoči raz- voj in razširitev tega mladega iznajdljivega obrata. Avtokaroserija v Ptuju se loči od ostalih ptujskih obratov v tem, da ima večinoma mlajši kolektiv in da je znal na pod- lagi delavskega samoupravlja- nja preusmeriti svojo prvo de- javnost obrtne delavnice z iz- delovanjem sodov, vozičkov, kmetijskih voz in podobno v avtokaroserijo kot glavno de- javnost, kot stranske dejavnosti pa je ohranil izdelovanje lese- nih krožnikov za izvoz potom podjetja »Dom« v Ljubljani. Z izdelki raznim podjetjem v Osi- jeku, Ogulinu in drugim v drža- vi je znal kolektiv dokazati svojo iznajdljivost in sposob- nost za to dejavnost, saj je iz- delal karoserijo za tovorne avto- mobile za prevažanje pohištva, za več tovornih avtomobilov, v zadnjem času celo za manjši avtobus. Kolektiv je sklenil, da bo v bodoče obrat povečal in zaposlil še več ljudi, kar je celo zelo zaželeno v Ptuju, kjer še ni bilo nikdar podjetja take de- javnosti. V njem bo na.šlo sča- soma zaposlitev več obrtniškega naraščaja, zlasti če so bo obrat lotil še izdelovanja kljuk in drugih izdelkov, ki so jih Ptuju doslej dobavljala druga pod- jetja. * Letošnje klimatsko zdravljenje invalidov Za klimatsko zdravljenje in- validov bo letos izčrpanih za primere ptujskega okraja 140.0(X) d^n ''-^n.jli^ko zdravljenje oa 202..500 dl 1 Glede na ta sred- stva bo lahko odšlo na klimat- sko zdravljenje iz okraja 10 in- validov na kopališko pa 15 validov za čas 21 dni. Zd "'vide- nje 42 dni bo odobreno v iz^-^i- nih in neodložljivih primerih. Za kopališko zdraviienje prds v poštev FtD^rška Slatina, "la- tina "Radenci. Čatež, Varažd^-n- ske To.nI:"ce Iraško Dobrn:=i in Dclen^ske Toplice, za k'imatsko Jezpr>5ko Ble?^ Gcz-d Mnrtul^ek, evrntualno Bohinj. Portorož, Crkvenica ?"b in Dubrovnik O invalidih, ki bedi napoteni r-T V) odločala to- zadevna komisija. ro In oio o zilravst^eiil ireil v ptiiiskeisi Gfcraiii v letu 1938 se je zdravilo v obeh bolnišnicah v ptujskem okraju (v IHuju in v Ormožu) na 50 posteljah kirur. oddelkov in na 70 posteljah internih od- delkov 2334 bolnikov. Pri zdrav- ljenju teh ljudi je bilo zaposle- nih skupno 32 ljudi. Ce te šte- vilke primerjamo z onimi iz leta 1953, vidimo, da se je po- večalo število postelj kirurške- ga oddellca na 93, internega na 114, število zdravljenih bolni- kov na 8982, število zaposlenega osebja pa na 145. Med tem so bili ustanovljeni še novi od- delki: porodniški, otroški in od- delek za tuberkulozo, v katere- ga je spremenjena celotna bivša bolnišnica v Ormožu, ki sicer služi tudi tuberkuloznim bolni- kom ljutomerskega in mursko- soboškega okraja. Ormožka bol- nišnica za tuberkulozne razpo- laga s 130 posteljami ter zdravi po\Ti'<>5no letno 243 bolnikov (podatki iz leta 1953). Poleg teh dveh bolnišnic de- lujejo v okraju ^e tri lekarne, ena poliklinika, ena sek-orska rmbulanta (Onnoz), fi zdrav- stvenih po5rfrij (Cirkulane Ju^- ;-'nci. Makole, Zavrč, Zetale). 3 takoi-nenovarie pri- b-v'atnicf fK-dričevo. ■Ptu-i"* 3 '■^•Ki- dričevo. On-nož, Pluj), on dcčji dom, ene dečje jasli, 2 TBC- i dispanzerja (Ptuj, Ormož), en antivenerični dispanzer, ena hi- gienska postaja, ena sanitarna inšpekcija, 2 reševalni postaji, 18 posvetovalnic za otroke in 9 posvetovalnic za žene. V letu i 1953 je bilo v ambulantah iz- vršenih 60321 pregledov, v po- svetovalnicah je bilo pregleda- nih 1894 žena in 1298 otrok, v TBC-dispanzerjih 7553 ljudi in odkritih 73 primerov TBC, v antiveneričnem pa 3666. Reše- valni postaji sta lani prepeljali | 3190 bolnikov na daljavo 86.940 ; Idlom etrov. j Na okrajnem področju še vedno primanjkuje zdravmikov. kakor je tudi problematična ka- paciteta oddelkov v ptujski bolnišnici, kolikor bo v dosled- nem času rešeno vprašanie zdravljenja kmečkega prebival- stva. Graditev daljncvcda iz Nove vasi v GrajenšCak Podjetje Elektro - M ;ribor okolicri je zaprosilo OLXD Pluj za dDvoI.ionie :ra •:;raditpv dalj- novod-, iz Novf vasi, skir.i Gra- irno v Graienšrak i i za c!;r?.di- tev ^^'■-•rraatorskc postaje v Grajcnščak" Občni zbor KI Ga|@vc'-Foriii{ii Kmetijska zadruga Gajevci- Formin je imela v mesecu mar- cu v dvorani Zadružnega doma v Gorišnici svoj redni letni občni zbor. Udeležba okrog 200 članov priča, da se člani mno- go bolj zanimajo za napredek in razvoj svojo zadruge in raz- pravljajo o bodočem delu in na- logah, ki jih imajo naše splošne kmetijske zadruge za razvoj kmečkega gospodarstva. Iz obširnega in skrbno pri- pravljenega Doročila predsedni- ka upravnega odbora tov. Ven- ta Janeza, je lahko vsak član spoznal delavnost zadrugo v preteklem poslovnem letu. vse pozitivne. Pa tudi nekatere negativne strani članov odbora In članstva. Prav tako bila skrbno pripravljena tudi poro- čila ostalih 'Zbornikov in refe- rentov odsekov. I Živahna diskusija je zajema- la v glavnem snov iz kmetij- stva. Bila je mestoma zelo ostra in je v glavnem razčistila mnoge nejasnosti in odpravila nezaupanje, ki je vladalo med članstvom. Iz razpravljanja ne- katerih diakutantov si lahko povzel, da se naši kmetovalci vse preveč zanimajo za delo in razvoj trgovine, veliko premalo Pa za kmetijsko proizvodnjo, napredno gospodarstvo in dv-ng živinoreje, čemer naj bi služile na.še zadruge. V diskusijo sta posegla tudi tov. Vobič Ivan v imenu OZZ, ki je analiziral mnoge proble- me, s katerimi se morajo stalno baviti na.še kmetijske zadruge. Poudaril je kritično stanje živi- noTy»jp v okraju, obzirno raz- o ?elf»kci^= sivine, važ- nosti semeiiske službe za dvig hektarskega dorK>sa in posebno podčrtal izredno nizek hektar- j ski donots krompirja, ki je v tem I predelu naj\'ažncjši kmetijski produkt. Tov. Stanič Stane pa j je glede na velike reži jske i stroške v naših zadrugah pod- . črtal važnost ustanovitve cen- tralne kmetijske zadruge v ob- močju Obč. LO ter važnosti kmetijsko-gospodarskih šol za ! naše podeželsko prebivalstvo. V novi upravni odbor so bili ( izvoljeni mnogi novi člani s tov. Ventom Janezom na čelu. ki so nam po svoji sposobnosti naj- boljše jamstvo, da bo kmetij- ska zadruga v Gajevcih v teko- čem poslovnem letu dosegla za umnejši razvoj kmetijstva še bol.iše usr''bc. kakoi- jih je do- segla do sedaj Ptuj, 2. aprila 1954 Strnn t soSiuSo^ci na^i-m bratcem 3artol Cvetka: ^ Clovsk in vsemirje Kaj so svetle točke, ki jih /idimo ponoči na nebu? Vse ^ ] lebo je posejano z njimi. Kaj je ^ ] jgromna svetla točka, ki nam ; 1 iaje življenje? Kakšno je to j i ;oncc, je plošča, ie kro.gla? i fCakšna pojava je čudna luna, 1 7de ni<;o ob vsakem času vrdno na is+em mestu, primer- ial ie. iskal povezavo In vzroke, risal je. roč\inal in poskušal meriti čas. Vsa ta prizadevanja co zarcKiki današnje matematike in fizike. Precej nobude za delo na tem noliu je dala astrologija, ko le človek skušal naiti zvezo med svoiim življenjem in skriv- no=:+mi v vesolist^ni. A«;trologi so bili namreč ljudje ki so pre- j rokovali iz zvezd. Čeprav ]e bila astrologija pravzanrav ne- kak izrod^k v znanosti, so ven- dar tudi astrologi doprinesli po- zitivne iz.=!ledke in pomagali s tem nanredku in razvoju astro- nomije. Zares je treba spoštovati člo- veka. ki je s tako zagrizenostjo in vnemo iskal in še išče, od- j kriva, spoznava, a ko se mu razjasni nroblem. mu ta nrinese celo kopico novih, še težjih in vendar ne odneha. Kakšna sila je v človeku, da mu ne da miru in ali bo kdaj spoznal vso res- : nico? Ne vem. ! O tem, kaj je človek dosegel j na področju astronomije in ka- ^ ko si danes razlagamo ogromen , prostor, ki nas obdala, bo pri- ! povedoval ta sestavek. i Najprej nekaj o tem, kar j lahko vs.ak človek sam opazuje, se posebno v Ptuju, kjer ne mnii megla in je veliko jasnih noči. Ce se le nekoliko natanč- j neje ozremo na nočno nebo, bo- j mo opazili, da so zvezde, ki se | nam sicer zdijo razmetane no; nebu urejene v določene skup- j ke, ki jim pravimo: ozvezdja. To ie človek opazil že davno in je s pomočjo svoje fantazijo vsa 1a ozvezdja krstil tako, da jih i je tiri^merial z raznimi živimi •, bitji, ali pojavi iz svojega živ- i lienia. Ta imena so nam ostala ( do danc3. Vsak prav gotovo \ pozna ozvezdji: Veliki in Mali : voz, ki ju l?.hko vidimo vsak ve5er kmalu potem, ko se stemni na severni strani neba. Vsi go- tovo tudi poznate zadnio zvezdo v ojetu Malega voza, ki ji pra- vimo Severnica. Ta nam lahko lepo služi za oriontaniio ponoči v neznanem k^-aju. Od Severnice moramo iti malo proti ngu in že zagledamo ! leix) ozvezdje v obUki črke W i ali obrni^nega M. To je Ka- [ siopeia. Nailepše ozvezdje, ki se zelo leno vidi pozimi, pa tudi . sedaj, je še na nebu. je Orion- ' bik. Pravz^.prav je to ozvezdje j bolj podobno metvi.lju ali letalu ' kot na biku. Potem je tu še i Kočiiaš in ?e prava množica drugih manjših ozvezdij, ki jih tu ne moremo naštevati, ker je sV.ka nrba. ki je v vsakem zem- liepisnem ati.asu oli pa zvezdna karta veliVio preglednejša. S pomočjo tako karte se da naiti precej ozvezdij. Končno opazi- mo še da se vleče čez vsa ne- bo nekako v pmeri sever—ju^, bela projra. Rimska ce??ta ji pravimo. Kaj f.o ugotovili o tej cesti o tem pozneje. V!"pm tem zvezdam nravimo zvezde «5tai- nice ker m"^.rcjo: nič ne spre- minjajo lege druga napram drn?i. Te zvezd-? na ?o vse tuii zelo dnleč od z-mlie. Na^bližia je tako daleč da bi rabila sve- tloba od nje do zemlje nekaj let. Oi nekaterih zvezd na b! ra- bila svetloba do n?? e-^lo po več sto let in če poni'l-'n-«o na hi- trost svetlobe v vsaki sekundi o,00 000 km šele malo snoznamo, kakšne o.-jromne razsežnosti so to Torej' če bi s t?ke zv-^zd-^ gledali na zemlio. bi 1o videli tako ie bila nred '='to leti in bi lahko kontrolirali zgo- dovino. seveda, če bi bilo to mo.goče! Pu^^timo Sf^daj ta telesa, ki so tako zelo oddaljena in poglejmo, kai je naši zemlji bliže. Naj- bližje telo je luna. ki je Zem- ljina spremljevalka, skupaj z zemljo kroži okrog sonca. ■k (Dopisnikom — študentom! Za vaše prispevke za naše j bralce najlepš? hvala. Vsi pri- ( dejo sčasoma na vrsto N^kaj ■ člankov bo objavljenih v slav- ; nostni številki ob 1 ma.lu z ma- ; lenkostnimi dopolnitvami ozir. i ko^-ekturami Neupravičena je j vaša boi?ze T da romajo vaši ' članki v koš. Op. ur,) m PTUJH Najemnina v Ptuju od 4 do 24 din v 7 kate- gorijah stanovanj Na podlagi tarife ki jo je potrdil 25 marca t. 1 LOMO Ptuj, bodo plačevali od 1 aprila t. 1. dabe stanovalci na pod- ročju LOMO Ptuj za kvadratni meter stanovanjske površine I. kategorije po din 24—, druge kategorije po din 20.—. tretje po din 17.—, četrte po din 14.—, pete po din 11— šeste po din 8.— in sedme po din 4.—. Za to tarifo je glasovalo 20 odbor- nikov, 4 pa so se vzdržali gla- sovanja. Invalidsko podjetje Avtokaroserija se bo razširilo Invalidsko podjetje Avtoka- roserija v Ptuju ob Mlinski cesti se bo lahko znatno razši- rilo, ker je dobilo za to na razpolago poleg sedanjih pro- storov primeren del zemljišča Nov šef Uprave stano- vanjske skupnosti Za šefa Uprave stanovanjske .skupnosti je postavljen z ve- ljavnostjo ^ 1. aprila t. 1. da- lje tov Bratina Jože iz Ptuja. Iz stanovanjske skupnosti izlotene stare hiše Na željo hišnih la>stnikov je po razpravi LOMO Ptuj o vpra- šanju vzdrževanja nekaterih starejših stanovanjskih hiš v Ptuju izločenih iz stanovanjske skupnost' 8 hiš s stanovanji nižjih kategorij in nižjo na- jemnino. Nekaj podobnih vpra- šanj je odloženih do prihodnje seje. Nova komisija za predpis davka obrtnikom Novo komisijo za predpis davka obrtnikom tvorijo: tov. Vrbnjak Jože kot predsednik, Hojnik Franc kot referent, kot člani in namestniki pa Kosta- njevec Alojz. Vukotič Niko (Gjurasek), Žadravec Jurij (Pin- tar), Potrč Ignac (Horvat), Ma- tjašič Alojz (Fras), Prejac Stanko (Planinšek), Kolarič Ivan (Mar Drago) in Kukovič Marija (Vučak Milica). Komisijo za pritožbe zoper davčne odločbe pa tvorijo: Pri- možič Jo.sip kot referent komi- sije. Stropnik Jože kot pred- s^nik. Hlupič Anton kot na- mestnik. Tlialec Tvan (Fabjan Stane). Muzek Jože (Glušič Dominik), Vičar Stanko (Sprah Franc) in Kramberger Branko (Šmigoc Aloj.z) kot člani in nji- hovi namestniki Širitev ptujske mlekarne Za širitev obratnih prosto- rov Mlekarne v Ptuju je LOMO Ptuj temu obratu odstopil po- treben del zemlji.5ča pri seda- nj' znjradbi ob Zrinjsko-Franko- Samopomoč stanovanjske stiske Letos bodo začeli na parce- lah splošnega ljudskega pre- moženja graditi nove stano- vanjske hišice 4 novi člani za- druge »Gradidom«, in sicer Ljubeč Konrad, Zupanič Eli- zabeta, Šugman Danijel in Murko Stanko. Dom onemoglih na Ravnem polju Za področje Ptuja in ptuj- skega okraja bo v gradu na Ravnem polju (Muzek) urejen Dom starčkov in onemoglih, če bo za ureditev na razpolago ■potrebni kredit nad milijon in pol din Zgradba je sicer v dobrem stanja Potrebno bo popraviti v glavnem le vrata in okna ter preurediti par pro- storov. Lega za ta dom je kras- na. S tem bo rešeno vprašanje pomanjkanja mest v Domu v Muretincih. Kako bo razdeljena stanovanjska najemnina Od skupne vsote najemnine, ki jo bodo od 1. aprila dalje plačeval} stanovalci hiš pod upravo stanovanjske skupnosti, bo odpadlo v amortizacijski sklad 40 odst. od tega 20 odst. za novogradnje stanovanjskih hiš mesta Ptuja, 23 odst. za stroške hišne uprave ter S7 odst. Za vzdrževanje hiš. Od najemnine za poslovne pro- store bo odpadlo 60 odst. za amortizacijo in od tega BO odst. za novogradnje stanovanjskih hiš Mova prodajalna usnja Dovoljenje za otvoritev pro- dajalne usnja in usnjenih iz- delkov v Ptuju je dobila tudi Usnjarna in par^ia žaga Lenart v Slov. goricah. Nova trgovina : bo v Murkovi ulici. Nov tfan „Konferencije gradova FLRJ" Ljudski odbor mestne občine Ptuj je postal član organiza- cije predstavnikov mest »Kon- ferencije gradova FLRJ v Beo- gradu«. Premešt^ieno mestno smetišče v bodoče mestno smetišče ne bo več pri cestnem mostu I na desni strani Drave, temveč I na novem, mestu niže ob Dravi, I kjer so še bombne jame 1 Okrajni sindikalni svet I pred občnim zborom I Okrajni sindikalni svet Ptuj I bo imel v nedeljo, 4. aprilq 1.1. [ob 8. uri, v dvorani OK ZKS v Ptuju deseti redni občni zbor z 11 točkami dnevnega reda. IZ VELIKE NEDELJE se resn c^pruv spo^sis... v predhodno najavljenem in v 11, številki »Ptujskega tedni- , ka« priobčenem članku o mne- ! nju nekaterih funkcionarjev LO j MO Ormož glede prizadevanj za Kipetno vpostavitev samostojne občine Velika Nedelja smo pri- čakovali več dokumentiranih argumentacij Poudarjamo, da pobuda za ta podvig ni izšla Ir vrst odborov Socialistične zve- ze, ampak je nastala težnja po obnovitvi občine pri Veliki Ne- delji med prebivalstvom vseh predelov, ki so bili svoječasno v sklopu te občine. Z njeno uki- nitvijo se ljudstvo nikdar ni sprijaznilo, saj je občina pri Veliki Nedelji pradavna tradici- ja krajev, ki tvorijo gospodar- sko, kulturno In politično enoto s svojim kmetij.skim značajem in povsem drugimi potrebami, kakor se pojavljajo v »mestnih« občinah. — Na pobudo večine volivcev Je res sklical odbor .Socialistične zveze vaške sestan- ke, toda ne zato, da propagira obnovitev občine, pač pa zato, da sliši želje in zahteve voliv- cev. Ti sestanki so bili izredno dobro obiskani in sklicatelji so celo predočevali zbranim voliv- cem objektivne težkoče, ki bi bile v zvezi z uresničitvijo nji- hovih zahtev. Da je težnja po zopetni ob- novitvi občine pri Veliki Ne- delji med prebivalstvom osred- njega predela stoodstotna, o tem prav gotovo dopisnika sama ne dvomita. Sestanki okoliških vasi pa so jasno pokazali, da je tudi tam pretežna večina pre- bivalstva solidarna v svojih zahtevah s svojim naravnim cen- trom. O tem se je It»hko pre- pričal predsednik LOMO Ormož, ki je preteklo nedeljo sklical se- stanek volivcev na slcrajni pe- riferiji, to je v KljuČarovcih ter je po njegovem govoru, v kate- rem ie os^/etlil razmere prt Ve- liki Nedelji v ne baš najlepši luči in mu je sekundiral tov. Krabonja (on že ve,, zakaj) gla- sovalo od 27 prisotnih za občino Veliko Nedeljo 25 volivcev — Kolikor obstaja ali ne obstaja zakonska osnova, o tem ne bo odločal niti LOMO Ormož, niti , ObčLO Podgorci, Zavedamo se, j da živimo v dobi ljudske demo- . kracije ter se zakoni izpremi- njajo in prilagujejo željam in i potrebam delovnega ljudstva. | Odklanjamo podtikanje, da j poslovanje občine za časa nje- j nega obstoja ni bilo pravilno.; Ce bi bilo temu res tžko, bi j posredovala viija upravna j oblast, a tudi volivci sami bi do- bro vedeli, kaj bi jim bilo v tem primeru storiti po zakonu, ki' točno predvideva sankcije za I tiste, ki ne zaslužijo zaupanja volivcev. O poslovanju in ro- j s7X)darjenju občine Ormož .se za , enkrat vzdržujemo vsake kriti- ke. — Dopisnika navajata v; svojem dopisu tudi vrsto usta- nov in podjetij, ki posluiejo v i Ormožu in se jih poslužujejo i prebivalci Velike Nedelie. Mne- ' nja smo, da vsa ta podjetja in ustanove nimajo območja svo- j jega poslovanja obdanega s ki- t.^j.skim zidom. Zato po se jih do.slej in se bodo v bodoče lahko po«;lužcvali prebivalci sosednjih občin, tudi Pod/^orc, celo iz so- sei,1r>je renublike in bi služile tudi Vel. Ncdi^lii brez ozira na pravno razporeditev. Splošna že- lja liudstva je in ostane, da se pri Veliki Nedelji zopet vnnsta- vi občina BL. IZ ^koL Konec marca je končal z i delom v Mak,ola.h zdra\'St,veno-j vzgojni tečaj Rdečega križa, k: nam je vzgojil prve zdravstve- ne aktivistke po vaseh. Ze drugo leto je redno pri- hajalo k predavanjem 33 mla- dink, ki so z vso re-snostjo sle- dile pouku, ki je letos slonel na praktičnosti. Mladink® so se vživljale v vlogo mladih mater in samarit-^nk ter dosegale pri praktičnih vajah prav dobre uspehe. Da je tečaj do.?e,^el svoj na- men, so pokazali končni us-ne- hi, ki zamamuiejo 7 prav do- brih. 17 dobrih. 4 zadostne in 2 nezadostni. Tri tečajnice pa zaradi izostajanja ni.so bile re- dovane. Dosedanje delo tečajnic v va.^kih odborih RK in higien- skih aktivih PO vasfth nam je jamstvo, da se bo zdravstveno stanje naših vasi dvignilo. * Škropljenje «ndne.»a drevja še ni zavzelo takega obsesta. kot b: bilo potrebno za naS *iadni okoliš. * Prvi pcmladanski dan v Gruskovju Dne 21. marca t, 1. je bil v Gru-VKOvju rekak krajevni praznik. Mlsdins je igrala dve enodejanki: »LO'VOrje\' ven^c« in »Analfabet«. Zapela je tudi več troglasnic. N Celeje (dan, Celje). Poe- tovia (dan. Ptuj), Halilcanuma (dan. Dol, Lendava) do Vindo- bone (dan. Dunaj) in Aauin- kuma (dan. Budimpešta) .so iz- gradili kot glavno prometno žilo. Niz Drave je držala iz Poe- tovia druga važna prometna žila, ki je vezala Italijo z vzho- dom. namreč prek Murse (dan. O^sijek), v .Sii*mium (dan. Srem- ska Mitrovica) in naprej v Sin- gidunum (dan. Beograd). Razen teh glavnih je bilo mnogo stran- skih cest. ki so imele izhodišč? v Poetovio. Te ceste so gradile rimske legije, I^gij.sko taborišče je stalo pri sedanji Spodnji Hajdini. Okrog taborišča so si zgradili italski trgovci, obrtniki in dosluženi vojaki-veterani s svojimi di-užinami preproste le- sene domove. Iz teh in pa iz žc obstoječe panonsko-keltske na- selbine se je razvilo cvetoče pokrajinsko mesto. Za^ njegov prospeh sta skrbela zlasti ce- sarja Vespasianus — ta je dal naselbini mestne pravice r— in Traianus, ki ga je povzdignil okoli leta 103 po našam .štetju v kolonijo z uradnim nazivom Colonia Traiana Poetovio. Mo- , čan dotok k številu prebivalstva je dobilo mesto po odredbi iste- ga vladarja z dvakratno nas*;- litvijo dosluženih vojakov-vetc- ranov. V Poetovio je imela svoje ta- borišče 8. leatija (legio Augusta). J To dokazujejo najstarejši voja- ; ški nacrobniki iz prve polovice j 1. stol. našega štetja, kot n. pr n?5rfobnik Marka Pstronija Kla- »Hka. centuriona te legije, na- grobnik Gaja >femija in dru,gi. V dobi cesarja Klavdija (41—54) ie 8. leciia fvirinila v Moezijo (dan, Srbija) in na njeno mr^to ' je prišla 13. legija (lagio Ge- rnina) iz Švice. Da js ta legija leta 69 nagega štetja bila v Ptuju, poroča rimski zgodovinar Tacit v svojih Kistoriah, da so se v Ptuju zbrali poveljniki ob- donavskih posadk na znamenito vojno posvetovanje, kjer so se odločile legije podonavskih pro- vinc za hrabrega vojskovodja Vespaziana proti cesarju Vite- liiu. Tu so .ga proglasile za vla- darja ter so krenile iz Ptuja preko Alp v Italijo, kjer je bila Vitelijeva armada pri Cre- moni poražena. O bivanju te legije v Ptuju govore tudi šte- vilni kosi opeke z njenim žigom, ki so jo uporabljali za zidavo. Po letu 90 je 13. legija zapustila Ptuj in odrinila v Vindobono (Dunaj). Ugodna za razvoj Poetovia je bila njegova lega ob križišču važnih prom.etnih prog. Zato je bil Ptuj tudi postaja za prekla- danje blaga, izza 2. stol. pa še carinski urad za vso Panonijo (publicum portorium Illyricum) i in sedež drugih provincijskih t uradov, zato je mesto imelo ; živahen promet. Rodovitna oko- I lica ga je kakor še danes zala- ! gala s pridelki, ki jih tu v tako . bogati meri nudi narava. Po i prisojnih holmih Sloven.skih : goric in strmih haloških rebrih je že v tistih časih uspevala ; vinska trta. V mestu in okolici i so žgali izborno opeko, iz mar- morja pa, ki so ga lomili na bližnjem Pohorju, so klesali : gradivo za javne stavbe Pre- ; ostanki stavb, svetišč, s^robov. stebrov itd govore o širni na- : selbini. j (Dalje prihodnjič) ^trnn 4 Ptuj, 2. aprila 1T54 irep liozep. m poneverbe Kot smo že poročali, se je 23. marca 1954 vršila pred Okrožnim sodiščem v Mariboru kazenska razprava zoper bivšo uslužbenko Uprave za dohodke pri OLO Ptuj Obran Rozalijo. Po obširni razpravi, na kateri se je do vseh podrobnosti raz- krilo dobro zakrito delovanje Obranove, je sodišče izreklo strogo, a vendar pravično ka- zen. Za več kot 80 primerov je sodišče Obran Rozaliji odmerilo kazen 4 in pol leta stix)gcga za- pora Obran Rozalija je na razpravi vsa dejanja odkrito priznala, spričo prepričljivega in skrbno zbranega dokaznega materiala. Pred sodiščem se je razgrnil dolgi časovni razmah, v kate- rem je Obrajnova prizadejala državi za več kot- pol milijona dinarjev škode. V času od 26. 6. 1951 pa do 18. 1. 1952 si je kot referentka pri Upravi za dohodke od vplačanih zneskov, za poravnavo davkov na promet proizvodov, za prenose nepre- mičnin in davka na dediščine in darila prilastila v 33 primerih skupno 244.067 dinarjev. Te pri- svojitve, ki bi po vsej verjet- nosti ostale še zakrite, ji poleg lepe plače niso zadostovale. S poneverbami je pričela ponovno 10. 4. 1952 in je od tega dne pa do 2. 10. 1953 spravila v svojo blagajno od 73 davčnih zavezan- cev lep znesek 318.315 dinarjev. Tudi ta velika vsota za njeno preživljanje ni zadostovala. Če- ravno se je zagovarjala, da je denar rabila za ureditev last- nega gospodinjstva, si iz tega polmilijonskega zneska ni na- bavila niti pohištva. Pohištvo si je sicer res naročila. Vendar pa je našla vir za plačilo tega po- hištva v nedovoljeni kaznivi obliki. Mizarju M. V. je plačala kupnino tako, da je na njegov ; račun davka odpisala neplačane zneske v višini 99 200 dinarjev. : Za prikritje svojih nečednih po- slov pa je v letu 1952 vpisala v bilanco lažne podatke in tako < prikrila svoje poneverbe. Obranova, ki se je dobro za- vedala kaznivosti svojega delo- : vanj a in ki je tudi dobro vedela za obseg poneverjenih zneskov, se je hotela odgovornosti izog- niti s tem, da je nameravala 9. 10. 1953 pobegniti v Avstrijo. Dosegla pa jo je vendar roka I pravice. Sodišče, ki ji je od- merilo štiri in polletno kazen, je upoštevalo njeno težko živ- ljenje v mladosti. Pri odmeri i kazni je upoštevalo tudi njeno I odkrito in skesano priznanje. Ni pa moglo mimo res obtežil- j nih okolnosti, da je bilo hudo i prizadeto družbeno premoženje, da je dejanja storila na pre- drzen način, kar vse pa bi bilo lahko mnogo manjše ob pazljivi kontroli vodilnih usluž\ encev, katerim je bila Obranova pod- rejena. Ker ta primer ni osamljen, bodi ponovno poudarjeno, da niso samo sodišča in notranji organi z organi javnega tožil- stva poklicani preganjati krimi- nal, ki prizadeva družbenemu premoženju občutno škodo. Vse- stranska kontrola s strani od- I govornih in vodilnih uslužben- cev je poleg osebne poštenosti in zavednosti porok za odpravo ali vsaj za občutno zmanjšanje gospodarskega kriminala. Pred- vsem v socialistični družbi je atribut poštenja odločilen. V tem duhu je potrebno delova- nje vseh, onim pa, ki te osnov- ne dolžnosti pozabljajo, bodo sodišča tudi v bodoče odmer- jala stroge in pravične kazni. V Kungoti pri Kidričevem so ustanovili kulturno- prosvetno društvo v sredo, dne 31. marca, so imeli v Kungoti ustanovni obč- ni zbor kultumoprosvetnega društva. V društvo se je takoj vpisalo 35 članov, ki so bili prav vsi na občnem zboru. Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik okrajnega odbora Ljudske prosvete tov. Jože Gre- gorc, ki je podal navzočim smernice za njihovo delo. V društvu že deluje dramska in glasbena sekcija. Dobro so že naštudiraU znano kmečko veseloigro »Dve nevesti«, ki jo bodo prvič uprizorili v nedeljo, dne 4. aprila, v Lovrencu. Tudi tamburaški zbor, ki šteje zdaj le deset članov zaradi pomanj- kanja inštrumentov, že prav pridno vadi in se bo kmalu pokazal v javnosti. Za svojega predsednika so si izvolili tov. inž. Antona Greifa, ki že vodi in poučuje v dram- ski in glasbeni sekciji. Novoustanovljenemu društvu želimo mnogo uspeha v njego- vem kulturnoprosvetnem delu na vasi. Tu ni potreben komentar, pač pa ukrepanje! Pri Ivanu Hrgula v Sodincih se nahaja Jože Cajnko, katere- ga je hot hlai>ca sprejel v hišo še njegov oče Franc okrog le- ta 1904. Vsa leta je Cajnko de- lal pri Hrgulovih in zaslužil le obleko m hrano, stanoval pa je v hlevu. Tam je imel slabo po- stel.io in dve konjski odeji Glede na starost in delovno dobo je bil Cajnko upokojen in je od 1. 1. 1951. leta dalje pre- jemal 5600 din pokojnine. De- narja seveda ni prejemal sam, temveč jih je zanj sprejemal Hrgula, ker da »Cajnko denar- ja ne pozna« in ga po njego- vem mnenju tudi ne potrebuje. Tako si je pridržal 35.866 din, ki jih je Cajnko dobil kot akon- tacijo na pokojnino za čas od 3. 4. 1951 do 3. 9 1953 Hrgula je verjetno mislil, da bo Cajn- ko kmalu Za vedno »upokojen« in da bo denar ostal njemu. Takšno ravnanje s strani Hr- gula napram Cajnku mimo trpijo bližjiji sosedje, ki o tem molčijo, m»d njimi celo Bez- jak. ki je član sveta za socialno skrbstvo pri obč. ljudskem od- boru Podgorci. -aa Naročnikom Naročniki, ki ne bodo porav- nali naročnine do 15. aprila 1954, ne bodo sprejemali več tednika. Naročnino lahko plačajo dnevno med 7. in 14. uro pri naši bla- gajni v Ptuju. Prešernova ul. 7, ali pa po poštnih nakaznicah, ki jih dobijo na vsaki pošti. Uprava Polovica stroškov Trgovski potnik: »Polovico denarja si prihranite, če kupite ta računski stroj.« Direktor: »Ali prihranimo po- tem vse stroške, če kupimo dva stroja?« Nesreča ne počiva Drevo je padlo na levo roko Francu Podobniku iz Franko- vec in mu jo poškodovalo. * Franca Smigoca iz Skorišnjaka št. 5, je sin ranil z nožem v roko in rebra. Ivanu Grešniku iz Ptuja. Lju- tomerska cesta 5, so poškodo- vale nogo deske, ki so se nanj prevrnile na igrišču. « Francu Guštinu iz Jelovca 20 je pri delu kamen poškodoval nogo. Neznane! so napadli z nožem Jožeta Drevenška in Franca Mlakarja iz Velikega Okiča in ju močno poškodovali, ko sta se ponoči vračala domov. * Verona Damič iz Ptuja. Hr- vatski trg 4, je padla in si po- škodovala nogo. • Jože Vinko iz Dežna 26 pri Podlehniku si je po nesrečnem naključju zlomil nogo. « Jožeta Kokota iz Hrastovca št. 120 je na vasi brez vzroka napadel z nožem Alojz Koletnik iz Hrastovca in ga je z njim za- bodel v želodec in roko. Vsem navedenim je nudila orvo pomoč ptujska bolnišnica. Nekai za naše male stražnik Igralci stoje v krogu (polkro- gu) in držijo naprej stegnjeoe roke. Eden je v sredini in sku- ša udariti onega po roki, ki ni I oazal. Ako gs je zadel £!re za- . deti v sredino Ako stražnik ! trikrat ne zadene, gre iz igre. Resnost Igralci sede v krogu Eden igralcev sedi v sredini in pokli- če enega izmed sedečih, nsj pride k njemti in pri tem ga skuša spraviti do tega. da bi se smejal. Ako pride poklicani do sredine, ne da bi se smejal, po- tem menjatf. vlogi Ako se prej zasmeje, poskuša srednji z drugim itd Kdor sedi, zgubi Igralci sede drug polep dru- gega na klopi. En Igralec teče ob klopi in skuša vsakega se- dečega udariti. Igralci takoj vstanejo in spet sedejo Kdor je bil udarjen, menja s teka- čem. Telefon Igralci stoje v več vrstah. Vsak prvi pove na uho kratko besedo svojemu sosedu, ta pri- hodnjemu in tako naprej do zadnjega Zmaga vrsta katere zadnii je prvi povedal pravo besedo. Kje si? Vsi Igrale! se prosto gibajo po prostoru. Eden izmed njih ima zaprte oči On zapoveduje: »Stoj!« jn vsi morajo ubogati. Na vprašanje n. pr »Ivan kje si?« se poklicani oglasi: »Tu- kaj!« in pri tem zasuče glavo, da s tem zavara slepega, če? da prihaia glas z drti^e strani. Sle- pi išče Ivana. Ako ga najde, menjata vlogo. Ako naleti na napačnega, začne igro znova. Osel, kdn te jaha? Na klopi sedi igralec, pred niim stoji drugi predklonien in ima obraz skrit v naročju sc^^očega Eden izmed i^ralrev ki stoie v -nolkrogu pred redečim, skoči o^lu na hr^et (sklonjenemu^ in vTvraša* »Osel. kdo t® jaha?« Ako osel udi s tem: izkušnjami. IZ POLENŠAKA Nedelja, 21. marca 1954. Prvi pomladanski dan; kako željno smo ga že pričakovali! Želeli smo, da bi se jutranja siva I megla hitro razpršila. Posebno I so si lepega dne želeli člani ; igralske sltupine RK na Polen- : šaku. Ves zinnskl prosti čas so se člani RK-igralci trudili, da so lahko v zadnjem času na- stopili pred napolnjeno dvora- no z igro »Hasanaginico«. Uspeh ni izostal, kar je v glavnem zasluga tov. Cičeve, ki je delo režirala. V nedeljo pa so igralci go- . stovaM v Juršincih. Tudi tu je bila dvorana napolnjena. Ljud- stvo se je ob koncu igre razha- jalo zado\'oljno. Dobili so zopet I kapljo znanja, kapljo umetniške 1 lepote. ' Eno in najvažnejše je, kar smo ob izvajanju »Hasanagini- ce« spoznali. Ljudje nifio željni samo komedij, raznih kmečkih iger, morda celo neprimernih za današnji čas. Tudi naš kmet, naš preprost človek si želi umetnosti; tudi on se hoče in se mora izživljati v dobrih, umetniških delih. Nekaj s področja prosvete in kulture v okraju Pri Svetu za prosveto je de- vetčlanski odbor za predvoja- ško vzgojo s predsednikom tov. Staničem Stanetom na čelu, ki bo organiziral mesečno logoro- vanje predvojaške vzgoje letos aprila. Ves mesec bodo logoro- vanje vodili rezervni oficirji, ker šolski upravitelji oziroma učitelji v svrho logorovanja ne bi mogli pustiti šolskega pouka Na predlog Študijske knjiž- nice bo v soglasju s Svetom za kulturo in prosveto pri OLO Ptuj v Ptuju ustanovljena po- sebna mladinska in pionirska knjižnica, ki bo v istem prosto- ru kot Ljudska knjižnica in bo J zajemala vse mladinske in pio- nirske knjige. Izposojala jih bo ! posebna knjižničarka. Otroške vrtce v ptujskem okraju bo inspiciral poseben in- špektor, ki je za to usposob- ljen. V sporazumu z MLO Ma- ribor bo Svet za prosveto na- stavil tudi v Ptuju tov. Herman Vido, ki je inšpektor za vrtce. Na pobudo Društva učiteljev bodo v bodoče sporazumno s I Svetom za prosveto sektorske konference učiteljev, ki so uspešnejše kot skupne uradne konference vsega učiteljstva v I okraju. Na sektorske konferen- j ce bo šel vedno zastopnik Sveta za prosveto in član Društva učiteljev. V manjšem krogu se laže diskutira. Stroški konfe- rence so manjši. Ostali proble- ' mi pa se itak rešujejo na red- nih upraviteijskih konferencah. SVEl^GALi-ELIS-THAnMA Novi eksperimenti — Nove »U^ikclje! Danes v petek, 2. aprila, ob 20. uri v Okrajnein gledali- šču v Ptuju. Prodaja vstopnic tri ure pred začetkom predstave pri gledališki blagajni. Okrajno gledališče Ptuj Petek, 2. aprila, ob 16. (4. uri): Pavel GoUa: »Jurčck«, mla- dinska igra s prologom v štirih slikah. Desetič. Sobota, 3. aprila, ob 20. (8.) uri: Pecija Petrovič: »Vozel«, va- ška šala iz liškega življenja v treh dejanjih. Zadnja ve- černa predstava! V vlogi Bojke gostuje Mina Jerajeva, članica Mestnega gledališča Celje. Nedelja, 4. aprila, ob 15. (3.) uri: Pecija Petrovič: »Vozel«, va- ška šala iz liškega življenja v treh dejanjih. Zadnjič! V vlogi Bojke gostuje Mina Jerajeva, članica Mestnega gledališča Celje. Četrtek, 8. aprila, ob 20. (8.) uri: Maurice Hennequin: »Slad- kosti rodbinskega življenja«, veseloigra v treh dejanjih. — Šestič. Nedelja, 11. aprila, ob 15. (3.) uri: Pavel Golia: »Jurček«, mla- dinska igra s prologom v štirih slikah. Zadnjič! Prodaja vstopnic pri gleda- liški blagajni dan pred pred- stavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. Rezerviranje vstop- nic v gledališki pisarni (tele- fonska številka 71) dnevno od 8. do 12. ure, razen ob pone- deljkih. Obvestilo Vse stanovalce mesta Ptuja v zgradbah Splošnega ljudskega premoženja obveščamo, da bo na oglasni deski Ljudskega od- bora mestne občine v Ptuju izobešen pregled kategorizacije stanovanj, ki bo na vpogled vsem najemnikom. Najemnik, ki smatra, da mu je bilo stanovanje nepravilno kategorizirano, ima možnost vlo- žiti pri tukajšnji upravi rekla- macijo do 30. marca 1954. To velja tudi za stanovalce, katerih stanovanja oz. z>?radbe preidejo s 1, aprilom v Upravo stanovanjske skupnosti. Vsi privatniki z 1- ali 2-st^»- novanjskimi hišami, kakor tudi podjetja in ustanove, čigar sta- novanja niso prišla pod upravo Stanovanjske rforpnosti, bodo o kategorizaciji posameznih sta- novanj naknadno pismeno ob- veščeni. Pogodbe za najemnino stano-' vanj bomo sklcjpali v mesecu aprilu 1954. UpraVa stanovan,iske sknT»w>stl Ali veste, v kateri špecerijski ti^ovi- ■ ni v Ptuju Vas najsolidneje postrežejo? PRI NAMI Na KVEDROVEM TRGU! MESTNI KINO PTUJ program filmov za mesee april: 2—5. aprila: amer. film »RDE- ČELASKA IN KAVBOJ«, ted- nik: »Nomadi malaj^e ^un- gle«. 6.-8. aprila: italij. film: »SA- NJALA SEM O RAJU«, ted- nik: »Prespa«. 9.—12. aprila: am bammi film: »DIVJI SEVER«, tednik: »V soncu višin«. 13.—15 aprila: amerSki film: »TAJNI TOVOR^r tednik: »29. november 1943«. 16.—19. aprila: Šved. film: »DO- BRI VOJAK BUM«, tednik: »Indijski kmet«. 20.—22. aprila- amer. film: »NA NEBU NI CEST«, tednik: »Rešilne kapljice«. 23 —26. aprila: am. barvni film: »PROTI VSEM ZASTAVAM«, tednik: »Zeleno zlato«. 27.-29. aprila: francoski film: »GOSPOD HULOT NA PO- ČITNICAH«, tednik: »Smu- čanje«. 30.4,—3.5.: italij film: »KAKO SEM ODKRIL AMERIKO«, tednik: »Sladkovodni ribiči«. Branik : Drava 10:1 V nedeljo dopoldan je bila na stadionu Branika odigrana trening tekma med obema žen- skima ekipama. Poteku igre re- zultat ne odgovarja. Ptujčanke niso igrale podrejene vloge. Lahko rečemo, da so bile v po- lju enakopravne Branikovim igralkam, toda pred golom niso znale realizirati vseh prilož- nosti za dosego gola, kakor to zna razigrano moštvo Brani- kovk. ki igrajo rokomet že peto leto. Časten gol za Dravo je do- segla Vajsbaher Mara. Drava je igrala z desetimi igralkami, od teh dve novi igralki, ki sta bili določeni za rezervo. Gra1e vre- den je .stav Sirovnik Silve, ki je soigralke pustila na cedilu, j zraven tega pa odvrnila še dru- go igralko, da ni od.šla v Ma- ribor. Upam. da odbor roko- metne sekcije to ne bo spregle- dal. Ženski ekipi pa želimo v bližnjem pr\'enstvu mnogo u.^ehov. zumi • V nedel.io I. kolo rokom«»tnec:a 1 prvenstva Slovenfj? za ženske Proletarec-ZagorJc : Dravc-Ptuj Tokma bo odigrana na stadio- ; nu S. d. Drave. ★ Apeliramo na športno jav- jnost. da čuva športne nan^ive na stadionu, posebno žično 'ograjo okrog igrišča. ZAHVALA Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan- cem za pKMnoč, za izraze so- čutja, vence in spremstvo na zadnji xx>ti ob smrti in pogrebu našega nepozabnega starega očeta, strica in očeta, 66-letnega Koletnik Franca j iz Vidma pri Ptuju, ki nas je ' po kratki bolezni nenadoma za (vedno zapt^il. Še posebej se zahvaljujemo gasilnim četam i iz Ptuja, Jurovc, Sd in Vidma . za vence in sprenMtvo ter tov. i Sodeč Ignacu z® govor ob od- prtem grobu. Zahvalo dolguje- mo tudi č. duhovn&oma iz Ptu- ja in Vidma za opravlj«! po- grebni obred. Žalujoče družine: Koletnik, Ulaca in LifriS Videm, Maribor. ZAHVALA Prferftna zahvala vsem, ki ste spremljali mojega stna Rudolfa Krajnca Iz Ptuja, občinskega delavca v pokoju, na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Sindikalni po- družnici mestne občine Ptuj za številno udeležbo na pogrebu ter za darovani venec. Žalujoči: mati, brat, sestra in sin. Objava Zaradi obširnega dela pri urejevanju katastra, ki bo slu- žil kot osnova za odmero do- hodnine, ne bo Katastrska uprava v Ptuju sprejemala y mesecu aprilu 1954 nobenih strank. Prav tako ne bo v tem mes^ cu mogoče izvršiti nobenih geometrskih meritev. Tajništvo za gospo^larstvo OLO Ptuj MALI OGLASI IZGUBILA SEM KNJIŽICO od kolesa št, 385643. Pošteni naj- ditelj mi jo naj vrne na na- slov: Vajshaber Antonija. Trg svobode 7, Ptuj. SOBOSLIKARSKI VAJENEC se sprejme v uk. Naslov v upravi lista. ZA POMOC PRI KMETIJSTVU vzamem dekle, staro do 14 let. Naslov v upravi lista, SOBO IN KUHINJO z \a-tom, blizu postaje Tezno. zame- njam za enako v Piu:u ali bližnji okolici, ali v O-Tnožu ali bližnji okolici. P:.=mpne ponudbe na upravo lista pod štev, 1902, PRODAM 1 ha sad-^rvo-snil-a s hišo. Informacije pri B.lcku v Gradiščah, p. Cirkulane. PRODAM polo\^čno l9stn''Hvo vile. Vprašajte v uprav; l..Tta kompi.eten Štedilnik s ploščami in kotli,?^o?n p-o- dam Infoirnaciis: Briv?'k: sa- lon Makovec. Pt-rii. Prosim najditelja rrK)jc ročne ure, ki S''-m jo izgubil na P.-e- gu med DESOM in želrznišk m \'iaduktOTn. da m; 'o vrne, — t Naslov v upravi lista.