Meglice stanovanjskega gospodarstva
V sredo, 6. januarja je bil skli-can posvet, katerega namen je bil, da predstavniki Samouprav-ne stanovanjske skupnosti Ljub-ljane pojasnijo nekatera vpraša-nja, ki so se oblikovala v javni razpravi in so del za drugi krog razprave o samoupravni preo-brazbi stanovanjskega gospodar-stva v Ljubljani. O slednjem se že dolgo lomijo kopja, mnogi pa se (tudi upravičeno) sprašujejo, v čem se bo izboljšala politika stanovanjskega gospodarstva, za katerega vemo, da ni rožnata. Zadnja leta smo gradili manj sta-novanj kot je bilo predvideno, vse manj je sfedstev za obnovo že obstoječih zlasti v mestnem jedru, in o stanovanjskih fondih
in akumulaciji sploh ne govo-rimo.
Srednjeročni plan stanpvanj-skega gospodarstva Ljubljane za obdobje 1986-1990 jeoblikovan skladno z določili Samoupravne-ga sporazuma o temeljih srednje-ročnega plana in planskih ele-mentov, ki so upoštevani pri oblikovanju Samoupravnega sporazuma. V letu 1987 so se s sprejemom obračunskega za-kona bistveno spretnenili pogoji gospodarjenja in zato tudi pogoji za oblikovanje načrtov stano-vanjskega gospodarstva.
Na podlagi Izhodišč za obliko-vanje resolucij o politiki uresni-čevanja družbenih načrtov občin
in mesta Ljubljane v letu 1988 ter na podlagi Analize uresniče-vanja družbenega načrta v letu 1987 in ob upoštevanju uresniče-vanja stanovanjskega gospodar-stva v letu 1986 in 1987 ter pro-storskih možnostih razvoja se načrtuje nadaljnji razvoj stano-vanjskega gospodarstva do leta 1990. Na oblikovanje načrta sta-novanjskega gospodarstva do le-ta 1990 bodo poleg naštetih sta-lišč v upoštevanih dokumentih vplivali tudi sistemski ukrepi, ki jih pripravlja zvezna skupščina in njeni organi z oblikovanjem anti-inflacijskega programa in pro-grama za stanovanjsko reformo. To je med drugim zapisano v Os-nutku srednjeročnega načrta sta-
novanjskega gospodarstva Ljub-ljane od 1986 do 1990 zoebalan-som za graditev in prenovo.
Program graditve stanovanj bo mogoče uresničiti le ob ne-spremenjenem obsegu združeva-nja sredstev po SaS, torej s pov-prečno stopnjo združevanja na osnovo bruto OD iz čistega do-hodka. Če bodo sredstva znatno manjša bo potrebno v letu 1988 po zaključnih računih za leto 1987 ponovno preučiti razmere na področju graditve glede zago-tavljanja sredstev. Poseben po-men v uresničevanju stanovanj-ske graditve bo zaradi spreme-njenih pogojev imela organizira-na zadružna gradnja, ki z večfaz-no gradnjo in porazdelitvijo fi-nančnih stroškov skozi daljše ob-dobje predstavlja ustreznejšo obliko v graditvi.
Toda v predvideni preobrazbi stanovanjskega gospodarstva, ko je govor tudi o enoviti Stano-vanjski skupnosti, je še tnarsikaj nejasnega, saj tako je bilo videti na posvetu, ki so se ga udeležili tudi predsedniki KK SZDL naše občine. Vse pogostejše pripom-be so letele na račun neuresniče-vanja že sprejetih programov, in, kar je v veliki meri tudi res, se po Osnutku hišne samouprave od-daljujejo od politike stanovanj-skega gospodarstva, kar pomeni, da že tako šibke hišne samoupra-ve bodo še bolj hirale, marsikje pa tudi zamrle. In prav na tem dokaj občutljivem področju sta-novanjske organiziranosti bo tre-ba marsikaj spremeniti, ker hišni sveti in skupnosti stanovalcev ne bodo hoteli več igrati vloge le izvrševalcev, temveč tudi enako-pravno in demokratično sodelo-vati v oblikovanju preobrazbe stanovanjskega gospodarstva.
Jože Čurin