Izhaja vsak. .redo.	LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO	Caaa lasaratomi cale
C e d a i Letno Dla 32.—,	'	strac Din 2000.—, pol stra-
polletno Din 16.—, četrt-	1 —	1	ni Din 1000.—, četrt strani
LtnV-b-Vo«no0"ekí^	Uredništvo in upravništvo: Maribor. Koroška cesta 5	RXW
račnn 10.603.	Teleioa interurbas 111.	d Tsaka besada Din 1.20.
^	1 «
Ob 10 Icfnlci našega kralja.
V nedeljo, 16. avgusta je preteklo 10 let, odkar )e nasledil Svojega slavno-junaškega očeta Petra Osvoboditelja njegov sin Aleksander I. kot kralj mile nam domovine Jugoslavije. Kot regent je vršil Aleksander dolžnosti vladarja že od leta 1914. Kralj Peter radi starosti in slabotnega zdravja tudi po ujedinjenfa Srbov, Hrvatov in Sloven
cev ni mogel sam načelo-vati srečni dobi, ko smo si obljubili bratstvo ter vedno zvestobo po zaključ-
ku svetovne vojne trije jugoslovanski bratje, ampak je prepustil to težavno in odgovornosti polno delo svojemu sinu in sedanjemu našemu kralju, te L 1920., na Vidov dan, je pozdra-
f
vila Slovenija prvič na
svojih tleh i ljubeznijo, udanostjo in največjim na-
fvd
ušenjem tedanjega re-
genta Aleksandra. Kralja samega je globoko ganil prvi pozdrav Slovencev in je po vrnitvi v Beograd poslal Slovencem zahvalo, v kateri pravi med drugimi •»Prisrčne In tople maniie-stacije ▼ Sloveniji so prodrle naravnost ▼ moj« src» in bodo ostal« t odi nek-brisne v mojem srcu.« " Ko s« j« nai kralj enkrat uveril na lastn« oči, da bij«
src« dobrega slo-
i
venskega naroda can),
obiskoval Slovenijo vsako leto la lata 1923. d j« izbral Bled kot svoj« poletno bivališč«. Dvorna uprava j« kupila na Bleda gradič Suvobor, kjer prebije kraljeva rodbina po možnosti celo poletja h tudi kralj sam, ako mu količkaj dopuščajo vladarski postL In Slovenija j« vesela In ponosna, da lahko tolikokrat tprejme ln obdrži v svoji sredini priljubljenega kralia.
Desetletnico vladanja našega kralja smo proslavili Si«» venci na slovesen način v cerkvah v nedeljo, dne 16. avgust% ko smo zahvaljevali ob petju zahvalne pesmi Vsemogočnega, da j« združil tri jugoslovanske brat« pod žezlom kralja Ifl vladarske hiše Karagjorgjevičev. Slovenska mesta so proslav*
ljala 10 letnico s slove* nimi obhodi« z napovedmi odkritij spomenikov kralj« Petru Osvoboditelju ia otvoritev raznih dobrodelnih zavodov, ki bod« posvečeni spominu desetletnic« vladanja našega kralja. Vsaka župnija, vsako bralno društvo, vsaka organizacija in vsaka vas j« slavila pomenljivi jubilej po svojih močeh v prisrčnosti in hvaležni vdanostL Vsem premnogobroj-nim čestitkam k desetletnemu vladarskemu jubileja našega kralja se pridružuj« tudi najstarejši budite!), učitelj in voditelj štajerskih Slovencev »Slovenski Gospodar« in mu kliče n» vdušenoi »Živel kralj Al«» ksander L in vladaj z božj« pomočjo in blagoslovom nad Jugoslavijo po željah tebi udanega naroda!«
Roje» je bil kralj Aleksander dne 17. decembra 1888 na Cetinju kot četrti sin tedanjega kneza Petra Karagjorgjeviča in njegove soproge kneglnj« Ljubic« Zorke, hčerke črnogorskega kralja NI-kol«. Kot mlad deček je šel Aleksander skupno s svojim bratom Djordjem v Petrograd, kjer sta bila oba na dvoru pri poslednjem ruskem carju Nikolaju II. Pod kraljevanjem svojega očeta Petr» je postal žent leta 1914.
V NAŠI DRŽAVI.
Obljube glede napadov na jugoslovanske vlake. V Curihu v Švici je v sredini minulega tedna zborovala konferenca mednarodne zveze za osebni promet, ki je razpravljala o pritožbah Jugoslavije radi napadov na jugoslovanske vlake. Posvetovanj so se udeležile: francoska, nemška, avstrijska, madžarska, čehoslovaška, švicarska in jugoslovanska železniška uprava. Zbrani zastopniki so sklenili ostre ukrepe, da se preprečijo za bodoče .taki primeri. Vse železniške uprave so se morale zavezati, da bodo izvajale najstrožje nadzorstvo in skrb za to, da se onemogoči vtihotapljenije peklenskih strojev v vagone. Po izvedbi teh sklepov bo zopet obnovljen promet direktnih vozov po Jugoslaviji.
Kmetijska razstave z državno pod-poro. Kmetijsko ministrstvo bo podpiralo prirejanje kmetijskih razstav, in sicer vinogradniških, poljedelskih, sadjarskih in sočivnatih. Najboljši razstav-Ijalci bodo prejeli nagrade. V Dravski banovini bodo te razstave: v Kraniju, Krškem, Celju in Murski Soboti. V vseh teh krajih dobe odbori za prireditev razstave preko banske uprave za vsako razstavo 15.000 Din za nabavo: se-inenja, orodja, diplom in iz teh 15.000 Din se bodo podeljevale še tudi nagrade.
v BRUSIH DRŽAVAH.
Najožje socMcvanje evropskih velesil. Zadnjič smo poročali o zaključku pose t a nemškega kanclerja in zunanjega ministra v Rimu. Sedatj raznaša časopisje v svet vest, da še bosta ta mesec posetila Berlin francoski ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand. Temu zadnjemu obisku francoskih državnikov pripisujejo posebno važen pomen. Ob tej priliki bi naj prišlo med štirimi velesilami: Francijo, Nemčijo, Anglijo in Italijo do jamstva, da ne bo nobena od veselil v dobi 10 let podvzela nobenih važnejših korakov ne v zunanji, ne v notranji politiki, ne da bi se preij dogovorila z drugimi velesilami. S tako pogodbo bi bil zasiguran mir v Evropi in v tej dobi bi prišlo do tako tesnega sodelovanja med evropskimi državami, da bi bila za bodočnost izključena vojna nevarnost.
Hcoverjev načrt dejstvo. O Hooverje-vem odložilnem načrtu plačevanja vojnih odškodnin za eno leto smo že ponovno govorili. Zborovala je zadnje dni v Londonu posebna konferenca strokovnjakov, ki je proučevala načine praktične izvedbe Hooverjevega načrta. Londonska posvetovanja strokovnjakov so zaključena ter podpisana in stopijo takoj v veljavo. Mednarodna banka za plačila je že naprošena za praktično izvršitev Hooverjevega načrta. Istočasno kakor Nemčiji se dovoli za eno leto odlog plačil vojnih odškodnin tudi Bolgariji ter Madžarski. Jugoslavija je predložila v očigled zgorajni londonski konferenci ugovor, v kate-
rem odklanja Hooverjev načrt, dokler ne bo uvedena pri voljno odškodninski banki kreditna pomoč za Jugoslavijo v nadomestilo za izgubo, ki jo je prinesla amerikanska odložitev plačevanja vojne odškodnine za dobo enega leta.
Za ozdravljenje nemških financ. Po
priporočilu baš omenjene londonske konference Nemcem za ozdravljenje financ ne bo le dovoljeno podaljšanje kratkoročnih kreditov, ampak bodo sestavili bančni strokovnjaki velikopotezni načrt za obnovo nemških financ, za kar bo potrebno veliko mednarodno posojilo v znesku 40 milijard Din.
Istočasno kakor Nemčija je zašla tudi Madžarska v finančne težkoče, ki se nočejo poleči. Madžarski narod odklanja v bojazni pred državnim bankrotom papirnati denar in sprejema v plačilo le kovanega. Ljudje so zbegani in kupujejo na debelo: obleko, živila in druge življenjske potrebščine iz strahu, da bi ne nastalo tako pomanjkanje, kakor ga je bilo občutiti v Nemčiji, ko je izbruhnila finančna kriza. Madžarska stoji na robu propada, ako ne dobi v najkrajšem času velikega inozemskega posojila, za katerega se že pogaja dalje časa.
Neva prijateljska pogodba med Madžarsko in Avstrijo stopi 27. t. m. v veljavo.
Iz španske republike. Španska vlada namerava izpeljati agrarno reformo potom posebne odredbe, ker ne more čakati tako dolgo, da bi sprejela ustavodajna skupščina po bogznaj kak9 dolgoveznem prerekanju zakon o agrarni reformi. Vzrok za povspešen postopek vlade (je iskati v tem, ker žene olajšanje agrarne reforme revnejše kmečke sloje v revolucijo; na drugi strani pa se bojijo veleposestniki, da jih ne bi ustovotvorna skupščina preveč ostri-gla, zapuščajo svojo posest in to lahko dovede do gospodarskega poloma. Po vladnem'načrtu bi naj imela agrarna reforma moč za nazaj, in sicer od 14. aprila t. 1. Višek zasebne lastnine bi znašal 400 ha za pašnike, 300 ha za njive, 200 ha za plantaže v industrijske svrhe in 100 ha za vinograde.
Iz Indije pred londonsko konferenco. Že ponovno smo poročali, da bo glavni zastopnik koristi Indije na letošnjih posvetovanjih v Londonu, znani Y<>di-telj indijskih nacijonalistov Gandlii. Gandhi se pa pred odhodom na Angleško nekaj kuja in izjavlja, da mu vest ne dopušča, da bi se podal v London, predno se ne spravi z muslimani. Indijski muslimani so namreč sklenili na posebnem kongresu, da se ne bodo udeležili konferenc v Londonu, dokler ne bodo sprejete njih zahteve po avtonomiji že v naprej vsaij načelno. *
Slraiis® p©plawa na
KHafšffem.
Kitajci so pretrpeli v zadnjih letih vse mogoče grozote neprestanih državljanskih vojn, lakote in bolezni. Vse prest?~o trpljenje zadnjih let ni niti senca^apram strašni poplavi, ki je ob-
iskala neizmerno Kitajsko zadnje dni. Letos se je obetala zelo dobra riževa žetev, katera je popolnoma pokončala poplava kitajskih veletokov. 18 tisoč kvadratnih milj najbolj rodovitnih polj je pod vodo. Valovijo je porušilo nad 4 milijone stanovanjskih hiš in 23 milijonov ljudi je prdmorano v smrt od lakote. Število smrtnih žrtev se ne da oceniti, a je bogznaj kako visoko, ker so izginile neštevilne naselbine pod vodo in je v nevarnosti gotovo 50 milijonov prebivalcev. Poplava zavzema vedno večji obseg, ker še dežuje. Reke so spremenjene v morja, na katerih plavajo človeška trupla, živali, hišno orod-Ije, drevesa itd. Voda je celo naplavila krste iz pokopališč, katerih se poslužujejo begunci za rešilne čolne.
Med begunci so izbruhnile bolezni in predvsem doslej nepoznana kužna bolezen, ki kosi med izstradanim narodom.
Vsi inozcmci zapuščajo na vojnih in trgovskih ladjah prizadeta in ogrožena mesta ob veletokih in ob morski obali. Dosedaj je poplavljenih 22 neizmerno razsežnih pokrajin.
Prizadeti kraji so popolnoma odrezani od sveta in je vsaka pomoč izključena. Še taisti, ki so se rešili potopa, bodo umrli od lakote. Vlada v Nan-kingu zasleduje z vojaškimi letali gi-banlje vode in izdaja navodila za izpraznitev ogroženih krajev.
Tokratna poplavna nesreča, ki je zadela že itak upostošeno in izstradano Kitajsko, je največja zadnjih 100 let.
Radi spora med Vatikanom in Rimom ije razneslo časopisje vest, da se bo podal Mussolini sam k papežu. V očigled tej vesti trdijo kardinali, da ne bo šel Mussolini k papežu v avdijen-co. Obče pa pričakujejo pričetek novih službenih pogajanj med Vatikanom in Rimom, ker neslužbeno se že vodijo dalje časa. Najbolj trd oreh glede sporazuma med Mussolinijem in papežem bo vprašanje vzgoje mladine, ker papež tozadevno ne more popustiti, diktator Mussolini pa noče.
Kaj čaka katoliško Cerkev v Špajiiji? Za ustavodajno skupščino na Španskem pripravlja parlamentarna komisija posamezne člene nove ustave. Od te komisije je že sprejet oni člen ustave, ki določa, da bo podvržena Cerkev društvenemu zakonu, redovi se bodo razpustili in njih premoženja bo državna oblast zaplenila.
Sv. Avguštin v Halozah, V vročih poletnih dne-vih hité meščani v hribe, planine. Hrepene po čistem zraku in lepem razgledu. Mi kmečki ljudje imamo vse poletje soinca in zraka dovolj. Vendar pa tudi radi hodimo zlasti na take griče, kjer se \ žarnem solncu blišče bele cerkvice. — Cerkvica vrh goré, cerkvica bela, vsak dan pozdravlja te duša vesela. — Tam uživamo lepoto božjega sveta in sé čutimo bliže Bogu. Na gori lažje molimo. Tudi naš Gospod je rad hodil molit na goro. Na
M&jdiea se Hšpa.
Majdica se pripravlja z mamico za izprehod. Obleče čisto opravo in v/esnici aražestno izgleda. Med * potjo vsi znanci občudujejo njeno novo oblekco. „Saj ni nova, samo s Schichtovim Radionom je oprana" odgovarja ona vsa ponosna in vsi se z odobravanjem smejejo mali Majdici.
H T O V
pgf^g
IN VARUJE Pm\lQ ZAJAMČENO BREZ KLORA
gori občutimo božjo pričujočnost in božjo vsemogočnost. Častilci sv. Avguština! Cerkvica vrh gore, cerkvica bela vas vabi letos na tridnevnico. Nc samo v nedeljo, že v petek in v soboto, torej 28,, 29. in 30. »vgusta se bo v njej obhajalo slovesno avguštinsko proščcnje. Vsak dan bodo svete maše in pridige. V petek, na god sv. Avguština pričakujemo naše ljube sosede od vseh strani. Ako le mogoče, pridite v procesijah, da si izprosimo boljše čase! Stiskani smo od vseh strani! Razumevanja ne najdemo nikjer! Pastirji narodov ne vedo pomočil S tem večjim zaupanjem se obrnimo k Dobremu Pastirju in njegovim svetnikom! On, Vsemogočni, naj se nas usmili. Na pri-prošnjo sv. Avguština naj nam skrajša sedanje hude čase. Zato v duhu pokore pohitimo na goro k velikemu spokorniku sv. Avguštinu. Na goro, na goro, na strme vrhč---i
Drnštvo katehetov lavantiske škofije.
Na občnem zboru društva, ki se vrši v pondeljek 24. avgusta 1931, v škofijskem dijaškem semenišču v Mariboru, Koroščeva ulica 12, bosta podana naslednja referata: 1. Realizacija katoliške življenjske misli med mladino. 2. Socialne vzgoijne sile in metode krščanstva.
Škofijska zveza društva »Krščanska šola v Mariboru« ima občni zbor 24. avgusta ob 9. uri v škofijskem dijaškem semenišču v Mariboru.
Tabor treznosti bo 23. avgusta na Kumu. Tega tabora se bodo udeležili tudi Hrvati in besta sodelovali dve godbi iz: Zagreba in Zidanega mosta.
Zveza frontnih bojevnikov je zborovala na Brezjah 15. avgusta in se je zbralo pod vodstvom generala Maistra 6000 fantov in mož, ki so se udeležili svetovne vojne.
V kn. šk. diješko semenišče v Mariboru so feprejžti: Ivovič Aleš iz Zg. Doliča, Greif Ivan iz Št. Janža na Dravskem polju, Lah Ivan iz Sv. Petra pod Sv. gorami, Drenovec Franc iz Rajhenburga, Kcnprivnik Drago iz Št. Ilja pod Turjakom, .Šijanec Alojz iz Št. Jurja ob Ščav-nici, Domik Franc iz Marenberga, Berce Jo-fcef iz Središča, Bevc Franc iz Crešnjevca, Cukala Alojz od Sv. Jurja ob Taboru, Čakš Jožef iz Šmarja pri Jelšah, Gorič Julij iz Vran-Ekega, Hental Jožef iz Sv. Vida pri Ptuju, Jaušovec Anton iz Sv. Križa pri Ljutomeru, Stvarnik Zdravko iz Šoštanja, Šmigoc Franc iz Kapele, Vesenjak Jožef od Sv. Marjete na Dravskem polju, Šuler Anton iz Šmartoa pri Slovenjgradcu — Sprejemni izpiti za prvo-Solce se vršijo na državni klasični gimnaziji v Mariboru 2. avgusta ob 8. uri zjutraj. Vsi tukaj navedeni prvošolcl so že sprejeti na gimnazijo, kjer jih je dalo vpisati podpisano ravnateljstvo. — Ravnateljstvo dijaškega semenišča v Mariboru.
Hči z motiko nad mater. V Novi vasi pri Mariboru je obiskala 60 letno po-sestnico Elizabeto Uršič njena hčerka. Med obema ženskama je došlo do prepira, med katerim je obdelala hčerka tako mater z motiko, da so morali starko prepeljati v bolnico.
Tihotapci In financarji so se srečali ob meji pri Sv. Križu nad Mariborom. Šlo je za tihotapljenje 2 kg saharina, 1 kg taboka šnofanca, 200 komadov užigalnih kamenčkov in še za razno
drugo drobnarijo. Finančna straža je po prekoračenju naše meje zaustavila Otona Rozmana in dva brata Škrlec. Škrlecema se je posrečil pobeg, Rozmana je j>a straža zajela. Financarji so oddali na begunca 6 strelov, so prejeli tudi odgovor s kroglami in pri Rozmanu so našli samokres z 10 naboji. Rozman je bil obsoiji&n na 57 tisoč Din globe ali na leto dni zapora.
Požar v mariborski okolici V nedeljo, 16. t. m. zjutraj je izbruhnil požar na domačiji Franca Kocka na Zrkovski cesti v Pobrežju pri Mariboru. Plameni so objeli gospodarsko in stanovenjsko poslopje in znaša škoda 80.000 Din.
Obračan z nezvestim zaročencem
pred sodiščem. Posestniški sin Franc Jančič iz Gačnika pri Jarenini in po-sestn. hčerka Karolina Šibek iz Jare-nine sta si bila dobra. Ko je pa Šibe-kova zvedela, da gleda njen zaročenec po drugi, ga je pričakala 25. maja t. 1., ko se je vračal z drugimi od službe božje. Ker se Jančič na zmenil za klice dekline, naj počaka, je ta stekla za njim, potegnila samokres in ga sprožila na razdaljo treh korakov proti Janči-ču. Krogla je šla tik ob levi strani glave. Ko jo je hotel napadeni razorožiti, je sprožila v drugič, a je tokrat samokres odrekel. Obtoženka je bila 11. avgusta od senata mariborskega sodišča obsojena na 6 mesecev zapora.
Vlom. V noči od 16. na 17. je bilo vlomljeno v trgovino Lorber v Št. Petru pri Mariboru. Plen vlomilcev je znaten.
Pri šolskih sestrah v Melju v Mariboru št. 74 bo vpisovanje otrok za otroški vrtec dne 1. septembra, za šolsko leto 1931-32.
Električni tok ubil 17 letnega fanta. Pod nadzorstvom monterja je pomagal 17 letni Franc Draubacher pri snaženju električnega voda iz Vuhreda na Vu-zenico. Po neprevidnosti se je dotaknil fant žic in napetost 3000 voltov je neprevidnega takoj ubila.
Z vojaškim bodalom. Posestnik Anton Bolšnik iz Spodnjega Prebukovja pri Slov. Bistrici in njegov svak Simon Erker sta se sprla in stepi a. Erker je zagrabil ker se je vse vršilo v njegovi hiši, staro vojaško bodalo in zadjjal z njim Bolšniku nevaren zabodljaj v trebuh. Težko ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer ie umrl.
Nezaanega utopljenca je naplavila Mura v Ižakovcih. Utopljenec je star 25 do 30 let, kostanjevih las in visok 170 cm.
Vfecdljaj s trsom povzročil smrt. Na
trnu se je zbodla 53 letna Alojzija Maric iz Murske Sobote. Malenkostna rana je povzročila zastrupljenje krvi in je umrla ženica kljub pomoči med hudimi bolečinami.
Vlomilci z vozom. V noči so obiskali vlomilci trgovino Antona Korošča v Maloharni pri Konjicah. Odnesli so ia trgovine veliko manufakturnega blaga, liestvine ter 1000 Din gotovine. Plen so odpeljali drzneži na lojterskem vozu v smeri proti Oplotnici, Ločah in Rogaški Slatini. Korošec je oškodovan za več deset tisoč dinarjev.
Vlomilca so izsledili. Dvakrat je že bilo to leto vlomljeno v podružno trgovino na Topolšici, ki je last trgovke Ivanke Mravljak iz šeštanja. Orožni-štvo je sedaj izsledilo pravega vlomilca v osebi Boštjana Gilenšeka, ki se &e zadržaval v zadnjem času pri raznih kmetih v Št. Florjanu pri Šoštanju. Cilenšek priznava dejanje, ker so. našli orožniki pri preiskavi sod, ki je bil poln raznega blaga za moške in ženske obleke, sladkorja in drugega drobiža!
Slamnata streha v plamenih. Vsled isker iz dimnika se je vnela slamnata streha na stanovanjski hiši posestnika Gračnerja v Medlogu pri Celju. Celjski gasilci so ogenj naglo pogasili.
Nogo si je dvakrat zlomila pri hoji navzgor gospa Fanika Petz iz Dobrne pri Celju.
Požar je uničil na praznik, dne 15. t. m. hišo in marof pri Braslovčah,
Ngv, moderni vodovod gradijo v Črni pri Prevaljah na Koroškem.
Vlak je povozil na Veliko Gospojnico med postajama Paška vas in Šoštanj neznanega moškega. Teško poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnico.
Smrt pod vozom. V Penku pri Šoštanju je našel 10. avgusta smrt pod težko naloženim vozom Anton Babič, posestnik v Braslovčah.
Zavod šolskih sester v Celju sprejema v svoj internat gojenke, ki obiskujejo osnovno, meščansko, trgovsko šolo in gimnazijo. Učenke za osnovno in meščansko šolo morajo biti v zavodu 2. septembra.
Nesreča avtoomnibusa, V soboto, dne 15. t. m. se je vršila v Št. Petru pod Svetimi gorami sokolska veselica. Ko so se vračali izletniki zvečer ob 10. uri v celj-»kem avtoomnibusu, je odpovedala avtomobilu zavora na nevarnem hribu Sko-ječno blizu Sv. Petra. Avto se je e 20 osebami skotalil v 10 m globok jarek. — Težko poškodovan je bil le en potnik, drugi le lažje.
Kolesar in motociklist sta nevarno trčila skupaj v Stranjah pri Kamniku. Hudo poškodovan je obležal kolesar Ivan Potočnik, trgovski sotrudnik v Kamniku.
V avtomobil ljubljanskega mesarja Ja-vornika se je zaletel v Zagorju ob Savi na ovinku kolesar in rudar Grošelj. Kolesar
!e prebil z glavo šipo pred sedežem šo-erja, si je zlomil roko in so ga težko ranjenega pripeljali v ljubljansko bolnico.
Mlada žrtev Save. V Ponovičah pri Litiji na Kranjskem je utonil pri kopanju v Savi gojenec deškega vzgajali-šča Viljem Lobod. Tovariš ga je skušal rešiti, a ni šlo.
Puška se je sprožila pri čakanju na srnjaka gospe Zori Lukmanovi iz Ljubljane in jo je krogla smrtno zadela v prsa.
Skočil iz vlaka radi jetičnosti. Beograjski kavarnar Zarija Trpkovič je poslal radi jetičnosti svojega 20 letnega sina Andreljko v zdravilišče Topolšica pri Šoštanju. Ker Je bil sin od jetike preveč napaden, Je bil oče pozvan, naj pride po sina, ker bi bilo zdravlje-
nje zaman. Na povratku med vožnjo z brzovlakom med Zagrebom in Beogradom je Trpkovičev sin neznanokam izginil. Oče je v noči med omenjenima postajama spal In sin je najbrž se pognal iz drvečega vlaka in si končal sam življenje.
Pijanost — jeza in nož. Na Viču pri Ljubljani se je vrnil domov iz krčme Janez Punce m je srečal za svojo hišo brezposelnega čevljarskega pomočnika, sedaj poljskega delavca, 37 letnega Franca Volč. Izbruhnil je med obema prepir, Pance je potegnil nož in pre-rezal Volči vrat. Enega so prepeljali v bolnico, drugi je romal v zapor.
Rudar se je obesil. V gozdiču pri Kočevju so našli otroci obešenega 47 letnega rudarja Ivana Pavliča, ki je postal samomorilec iz obupa. Pavlic je bil odpuščen iz službe kočevskega rudnika, kjer je bil uslužben je 15 let.
Padel v lonec vrele vode. Na Jesenicah na Gorenjskem je padel dve in pol letni sinček delavca Franca Prežlja v lonec kropa in je otrok kmalu za tem umrl na posedicah opeklin.
Velik požar. Dne 15. t. m. je uničil ogenj v vasi Podturn pri Novem mestu posest-nici Ivani Goršetovi: hišo, hlev, pod in kaščo. Njenemu sosedu Janezu Pircu sta pogorela hlev in pod.
Huda železniška nesreča. Dne 16. t. m. ob 4. uri zjutraj je zadel pri Leobnu brzovlak ob tovornega. Nesreča je zahtevala 12 mrtvih in 10 ranjenih.
A: »Zakaj pa imate okno odprto? Zunaj je štiri stopinje mrzlote.« B: Res. Zunaj je 4° R, v hiši pa 11° R, in potemtakem imamo 153R toplote.«
Z veseljem. Mlada, lepa deklica zaliva rože na oknu v pritličju Pride mimo mlad gospod in se ustavi: »Lepo dete, bi li vi ne ravnali z menoj tako ljubo kot z vašimi rožami?« »Rada», odvrne deklica in vlije tudi na njegovo glavo ročko vode.
Stara navada. Trgovčeva hči ter kot taka tudi vzgojena, poročila je nekega meščana, ki pa je kmalu po poroki z avtom smrtno ponesrečil. Hči-vdova je brzojavila svojim star-tiem: »Janko danes u-bit, cestna nezgoda. Izguba krita z zavarovalnino.«
V višji dekliški šoli.
Učitelj: »Kaj nas uči prilika o modrih in nespametnih devicah.« — Učenka: »Da moramo vsako uro pričakovati ženina.«
Ifapad na ekspresni vlak Basel—Berlin. NemSkl narodni socijalisti so bili
riprlčanl, da s« vod ▼ vlaku nemški kanclor dr. Brüning, a so se varali In bilo ranjenih 78 oseb. Slika nam kaie zgoraj vsled eksplozije bombe pre-jnrnjene vagone; spod al na dolžino tri metre raztrgane tračnice.
Zahvala. Nešteto prijateljev se me je spomnilo ob moji petdesetletnici. Nemogoče se ml je vsem zahvalita pismeno. Bodi vsem izrečena prijateljska zahvala, osobito tovarišem iz mladih dni In izza dobe borbe. — Franjo Zebot
Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela naslednje podpore: Karol Marvrič, šolski upravi« lelj, Gornja Radgona 50 Din; Matija Zemljič, žpk. 25 Din; dr. Fran Hojnik, odv. 100 Din; Ivan Vogrinec, žpk, Radmirje 50 Din; Polak Fran, žpk, Sv. Janž, 10 Din; Ratej Franc, Preval je 50 Din; Okrajna hranilnica Slov. Bistrica 500 Din; pekarna Mislej 150 Din; inž. Kukovec Janko 100 Din; Okrajna hranilnica Slovenjgradec 200 Din; Lončarič Jože, župnik Sv. Jedert 50 Din; trgovina Pinter in Lenard 1173 Din; Plemelj Josip, posestnik 144 Din; dr. Franjo Lipold, odvetnik 1020 Din; neimenovani v Ljutomeru 50 Din; Josip Weixl, dekan kot »kruh sv. Antona« 50 Din; Kolarič Ivan, posestnik, Križevci 20 Din; Kari Kreft, na večeru gospodinjskega tečaja 155 Din; M. L., Vram 500 Din; učiteljstvo meščanske šole Me-živa 40 Din; dr. Josip Povalej, fin. dir. 200 Din; Celjkka posojilnica 1000 Din; Hraniln. Šmarje 100 Din; dr. Kac Viktor, zdravnik 300 Din; Franjo Mastek, trgovec 50 Din. Vsem prijateljem revnega dijaštva iskreno Bog plati!
Dr. Anicn Erovat, ordinarij bolnice križnl-škega reda, je odsoten od 10.—31. avgusta. V tem času se" ne bo sprejemalo operativnih slučajev v bolnico v Ormožu.	1205
Dobra in skrbna mati daje svojim otrokom piti Radensko Gizela mineralno vodo ali samo ali pomešano s sadnim sokom. To otroka osveži, daje apetit in pospešuje prebavo.
Zopet došlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Trpinovem Bazarju, Maribor, Vetrinjska 15. 370
mm
v ste-
ni ImM v NcmOlL x
Vinogradništvo po sedanjih vinorod-' nih krajih Nemčije je zelo starega^izvora. Kamorkoli so prodrli rimski osvo-jevalci, so zasadili vojaki tudi trtoJ Rimski cesar Probus (276—282) je bil poseben prijatelj vinogradov in je za-' ukazal, naj se zasadi trta od Donavi, srednjem Renu in ob reki Mozel in to seve na za to prikladnih krajih. In stari Nemci, predvsem oni, ki so se po-kristjanili, so radi opustili svoj med ter pivo in se oklenili vina. Žalibog so izbrali že tudi stari Rimljani za nasad vinogradov pokrajine, ki nikakor niso bile za to. Predvsem so zagrešili to napako na Bavarskem. Kakovost bavarskega vina je bila tako slaba, da ga je imenoval srednjeveški šaljivec v nasprotju z obče znanim italijanskim vinom »Kristusove solze« — »solze sv. Petra«, opiraje se na sv. evangelij, ki pravi: »Peter se je bridko razjokal.«
Ker je bilo v starih časih neznano strokovnjaško postopanje z manjvrednimi vini, je pač razumljivo, da je prišlo brezvestnim vinogradnikom zgodaj na misel: kisla, kalna in sploh slaba vina zboljšati na umeten način. Dovoljeno je bilo v srednjem veku do-djati vinu: mleko, Jajca ali moko. Prepovedan Je bil dodatek: žvepla, kislin in zdraviju škodjivih primesi.
Napram guljuflvim ponarejevalcem vin so postopali z vso strogostjo. Ena najbolj starih odredb proti ponareje-
valcem vin je Iz leta 1372 in jo je izdal škof Gerhard iz Wurzburga. Njegova odredba je naperjena proti vsakemu, bodisi, da je duhovnik ali lajik, gospod ali ženska ali hlapec in grozi ponarejevalcem z globo dveh šilingov na vedro ponarejenega vina.
Posluževali so se tudi uničenja ponarejenih vin. Dne 6. januarja 1440 so iizbili v Nurnbergu dno iz štirih velikih 'sodov, ker je bilo vino v njih nedovoljeno zmešano. Slučaji, da bi se pokvarjeno in ponarejeno vino razdelilo med [reveže, niso znani, ker je pokvarjeno [vino tudi skrajno škodljivo zdravju. Zgodovinsko potrjeno je, da je moral «biberaški krčmar leta 1482 na povelje :Sveta (oblasti) izpiti 6 meric od njega ponarejenega vina in je tudi na posledicah umrl med strašnimi mukami.
Mestni svet v Frankfurtu ob reki Main je bil tako strog, da je pustil od časa do časa pregledati vse mestne kleti od posebnih zaupnikov, da bi ne bilo 'kje vkleteno ponarejeno vino. Ako so odkrili kje sod spančanega vina, ga je odpeljal konjederec izven mesta in ga spustil po tleh.
Kljub strogim odredbam proti, pa je Vedno cvetela umetnost ponare je vanja iVin.
Velenje. Tukajšnji živinorejski rodovniški Ibdsek kmet podružnice Velenje se prav marljivo pripravlja na veliko razstavo rodovniške živine dne 6. oktobra ob 10. uri popoldne na Sejmišču v Velenju. Odsek se je ustanovil 2. februarja tega leta, izvolil je v odbor same delovne gospodarje in rodovniško komisijo, kamera je potem po večdnevnem pregledovanju in ocenjevanju sprejela v rodovnik 110 krav, |v prvi vrsti izrazito dobrih mlekaric m ari j a-jdvorske pasme v tem okolišu in iz &t. Janža, [kjer se je našla deloma najlepša živina. Vsak [živinorejec je dobil mlečno kontrolo, kakor se Ue izkazalo po naših agilnih mlečnih asistentih Glažerju Francu in Breclnu Mihi vodijo (vsl točne zapiske namolzenega mleka Glede tega se opozarjajo val člani, da koncem me-feeca skupno zapišejo množino mleka od vsake krave posebej ▼ ca to določeno rubriko, iker se bo na razstavi glasom mlečnih kontrol najbolj ocenjevala živina Navedeno naj l>o tudi > čim se običajno krmi, vožnja, bre-•joat itd. Po zapiskih mlečnih asistentov imamo krave, ki dajejo sijajne množine mleka, 'do 18 litrov dnevno ob čisto navadni suhi In sveži krmi. Od krav, ki se bodo tekom časa izkazale v vseh ozirlh, zlasti pa na mlečnosti najboljSe, zavisi v odbiri naša bodočnoet Od-eekov odbor posreduje tudi pri nakup« In prodaji plemen istega blaga, zato je v interesu .vsakega člana, ki ima kaj dobrega za oddati, 'da sporoči odseku ln ravno tako m naj kupci t zaupanjem obračajo na odsekov odbor, ki bode vedno glasom rodovnika Imel na razpolago podatke krav, odnosno njih zaroda namenjenih ta prodaja Poprej ko s« bode vrMl» razstava, bo rodovniška komisija de enkrat pregledala vso vpisano livino. Katera ne bo Odgovarjala, se jo bo kratkomalo črtalo. Zato le tembolj važno aa vse člane odseka, da • podvojeno ljubeznijo negujejo svojo živino, ttaatl m Jmt »o ta nagrade predvidene lepe
podpore. Želeti je, da se med člani razvije borba za prvenstvo, da že v itak po naravi krasni šaleški dolini pokažemo svetu še vrste najlepših odbranih živali <— po drugih pa-semskih okoliših večkrat grajane, za mleko pa skoraj najboljše marijadvorske pasme. Pri žene naj se tudi odboru naprej star zarod od mater vpisanih v rodovnik, ker bode dana možnost odbrano živino prodati, odnosno kupiti.
Poročilo o stanju hmeljskih nasadov od
15. avgusta 1931. Obiranje hmelja je v polnem teku. Potom posebnih lepakov je Hmeljarsko društvo vsem hmeljarjem nujno priporočalo, da naj obirajo le zreli hmelj lepe barve ia normalne velikosti. Vse druge kobule pa naj puste na drogih. Vsled tega bo letos najhitreje ostalo 30 do 40% neobranega hmelja, kar nekaj pomeni, ako se pomisli, da se je s hmeljem zasajena ploskev od leta 1929. skrčila skoro za 50%. Obrani hmelj bo najboljše kakovosti. Posamezni nakupovalci so že došli. * Ustanovitev mlekarna v Slovanjgrsdcu ima v načrtu živinorejska zadruga, ki bo priredila tozadevno posvetovanje v Zadružnem domu v nedeljo dne 23. avgusta ob pol 10. uri dopoldne. K posvetovanju in na razgovor so vabljeni vsi posestniki Mislinjske doline, ki se z ozirom na gospodarsko krizo hočejo oprijeti mlekarstva in prodaje mlekal Posvetovanja se bo udeležil tudi mlekarski strokovnjak centralnega mlekarskega društva v Ljubljani, ki bo dal vsa potrebna pojasnila glede organizacije mlekarstva.
Za hribovite viseče lege vzorno gnojni čno jamo (gorski tip) s poljubno uravnajočim odtokom gnojnice, toda brez pipe, oziroma brez litoželezne cevi z zasunkom, ki tako malokdaj zapre gnojnico je napravil podjetni kmetovalec, župan Vrabič, Skorna nad Šoštanjem. Kmetovalcev, ki bodo imeli gnojišča na omenjeni, oziroma švicarski način, se priporoča, da se zglase pri gospodu županu, ki ima tudi velike izkušnje glede ansiliranja, oziroma okisanja krme za živino 1
Premovanje živine v Sevnici. Z ozirom na razne okolnosti, smo bili pri-moranl I. selekcijsko premovanje goveje živine v Sevnici, ki je bilo določena za i&redo 26. avgusta t. 1. preložiti za teden dni, in sicer na sredo 2. septembra 1931. Vse druge določbe ostanejo v veljavi. Obisk premovanja se obeta od vseh strani, tako da bo ob tej priliki videti in slišati marsikaj zanimivega.
Kriza našega nm gradnlšf wa.
(R. Košar, vinogradnik.)
Z nekaterimi točkami zadnjega ra» glasa pod gornjim imenom, našega, u dobrobit vinogradništva vnetega vinarskega društva za Dravsko banovino o4 7. t. m., se žal ne moram strinjati la zato mi naj bo dovoljeno kot staremu vinogradniku in zadružnemu delavcu na tem polju nekaj pripomb, misleč, d« bi morda koristile stvari ali dale vsaj povod za razčiščenje nazorov. Ne mo> rem namreč potrditi izjave:
1.	da bi bile sicer produktivne zadru» ge edini pravilni izhod iz sedanje vinske krize, da pa se v zadružništvo n« more staviti skoro nobenih upov, ker jih prispevki iz javnih blaganj-dovoljno ne podpirajo, same pa tudi ne morejo plačati Din 1.25 od trsa kot prispevek za potrebni objekt v svrho zadružne predelave in vnovčenja trsnih proizvodov.
2.	Da se z odprodajo svežega grozdja ne more bistveno vplivati na razmeri v banovini in da nimamo tudi priprav za transporte tega grozdja.
3.	Da bi bila delna in hitro učinkovita odpomoč vinogradnikom v dovoljenju, da si vsak zasebnik v razmerju družinskih članov itd. kupi direktno od vinogradnika trošarine prosto vino ali mošt.
Zasebnik torej direktno od produ-centa. Dobro! Toda kdo da sod! Mislim, da bo tudi nekaj manjkalo »priprav« kakor za transport svežega grozdja. Pač pa imamo v naši banovini že nad deset dobro opremljenih zadrug s svojo centralo, ki že imajo velike in majhne sode za vsako priliko na razpolago in te »skupine producentov« bi lahko že danes ustregle, ako bi bile primerno organizirane in podučene, vsem zahtevam prvega razvoja omenjenega pod točko 3.
V zadružništvo bi torej morali staviti največje nade. Saj so bile tudi pr4 ustanavljanju prvih hranilnic in poso-ijiilnic velike začetne težkoče. In dane« so te podeželske posojilnice z njihovimi centralami vred prva in do seda/ skoraj edjna podpora produktivnih kmetskih zadrug. Ne zavržimo torej z»
Prejgnjl angleški podkralj Indije 71 letni lord Readlng Je porodi svojo Ufr nico. S prvo ženo je živel 43 let v zakona.
družne ideje na tem polju, ampak prosimo banovino in državo za krepko pomoč iz svojih trošarinskih dohodkov »a vino, ki znašajo letno nad 1000 miljo no v Din. Pred leti je prišla filoksera v gorice, na trs; danes pa gospodari v kleti. Z državno pomočjo smo se rešili prve, pa smo zašli v drugo. Upam pa, da se bomo s požrtvovalnim delom in s pomočjo države, rešili tudi i druge krize.
Prodaja svežega grozdja pri nas še ni vpeljana. Toda začeti bo treba, ker je sigurno, da bo tudi ona pomagala lajšati vinsko krizo in če tudi bi prodali samo one množine namiznih vrst, ki jih imamo za sedaj že na razpolago.
Po mojem mnenju naj bi tvorile vse tri točke v zvezi med seboj in z državno pomočjo — podlago za izhod iz naše vinske krize, ne glede na druge nič manj važne ukrepe, kakor n. pr. glede
znižanja trošarine itd.
*
icšifii mM Iiwin@reftf
Piše kmet iz Sv. Jurja ob juž. žel.
Mi kmetije smo hvaležni »Slov. Gospodarju«, ki se je v 32, številki tega letnika tako odločno zavzel za interese nas kmetov, ko je zahteval ureditev cen živini. S tem je »Slov. Gospodar« zopet dokazal, da je še vedno to, kar je zmiraj bil: prijatelj slovenskega kmeta. Kadar je treba, da se pokaže velika krivica, ki se dela kmetu, takoj »Slov. Gospodar« dvigne svoj glas.
Pri živini pa se nam kmetom dela res krvava krivica. Če ženem vole ali kravo ali sploh kako živinče na sejem j,t oo mi ponuja tako sramotno nizka cena, ne vem, ali naj bi se sramoval aii jezil. Človek bi se skoraij razjokal od sramu in jeze. Ko prebiram »Slov. Gospodarja«, pazno zasledujem cene, ki jih prinaša o živini. Uparn in upam, da ss bodo dvignile, pa padajo od dneva do dneva. Kam pridemo, je v zadnji številki našega lista vprašal kmet od Sv. Marjete na Pesnici, v svojem izvrstnem članku. Kam pridemo, vprašam jaz, in sicer s posebnim ozirom na živinorejo.
Mi Slovenci smo predvsem živinorejci. Radi naših zemljiških in podnebnih prilik smo prisiljeni, da se predvsem pečamo z živinorejo, ki je naša glavna kmetijsko-gospodarska ponoga. Zadnja leta smo v tej panogi res napredovali. Izboljšali smo si pasmo in obračali večjo skrb travništvu. Zredili smo veliko število klavne živine in tudi plemenske živine. Sedaj pa je vprašanje, kam s to živino? Strokovnjaki so nas učiii in bodrili, naj povzdignemo živinorejo ki nas bo gospodarsko rešila. Dvignili smo živinorejo, gospodarsko pa pri tem propadamo.
To je tisto veliko nesoglasje, ki se človeku zdi skoro neverjetno: živine dovolj — gospodarstvo pa dol! Tukaj mora država poseči vmes. Pošiljala nam je strokovnjake, ki so nas kritizirali, da nismo razumni živinorejci. Poslušali smo jih ter po njihovih navodilih in nasvetih ravnali. Zdaj smo razumni živinorejci, toda naši žepi so »razni in doleovi nam lezeio na slavo.
kakor uši beraču. Ako se ne bo v kratkem času kaj izdatnega in krepkega storilo, nas bodo uši, to se pravi, dolgovi uničili.
Čital sem v časnikih, da je glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani v svoji seji 10. julija razpravljal o težkem položaju kmeta ter o tem poslal g. banu posebno vlogo. V tej vlogi se navaja, kako nizke so cene živini, žitu in vinu, ako se vse to" kupuje pri kmetu, kako visoke pa so cene mesu pri mesarjih, kruhu pri pekih in vinu po gostilnah. V vlogi se izjavlja: »Jasno je, da je treba v najkrajšem času kmetu pomagati, da ne bo prepozno.« Kot od-pomoček navaja glavni odbor Kmetijske družbe, da se strogo izvaja zakon o urejevanju in maksimiranju cen, da se odpravi oderuátvo. Kar se tiče živine, se priporoča, naij se dovoli nadrobna prodaja mesa kmetovalcem, oziroma niih zadrugam na stojnicah poljubno v mestih in trgih in industrijskih središčih tudi po obrtno izvežba-nih osebah.
Jaz pa mislim, da to ne zadostuje ter da s tem širšim krogom kmetov ne bo pomagano. Kar nas more rešiti, je ureditev in določitev cen živini na način, kakor smo čitali v »Slov. Gospodarju«. Pod gotovo mero cene ne bi smele pasti in živina se ne bi smela prodajati. Država je uredila cene pšenici. To ceno morajo kmetje dobiti. Naj se slično postopa tudi pri živini. Ta zahteva je tembolj pereča, ker je letos bilo malo krme. Cena krmi je visoka in bo postala nedosegljivo visoka. Cene živine pa so nizke in dnevno padajoče. Tako mora živinorejec propasti. Rešimo torej našo živinorejo!
Cene li scfusliit pairnli.
Karibcr: Id trg. Na mariborski trg v petek, dne 14. avgusta so pripeljali špeharji 27 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meco jo bilo po 13 do 14, slanica 13 co 16. Kmetje so pripeljali 4 voze sena po 85 do 50, 3 voze oiave 75 do 80, 4 voze slame po 55 do 60, 7 voz kumaric in zelja 0.50 do 1.50, zelje (glava) 1 do 3 Din. Pšenica 2 Din, 'rž 1.50, ječmen 1.50, oVes 1 do 1.25, koruza 1.50, fižol 2 do 2.50, lusüeni grah 10 do 12. Kokoš 30 do 40 Din, piščanci 18 do 55, raca 15 do 25, gos 35 do 45, puran 50 do 65. Buče (komad) 1 do 2, gobe 1 do 2, borovnice 1.50 do 2, maline 3.50 do 4, grozdje 8 do 12, hruške 3 do 5, jabolka 4 do 5, breskve 1.50 do 2. Mleko 2 do 3, smetana 12 do 14, sirovo masjo 28 do 36. Jajca 0.75 do 1, med 12 do 20.
Rtsriiiorsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 20 konjev, 15 bikov, 264 volov, 322 krav in 27 telet. Skupaj 048 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: debeli voli, 1 kg žive teže od 5 do 6, poldebeli voli 3.75—4, plemenski voli 350 do 5, biki za klanje 3—4, klavne krave debele
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, ra-hi¡isa in škrofulozi, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josciove« grsn-čiee velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jekičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapreke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. — »Franz Jcsefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih tncavinah.
.17
3.50—5, plemenske krave 2.75—3.50, krave za klobasarje 2—2.75, molzne krave 3—3.50, breje krave 3—3.75, mlada živina 4.50—8, teleta 6—7, Din. Prodanih je bilo 422 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 51 komadov, za Italijo 55 komadov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih: 213 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari, komad 50 do 70 Din, 7 do 9 tednov stari 90 do 130 Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 200 Din, 5 do 7 mesecev stari 300 do 400 Din, 8 do 10 mesecev stari 420 do 500 Din. 1 leto stari 560 do 750 Din, l1 kg žive teže 6 do 8 Din, 1 kg mrtve teže 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 120 svinj.
ISesns esne v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 14—10, volovsko meso II. vrste 10 do 12, meso od bikov, krav, telic 6—8, telečje meso I. vrste 18—25, telečje meso II. .vrsta
8—16, svinjsko meso sveže 12—24 Din. *
MUm © razíela pIsiaa.
Zgftdovina trdi, da je pisala prvo pismo perzijska kraljica Atossa, hčerka Kyra in mati perzijskega . kralja Xerxa. Tudi v sv. pismu Starega zakona se že omenjajo pisma. Najstarejša zgodovina starega Rima jo bila napisana na platno. Pisma germanskega severa so bila pisana na ribje spodnje čeljusti. Navada, pisati na voščene tablice, se je ohranila od rimskih časov do prejšnjega stoletja. Pri divjih narodih najdemo še danes pisma iz palic in vozlov in to predvsem pri zamorcih. V srednjem veku je pisanje pisem napredovalo le neznatno. Branje in pisanje je bilo malo razširjeno in pergament (oslovska koža) je bil drag. Pergament je dobil ime od mesta Per-gamos v Mali Aziji, kjer je zbral Eunas II. v drugem stoletju knjižnico in se je poslužil kož od ¡jagnjet, koštrunov in koz, katere je pustil popisati. Pozneje so jemali v Nemčiji telečje kože, na Španskem ter v Italiji pa ovčje kože.
Šele iznajdba cenenega papirja iz starih cap je pripomogla pisanju pisem do hitrejšega razvoja in napredovanja.
V starih časih so zalepljali pisma s pečati iz zemlje ali voska. Ko je znani rimski govornik Cicero zagovarjal Fla-cca, je predložil pismo, ki je bilo zaprto s pečatom iz azijske pečatne zemlje. Kako zelo je bilo v starem veku v obči navadi pečatenje, je razvidno iz množine dragocenih pečatnih prstanov. V srednjem veku naletimo na odprta in zaprta pisma. Pri zaprtih pismih je bil pečat iz voska pritrjen na pismo; na odprto pismo pa je bil pečat samo obešen. Zapečatena pisma so še spravili v vreče in te jih zašili.
Šele v sredini 16. stoletja se pojavi pečatni lak. Francoski trgovec se jo vrnil iz indijskega potovanja in je napravil doma po kitajskem receptu pečatni lak. Vosek in pečatni lak je pa treba segreti in to je počasno in neprijetno. Posluževali so se za pečatenje tudi oblatov, katere so rdeče pobarvali in jih je bilo treba pred uporabo pečatenja le omočiti.
Pred iznajdbo kuverte so pismo le skupaj zložili. Ker se je pa pismo med prenosom omazalo, so zavijali pisma na
odlične osebe še v drug papir. Šele v 19. stoletju je začel lcnjigotržec v angleškem kopališču Brighton izdelovati kuverte.
V 17. stoletju se je moral podati oni, ki je hotel odposlati pismo v Pariz v ulico sv. Jakoba in plačati osebno pot-nino. Ime odpošiljatelja so vpisali v posebno knjigo. Fransoski kralj je imel tedaj dve ljubici in jima je hotel skrivaj pisati, da bi ušel nadzorstvu kardinala Mazarina. Ker ni osebno plačal poštnine, mu je vrnila pošta pisma. Kralj se je pritožil v ostrih izrazih radi pomanjkljivosti pošte in grofica Longueville je prva svetovala, naj se prodajajo onim, ki pisma odpošiljajo oblati kot znamke. Na ta način je bila poštnina plačana naprej inodpešiljatelj se je moral samo potruditi na pošto, kjer je moral navesti svoje ime. Kmalu za oblati je sledila iznajdba prave pisemske znamke ter pisemskih nabiralnikov. Nedovoljena ljubezen francoskega kralja je znatno povspešila razvoj poštnih razmer.
Prti deid. SaDar i PrehmBrjs
Ni imel prednikov, pa je bil tako veličasten, itakor imalokateri v Sloveniji. Dostojen je bil svojega visokega cilja: proslavo efeškega jubileja. Osnova njegova je bila religijozna, to med drugim posvedočuje 3000 svetih obhajil, ki se jih je v nedeljo in prejšnji dan, na Marijin praznik, prejelo v Črenšovcih. Na nedeljski tabor so prispele v tisočih mladenke iz celega Prekmurja, ni je bilo katoliške župnije v Slovenski Krajini, ki bi ne bila j poslala v Črenšovce večjega ali manjšega števila mladenk. Prišle so tudi zastopnice krščanskih dekliških organizacij iz Ljutomera, Sv. Križa in Ver-žeja, kojih prihod je zbudil med prekmurskimi to-varišicami veliko radost kot dokaz vzajemnosti med krščanskimi društvi to- in onstran Mure. —
Program slavja se je začel izvrševati ob 10. uri. Članica Marijine družbe Jerebic Agata je v prisrčnih besedah pozdravila govornika, ki sta dospela iz Maribora.
Ko je preč, g. kanonik Časi stopil na prižnico, je bila črenšovska cerkev, ki je največja v Prek-murju ter more sprejeti gotovo nad 5000 ljudi, nabito polna; veliko ljudi je moralo ostati zunaj. Škofijski voditelj Marijinih družb je z navdušenimi besedami proslavljal Marijo kot vzornico in za-ščitnico mladine. Slovesno sveto mašo je daroval g. Jerič, dekan iz Dolnje Lendave. Med cerkvcnim opravilom je padal blagodejni dež, katerega so ljudje z veseljem pozdravili radi velike suše, ki je zavladala v Prekmurju. Posebno zadovoljstvo je bilo opažati na obrazih mladenk, kojih shod je prinesel dolgo in težko zaželjeni dež. Ker je dež padal naprej, ni bilo izvencerkvenega zborovanja, marveč je predsednik Prosvetne zveze dr. H o h-n j e c imel v cerkvi nagovor na mladino. Poudaril je veliki pomen Marijinega češčenja za mladinsko vzgojo, ki ne more prospevati brez vzvišenih idealov, kateri so oličeni v Materi božji. Naše kršč. mladinske organizacije e o r.ajjačja obrana zoper razširjenje pogubonosnega malerializma, ki vodi v versko brezbrižnost in v brezboštvo. Sv. Oče, ki s tako vztrajno in junaško vnemo brani pravice in svobodo katoliških prosvetnih in vzgojnih driištev, nam daje svetel zgled in krepko pobudo za požrtvovalno delo na polju krščanske prosvete. Pro-sveta, ki jo mi širimo zlasti med mladino, je narodna, slovenska, prošinjena z duhom jugoslovanskega bratstva. Popoldne je bil sestanek deklet v obširnem Domu, kjer js bilo veliko število mladenk gostoljubno pogoščenih, Dr. Hohnjec ce je zahvalil vsem krajevnim čir.iteljem, ki so pripomogli k temu, da je bil prvi dekliški tabor v Prekmurju tako sijajen. Nato naglaSufe skladnost med delom naših prosvetnih organizacij in Katoliško akcijo, ki jo Sv. Oče tako nujno priporoča. Po-jasnuje mladenkam, kako je vsaki izmed njih mogoče delovati v- smislu ciljev Katoliške akcije. Mladenka Plej Marička iz Črenšovcev se s krepkimi besedami zahVali vsem udeleženkam na shodu, zlasti govornikom. Voditelj prekmurskih Slovencev g. KlekJ, ki se je največ trudil za sijajen potek dekliškega tabora, je pozdravil udeleženke in prireditelje ter nato prebral brzojavne pozdrave, ki so prispeli od raznih strani, med njimi tudi od Marijine družbe v Ljubljani, — Urednik »No-
vic« g. Kolenc govori v poljudnih besedah o a«, dostatkih, ki so danes razširjeni med ljudstvom, osobito med mladino, proti katerim je edino zdravilno sredstvo životvorno krščanstvo. Zaključek dekliškega tabora je bila Marijanska procesija, ki se je je udeležilo več tisoč ljudi in ki je napravila nadvse veličasten vtis. V nedeljo so naša vrle prekmurske mladenke pokazala v Črenšovcih, kakšnega duha so in kakšnega srca.
DEKLETA V POSAVJUl Čira bolj se bliža čas dekliškega shoda v Rsjkenbnrgu v nedeljo, 30. avgusta, fera večjo Jo zanimanje deklet v Posavju za ta njihov shod. Vsepovsod! se vršijo priprave, da bo udeležba tem večja in shod t9m veličaslnejšL Gre za proslavo Marijinega jubileja, gre za mladinsko vzgojo, ožarjeno in oživljeno z na. širni krščanskimi ideali I Ob 10. je cerkveni govor preč. kajionika CA SLA, škofijskega vo-diteija Marijinih družb. Na zborovanja zunaj cerkva po sv. maši bo govoril dr. HGHNJEC. Bekleta skrbita, da fco udeležba najobiinejša! Dobrodošle tudi sestre iz sosedne Kranjska I
T&Heri iiašlfi fssiev.
Št. Peter pri Mariboru. Fantje šentpeterski se pridno pripravljajo za tabor, ki se vrši v nedeljo, dne 30, avgusta. Pa menda tudi fantje iz drugih župnij ne zaostajajo za njimi. Spored fantovskega tabora je naslednji: ob 8. uri zjutraj odhod iz Maribora k Sv. Petru, zbirališče pri šolskih sestrah v Melju, Šentpeterčani gredo z godbo naproti do ac;3 župnije. Nato odhod na Gorco, kjer bo ob pol 10. pridigoval č. g. prof. Živortnik. Nato slovesna služba božja. Med mašo bo prepeval meški pevski zbor od Št. Janža na Dravskem polju. Takoj po službi božji odhod na zborovalni prostor pred župno cerkev. Na zborovanju govorijo: Jerebic Fr., podravnatcij Zadružne gospodarske banke, dr. Jeraj in Geratič in zastopniki posameznih župnij. Popoldne ob dveh so večernice, nato pa športne tekme. Zmagovalci prejmejo lepa darila. Pri celi slovesnosti sodeluje tudi priznana žent-peterska banda pod vodstvom kapelnika Neu-virta. Torej fantje Slovenskih goric, Dravskega polja in iz Podravske doline na veselo svidenje y nedeljo, dne 3. avgusta.
Fr. Ks. Meško:

L
Kdaj ga je zmotil satan, da si je zaželel tisto njivo?
Resnično, Matija Petek sam ne bi mogel povedati, kdaj. Niti tedaj ne, ko ga je že minila pijanost pohlepa, ko je mislil na njivo že hladno, z nevoljo, in jo je ogledoval že z mrkim, sovražnim očesom. Saj se je tedaj v trenotkih, ko mu je vest govorila posebno glasno in neusmiljeno, sam vprašal zavzet in potrt: »Kdaj in kako me je vendar satan tako zmotil?«
Morda, kadar je gledal, kako jo Pintarič orje~? Vsako leto je oral Korenu Pintarič, velik, močen kmet, poštenjak, da v devetih vaseh ne takega. Nekoliko sklonjen je enakomerno, nekako težko, kakor bi se mu zemlja nog oprijemala in bi jih v se vlekla, stopal za oralom. Trdno je oklepal z močnima rokama nalahko zaviti, od mnogega krepkega prijemanja ob-drgnjeni, svetli plužnici. Z odločno roko in samozavestno je krmaril plug, ga potiskal v zemljo, da se je svetlo železo zarezavalo v celino kakor ostro brušen nož v hleb kruha. Ranjalo ie brez usmiljenja
in globoko. Mogočne brazde so se valile od njega, kakor bi padale mrtve na stran. Lep prizor je bil ta resni, močni orač. Matija ga je gledal vsakikrat z zanimanjem in veseljem.
Morda ga je zmotil satan tedaj.
Ali takrat, ko se je pravkar zorana, nekoliko vlažna njiva kadila, kakor bi pod brazdami, pod temnimi grudami tlel neviden ogenj? Ko je iz nje puhtelo kakor lahki, prozorni oblaki kadila. Ko je ves zrak dehtel po topli, mehki vlagi —ali takrat?
Res, spominja se, da mu je tedaj včasih bilo, kakor bi ga iz ltadečih se razorov in ogonov klicalo: »Pridi! Nasej me, da rodim, rodim!«
Ali takrat, ko je šel Koren za oračem in je z močno roko mogočno vihtel motiko ter tolkel največje grude, cTa se je potem laže vlačilo? Ali ko je s slamnato sejačo čez njivo korakal, s polnim prgiščem zajemal in enakomerno, z roko na široko zamaho-vaje sejal, sejaifl? Morda mu je ob tem mamljivem pogledu zasejal satan v srce prvo poželjivo misel: »Hej, ko bi stopal jaz takole po ti lepi solnčni in sočni njivi! In bi tako iz sejače zajemal in v puhtečo zemljo trosil in sejal, sejel!«
Resnica, tudi tega se spominja, da mu je ob teh mislih roka kdaj kar sama od sebe zamahnila, kakor da že res seje. Zazdelo se mu je tedaj, da se s scia-njem ne bi nikbli utrudil, nikoli se ga naveličal. Sejal
Prav Je imel.
Konj in osel sta se pričkala, kdo izmed njiju je imenitnejša žival. Konj je seveda trdil, da je on in da je po celem svetu zelo priljubljena žival. Pa mu je osel odgovoril: »Tvoj ponos je uprav smešen. Prej ali slej bo avtomobil konja po^ polnoma izpodrinil —* oslov bo pa vedno za« dosti na svetu.«
Srečna ura. Sodniki
I »Kako se pišete?« —i Obtoženec: »Ivan Voj-< _ska!« — Sodnik: »Ko-, llko ste stari?« — Obtoženec: »Trideset let!« Sodnik: »O blagor mil Zdaj vidim tridesetletno vojsko na svoj« oči!«
Bobre zasolil. V ča<
"kalniei na kolodvoru
MLABENIŠKI TABOR pri Sv. Treh Kraljih T Slov Gor. se vrši prihodnjo nedeljo 23. avgusta po sledečem vzporedu: Do pol 10. ure pridejo mladeniči v procesijah in skupinah do župnijske cerkve Sv. Benedikta, odkoder gredo v veliki procesiji k romarski cerkvi Sv. Treh Kraljev. Ob 10. uri pridiguje č. g. Marko Krajnc, po sv. maši se vrši na prostoru pri •erkvi ali v dvorani veliko mladeniško zborovanje z covori č. g. Marka Krajnca, Mirka Ger&tiča in mladeničev. Ob pol 3. uri slovesne večernice, nato športne tekme in obhod. Tabor se vrši ob vsakem vremenu. Mladeniči Marijinih družb, fantovskih odsekov in drugI dobri mladeniči, pridite polnoštevilnol Tabor bo posvečen proslavi 1500 letnice eieškega cerkvenega zbora ln desetletnice vladanja natega kralja Aleksandra. Na veselo svidenje mladeniči iz lenarške dekanije in soseščini
Ne pozabite na fantovski tabor pri Sv, Juriju ob Ičavnici dne 23. avgusta! Govori en govornik iz Ljubljane in eden iz Maribora. S taborom je zdru-lena popoldanska lahkoatletska in Športna prireditev.
Obiščite v obilnem številu tabor Katoliške akcije za može in fante iz dekanij: Videm in Leskovec, ki se bo vršil v nedeljo, 23. avgusta na Trški gori nad Krškem.
Krščanska ženska zveza v Mariboru priredi dne 13. septembra romarski izlet v Ruše. Prijave se »prejemajo do 2. septembra.
Št. Peter pri Mariboru. V četrtek, dne 20. t. m. ob 7. uri zvečer se vrši skupna seja odbora pro-«vetnega društva »Skala« in odbora fantovskega krožka ,in sicer v posojilniških prostorih.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 23. avgusta ob 15. uri zelo lepo ljudsko igro v štirih dejanjih »Prisega o polnoči«.
*
M\ ¥ iiiliiapfl iicfl.
Angleški dominiijon (le pod nadvlado Anglije), južna Afrika, je ena od onih redkih pokrajin na tem povojnem evetu, ki ne pozna gospodarske krize.
Ta paradiž je danes žalibog zaprt tujcem za naselitev in ga je mogoče opazovati le od daleč.
Južna Afrika, dasiravno pod angleško nadvlado, poseda vlado kakor čisto samostojna država. Angleški guverner se ne zanima za notranje zadeve dežele, te prepusti parlamentu. V povdarek angleške nadoblasti prireja guverner po parkrat na leto s posebnimi slovesnostmi parade angleškega vojaštva. Kakor po drugod nista v južni Afriki vlada in parlament v istem mestu. Zastopniki naroda zborujejo v Kapstadtu, sedež vlade pa je Pretoria, ki (je oddaljena 8 km od Johannesburga.
Komu bi presedal trušč evropskih in ameriških mest, za, tega bi bila južna Afrika pravi raj. Z vso skrbjo gledajo tamkaj, da je prizanešeno živcem prebivalstva. Vsi kontrolni aparati za plin, vodo in elektriko so nameščeni pri vratih na vrt. Ob nedeljah in praznikih vlada po mestih občudovanja vreden mir. Predpoldne obiščejo ljudje cerkve, popoldne pa prebijejo doma v družini ali kje na izletu.
Poleg nedeljje je tudi sreda nekake vrste praznik. Točno ob eni uri popoldne zaprejo urade, delavnice in trgovine. Pač pa so oprte trgovine ob petkih do 9. ure zvečer, da imajo delavci priliko za nakup, ker druge dni zapirajo trgovine ob 6. uri zvečer in delavec je pa na delu do petih. Četrtek je v južni Afriki posvečen vojaški vzgoji. Ker ne poznajo splošne vojaške obveznosti, se pripravlja ter vežba mladina v obrambi domovine ob četrtkih. Poldrugo leto dela mladenič vojaške pohode, na katerih ga poučujejo razni oficirji in strokovnjaki.
Južna Afrika se veseli občega blagostanja. Socijalna zakonodaja dovoljuje brezposelnim dovoljeno podporo. Vsaka belokožna rodbina poseda svoj avtomobil, vsak črnec pa kolo. Veleindu-strije ni nikjer. Industrijske izdelke uvažajo iz Evrope in Amerike. Izvažajo le tobak, poljedelske pridelke in
predvsem sadje. Pokrajina prideluje 160 sadnih vrst. Sadje je izredno ceno ln stane v©lik zaboj banan komaj eno marko. Izvozne trdke so v Južni Afriki neznane. Farmarji vozijo svoje pri-; delke v svojih tovornih avtomobilih naravnost v pristanišča, odkoder romajo po morju v London. Prodajno ceno zve farmer šele tedaj, ko Je bila njegova roba prodana na londonskem trgu.
Davke plačujejo v Južni Afriki le ta«
isti, ki Jima letnih 100.000 dohodkov. *
¥pr®šsnfa in odgovori.
L. H. v D.
Sem 18 let star, ali že lahko dohim držav« no službo?	,	, ,
O d g o v o i:	* ' * ' 1
Kot dnevničar že, sicer ne, posebno take ne8 ki si jo vi želite.
H. D. v O.
Kolika je vrednost srebra brez zgodovinska vrednosti — torej na kg?
Odgovor:
Pišite na naslov Drago Tratnik, zlatar, Maribor, Orožnova ulica. On kupuje.
F. K. v Lj.
Ali se bodo škofovi gozdovi tudi razdelili i
Odgovor:
Ti gozdovi niso zasebna last kakor so ostala veleposestva, torej niso škofovi, ampak so za vzdrževanje škofije. Zato se ti gozdovi ne boi do razdelili.
K. A. v Sv. A.	'
Preko občinske ceste imam napeljano vodo na svojo žago. Zato mora biti na tej cesti, most. Ali ga moram jaz vzdrževati"
Odgovor:	f i
Ko se je dovoilo speljati vodo čez občinsko cesto, je gotovo bil napravljen dogovor z občino. Ako ne, tedaj vam lahko občina pregovet če nočete mosta napraviti.
I A , |
H. L. v Sv. P.
Ali ima oče, ki je dal državi sedem sinov,1 pa živi v velikem pomanjkanju, pravico do podpore?
se je zbralo nekaj pijancev, ki so čakali na vlak. Pride tudi dijak, hodi po sobi in se neprestano ogleduje v zrcalu na steni. Nato mu reče eden od pijancev: »To ste pač zelo ▼ samega sebe zaljubljeni, da se tako radi gledate v zrcalu?« Mirno odgovori dijak: »To ravno ne! V zrcalo pogledujem zato, da vsaj ■včasih vidim pametnega človeka pred seboj!«
Pri organistu. Zdravnik (na vratu obolelemu dečku): Reci, a!« Deček molči. Zdravnik: »aaa!« Oče (organiet): »Gospod, to ni »a«, to »g«!«
Zakonska popustljivost. Župnik (zakoncema, ki sta se sprla): »Ljuba moja, sporazu-
bi od jutra do večera in ne bi mislil ne na jed, ne na pijačo. Še v noč bi sejal, v pozno, pozno noč.
Mu je li zasejal takrat satan prvo drobno seme v srce? In iz njega je pognala kal grešnega pohlepa in je rasla in rasla, da se je bohotno razrasla v vse mišljenje in hotenje.
Prejšnjo jesen — tudi tega se še dobro spominja — ko je sejal Koren ozimino, že bolan, a je v njegovem srcu že vrtalo in grizlo poželenje po njivi, ga je gledal s srdom v srcu. Ko mu je sledil z očmi, kako je stopal čez njivo sključen, s trudnimi koraki, pokašljujoč, da se je moral zdaj zdaj ustaviti, si od-dehniti in nanovo zajeti sape, si je govoril: »Glej ga, jetika mu je že vse moči izpila, izsesala mu že vso kri, smrt ga že za grlo drži, pa še dela in se vleče na njivi! Ah, da ima tako njivo! Jaz pa, ki sem tako zdrav, ki bi jo tako z lahkoto obdeloval, jaz je nimam!«
Glej, ni li bilo tisto drobčkano seme že drevo, ki so v njegovi senci že počivale vse njegove misli, vse skrite, zavistne, zlo želeče želje? Odkod pač tisto začudenje, ki ga ni pustilo vso zimo, kako da Koren še živi, da ga ni jetika že davno pobrala? »Ali ga drži na svetu samo ta njiva?«
V vseh mislih je bila njiva, njiva.
A kdaj je bila vsejana v srce prva grešna misel, manjša od gorčičnega zrna?
Vedi Bog, kdaj. Matija res pred samim Večnim sodnikom ne bi vedel povedati, kdaj.
Zbudil se je — se mu zdi — nekega jutra kar na lepem s to hudobno mislijo v srcu. Morda ni poškropil prejšnji večer postelje z žegnano vodo. Pa je prišel ponoči satan in je imel lahko delo. Spečemu, zahrbtno, kakor je že njegova grda navada, mu je vsejal zlo misel v srce.
Ko se je zjutraj zbudil, je nekaj časa še obležal. Zakaj čudno mu je bilo pri srcu, čudno od prečudnih sanj, ki jih je tisto noč sanjal. Ali jih je morda mislil bede? In jih sedaj le dalje prede? In mu je srce zato tako nemirno?
Vedi Bog, kako je bilo. Ve samo to, da si je na koncu premišljevanja priznal: »Ni mogoče dhigače. Ne bo prej miru, da Petrovo njivo dobim.«
A kako? Lahko je spočeta misel, cena stvar je beseda. A povej, kaj boš storil, kako jo boš dobil?
Kaj, če bi stopil k sosedu, rekel mu zlepa in prijateljski: »Sosed in prijatelj Peter, daj, prodaj mi njivo. Glej, tako in tako je z menoj. Moram jo imeti, ne bo prej pokoja. Dam ti zanjo, kar zahtevaš.«
Pa ni bil spet satan, ki mu je tedaj ugovarjal? Naravnost zasramoval ga je.
»Imaš pač preveč denarja, he? Ga li nameravaš metati skozi okno, kaj? Pamet, pamet, Matija! Nikar ničesar ne oonuiaj! Bi bilo tako brez koristi. Saj veš,
Odgovor:
Vloži naj prošnjo na sodjalen odsek bonske ■prave v Ljubljani.
B. K. v M. V.
Moj «In je potrjen, pa Ima roke pokvarjene. Kaj naj storim, da ga režim?.
Odgovor:
Naj gre k uradnemu zdravniku, ta mu da Izpričevalo in s tistim naj prosi za nadpre-fled sedaj takoj ali ko bo poklican.
L. S. v L.
Moj sin, star 25 let, Je napravil dolg v gostilna In sedaj ga tožijo, plačam pa naj jaz, Bjegov oče I Ali sem res dolžen?
Odgovor:
Vi niste dolžni plačati iz svojega za sdna, ki je polnoleten. Pač pa lahko sodnija odredi, da se na račun sinove dote, ki je že ni doixil, ali njegovega zaslužka doma mora njegov dolg povrniti. Načelo vsakega mora biti, da je dolg, ki ga je naredil treba tudi plačati!
k. j. v e.
Doslužil sem vojake, rad bi šel k železnici v »lužbo, kam se naj obernem?
Odgovor:
Stopite k domačemu postajanačelniku, tam dobite navodila.
M. H. v P.
Imamo skupno mlako. Naš sosed sicer ne brani vode, pač pa brani, da bd mlako čistili. .Tako bo voda izginila Kaj naj napravimo?
Odgovor:
Mlaka je za napajanje v rabi že nad 30 let vsem, sosed ne sme zabraniti, da mlako vzdr-tujete. Bodite si toliko dobri, pa z lepa celo reč uredite.
J. N. v K.
Moji sosedi iz sreza Maribor so dobili stroške povrnjene, ker so pokončali šmarnico in zasadili žlahtno trto, mi v ljutomerskem bregu pa ne, kako to?
Odgovor:
Gotovo so oni iz mariborskega sreza preje prosili in so preje dobili. Vložite na banovino ponovno prošnjo, ki jo naj potrdi občina in priporoči sreski načelnik.
M. P. v T.
Po mojem posestvu gre pešpot. Sedaj so začeli voziti, kaj naj storim, da to preprečim?

Odgovorf
Objaviti morate, da to prepovedujete. Napravite ob poti napis: Voziti Je po tej stezi prepovedano! Sele potem lahko posameznika po-«ovete na povrnitev škode.
61. T. v Str.
Ali sem dolžen plačati bolniške stroške za hčer, staro 31 let, že leta 1926 oddedovano. Poškodovala se je v tovarni.
Odgovor:
Niste dolžni. Pač pa bo v te«m slučaju morala plačati njena domača občina. Če pa se je poškodovala v tovarni, je bila vendar zavarovana in mora bolniška blagajna povrniti stroške, če Je pa tovarnar ni zavaroval, ga prijavite na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
F. K. v V.
Ali je Franc Jožefova grenčica zdravilo zoper golšo v vratu?
Odgovor:
Berite inserat, ki je v Slov. Gospodarju večkrat objavljen.
H. R. v G.
Trije imamo pisano, da po sestri, ki se je poročila, dobimo vsak eno tretjino njene dote, če umrje brez otrok. Umrla je. Dota je znašala 20.000 kron. Koliko dobi vsak dinarjev?
Odgovor:
To je stvar računa. 5000 Din imate vsi trije, eden torej 1666 Din 66 para. Ali je oporoka pravilna in veljavna, pa mi ne moremo vedeti.
A. Z. v Š.
Sosed Ima pravico voziti po mojem travniku. Ali pa sme to vsak dan delati?
Odgovor:
Sme! Pustite ga in se mu smejte, če hoče vam v tem kljubovati, bo kmalu nehal.
E. J. v M.
Bansko upravo sem prosil za podporo za vzorne hleve, pa nisem nič dobil. Ali se lahko pritožim?
Odgovor:
Pritožiti se ne morete, če dajo, dajo, če ne, pa ne. Bolje je, da ponovite prošnjo in pošljite priporočeno.
J. R. v M.
Sem 19 let star in bi rad šel k vojakom. Ali sem sprejet?
Ne! Najpreje boste vojak, potem, če bo kaj!
t t
A A i >, A , » ^
J. R. t Z.
Med vojsko mi Je žena posestvo prodala^ Vsak sva bila polovico lastnika. Ali nisem bil ogoljufan s tem?. , , , . , ^ y ^ Odgovor: ' > * > * ' * i > >» Če ste bili do polovice solastnik, se brez Vbj) ni moglo prepisati na drugega, ako pa sta si svet že preje razdelila, Je bil rsak na svojem popolen lastnik. Zena je svoje lastno pose-! stvo lahko prodala. Drugo vprašanje je ne« čitljivo.	jrV^ ' 1 > \ ,
A. B. v H. *..,».«* /»4>« Leta 1930 sem Izgubil tožbo. Ali se lahkot pritožim?
Odgovor:' Ne, je prepozno. Zahtevate lahko obnovitev,1 pa vas bo silno stalo in najbrže boste zopet Izgubili.	, i i i i , , , , ,
A. T. v P.	» » • > ' * 1
čez moje posestvo pelje občinska cesta, ki je 46 let ni nihče uporabljal; zapisana pa ji v mapi. Ali lahko občina cesto odpre? Odgovor:
Lahko: Pa prosite občinski urad, da jo lz-i briše kot občinsko cesto.	-
S. J. v L.
Kače silijo v hlev, kaj naj napravim? Odgovor:
Pobijte jih! Razderite njih ležiščal Držiter snago okrog hleva!
i 4 * f '
J. V. v B.
Kako si izračunam rentni davek? Odgovor:
Kupite knjižico Kmetske zveze: Kako si sam izračunam rentni davek: za 2 Din jo dobite, M. B. v P.
Imam sitnosti z zavarovalnino ... Odgovor:
Vsa pojasnila o zavarovalnini daje g. Franjo, Zebot, Maribor, nanj se obrnite!
F. L. v Zg. R.
Posnemalnik sem vzel za tri dni na poiz-! kušnjo, sedaj pa ga razpečevalec ne vzame na-
Odgovor:
Ali ste v roku treh dni razpečevalca obvestili, da ga pozneje niste več uporabljali, ga niste dolžni plačati. Morda je le tako rekeL naročbo pa ste podpisali.
da Koren njive ne da. To je pribito. Z zvijačo jo dobiš prej. Zastonj jo dobiš. Samo pamet, pamet!«
Priseči sicer ne bi upal in tvegati duše — ako bi jo še imel, a saj je nima, ko pa jo ima satan z devetimi gorečimi verigami na dno pekla priklenjeno, kakor mu je stari pater kapucin pri spovedi zatrjeval ■— a zdi se mu, da mu ta misel izpočetka ni bila nič prijetna. In da se je je branil.
A satan je bil vztrajen. Ni odnehal.
»Budalo! Kaj se še pomišljaš in se motoviliš od misli do misli, do sklepa pa ne prideš! Pa mu kar obečaj nekaj lepih stotakov zanjo. Misliš, da jo bo dal, he? Sam veš, da si prej dušo izkašlja, ko bi dal ped zemlje.«
»Ali kaj naj storim?« "{K;|
»Vprašaš! Prisili ga!« J,
»Kako? To povej!«
»Moder pa si, o Matija! Modrijan vseh modrijanov, prav res. Kako? Reci mu kratko: .Plačaj, kar si dolžan, ali pa mi daj njivo.'«
»Saj mi ni ničesar dolžan.«
»O ti golobček! Ali ima priče, da ti je vrnil? Ima kaj pisanega?«
»Res, prič nima. Zorko je umrl. A take krivice mu vendar ne smem storiti.«
»Ne bodi šleva. Matiia! Pa niiva ni vredna?«
Še se je ustavljal. A satan ga ni pustil. Pestil in obdeloval ga je dan na dan, mu svetoval, ga zasmehoval.
»Bedak in teslo, ki si! Sem na dom bi ti jo prišel ponujat, pa je še ne bi vzel, kaj? ,Morda bi bil greh.' Kaj se hoče s tako mevžo! In misli še, kak mož je!«
Tedaj se je Petek sam razsrdil. Razsrdil nase, razsrdil na zapeljivca, ki ga venomer in brez nehanja bega.
»Pa sem res prava baba, boječa! Ko bi jo res čisto lahko dobil. Saj pisanega Koren nič nima, Zorko je mrtev. Ta edini je vedel, da mi je vrnil. A ta molči, ne bo pričal zoper mene.«
Ko pa je vendar spet okleval, se mu je satan sladkal in laskal kakor zaljubljen fant prevzetnemu dekletu.
»Ali se boš večno za druge ljudi po teh pustih dninah vlekel? 2e res: bajto si si postavil, v svojem si. A bajta človeka ne redi. Zemlja, zemlja! In oženil bi se, ako bi bilo kaj polja pri koči, da bi se dalo vsaj za silo živeti. Kdo bo le kaj poskrbel zate, če zboliš? O, če bi imel ženo, otroke! Marinovo Liziko bi vzel!«
Vroče je postajalo Matiji. Res, za Marinovo Liziko bi že kaj storil. Le če ga bo marala? Šestintrideset let mu že ie. Liziki dvaindvajset, A to ni taka
meti se morata med se^ boj; drug mora biti proti drugemu popust-i ljiv in srečna bosta v. zakonu!« Zena: »Gospod župnik, saj sem jaz popustljiva; toda ker moj mož noče odn nehati, pa še jaz no-> čem odnehati!«
Zaslužek. Sodniki »Torej priznate, da ste tega moža osleparili pri kvartanju?« Povejte, kako ste ga!« Toženec: »Prav! A dobro pazite gospod sodnik, s tem si lahko prislužite marsU kak dinarček!«
Tudi lepa služba. Prfi šel je Madžar v Karloi vih varih na Češkem v kavarno. Sedel je k mizi, pri kateri je sedel niki gospod ter čital časnike. Ko sta nekaj časa tiho sedela, je
R. Š. V.
Imam lovsko karto in orožni list in puško. Ali smem Iti prosto na lov brez dovoljenja lovskega zakupnika?.
Odgovor:
Ne.
J. K. v Sv. D.
'Ali se smatra za občinsko pot vsaka, ki ijo uporablja več občanov in gre tudi preko
^dr1" :ii občin?
D d g o v o r S _____.i__.__
Ow^iüai poti so kot take v mapi zaznamo-' fvane in na občini morajo imeti seznam teh občinskih cest. Ako vaša ni, pa jo uporablja ena četrtina občanov, zahtevajte, da se napravi za občinsko cesto.
mmm tuMt%
Našim čitateljem so znane španske bikoborba in v Albaniji običajni dvoboj na življenje in smrt med petelini.
Na velikem otoku Mindanao v Filipinskem otočju je že skoro stoletja do danes v navadi dvoboj med nalašč za krvavo igro od gojenim i žrebci. Mohamed ansk i knezi, takozvani Dati, amerili ansk i in japonski posestniki plantaž na zgoraj omenjenem otoku stavijo kar največje vsote na izid dvoboja mod dvema žrebcema. Poslužujejo se dvsh načinov, da naščujejo eno žival n-\ drugo. Po prvem načinu pripeli;«jo pre oba za dvoboj določena žrebca kobilo iz hleva enega od bogatašev, iz katerega pa nista bojna žrebca. Komaj se pojavi na za boj določenem prostoru kobila, že se začne med žrebcema borba za posest kobile. Ko sta živali enkrat prežeti od bojaželjnosti, odpeljejo kobilo s p o zoriš ca, a boreča žrebca niti ne opazita, da ne čaka zmagovalca nikaka nagrada. Dvoboj se nadaljuje z udarci s kopiti in z ugrizi v vrat, dokler eden ne omaga, ali tudi popolnoma ne podleže.
Drug način je ta, da drži eden od hujskače v v človeški osebi v roki ogledalo. Ko stopita žrebca na za borbo določeni prostor, pusti igračkati s pomo-
čjo ogledala solnčno svetlobo v očeh enega od žrebcev. Drugi žrebec zapazi izreden blesk o očeh nasprotnika, se čuti izzvanega in preide v napad. Kar nato pa prenese hujskač solnčno svetlobo na oči napadalca in v par sekundah s zagrizeta oba nasprotnika v boj na živlijenje ter smrt.
Bojni prostor je obdan od vzvišenih tribun (odrov), s katetrih si pasejo oči na poteku dvoboja bogataši ter dobivajo ali izgubljajo visoke stave.
¿90.069 tsbojev v dveh okrožjih tekom dveh iet. Dopisnik »Tajmsa« iz Pekinga je priobčil v svojem listu neko zanimivo vest. Napram policijskim podatkom je bilo za dve leti izvršeno v okrožjih Ping Kiang in Kig Jang na Kitajskem od razbojnikov 400.000 ubojev.
Neobičajni padobran. Neka gospa iz Bristola je o priliki izleta omahnila s skale, visoke 60 m, ter padla v morje. Ribiči so jo potegnili iz vode. Navzlic visokemu padcu, je ostala gospa živa in zdrava. Za rešitev se ima zahvaliti dejstvu, da se ji je pri padcu obleka razprostrla ter na ta način vršila ulo-go padobrana."
Najdeno grobišče iz bronaste dobe. V prostrani madžarski ravnini so odkrili grobišče iz bronaste dobe. Pri raz-kopavanju so naleteli na mnogobrojne stvari velike zgodovinske vrednosti. Odkritih je bilo 23 grobov, v kojih so bila trupla, kakor je bil to običaj v tisti dobi: zavita in zvezana. Moški so bili obrnjeni z licem v smeri proti severu in položeni na desno stran, žene pa z licem proti jugu in položene na levo stran. V grobeh so najdene posode iz kamna, biseri iz marmorja, noži iz kamna in druge stvari. Dognalo se je tudi, da so bila trupla pred pokopom namenoma poškodovana. Tako je do-gnano, da je nekateremu truplu bila
odsekana glava, drugemu roka ali noga, da bi na ta način bilo preprečeno pokojniku priti nazaj.
Sovjeti so prodali vzkodno-kiiajsko
železnico. Šangajski dopisnik »Njujork Tajmsa« javlja, da so pogajanja med sovjetsko ter nankinško vlado zaključena s sporazumom, glasom katerega odstopajo sovjeti en del vzhodno-kitaj-ske železnice za 400 milijonov zlatih rubijev. Označena svota se ne izplača v gotovini, nego se odbija na račun uvoznih carin na blago, ki se uvaža na Kitajsko.
Grozna suša v Sanadi. Ministrski predsednik Benet je izjavil na seji kanadskega parlamenta, da je sedanja suša zbog svojih nepreglednih posledic največja od vseh nesreč, koje so dosih-mal obiskale Kanado. Nekatere pokrajine sploh nimajo nobene žetve. Posevki so popolnoma propadli na površini, ki meri okrog 5 milijonov akrov (okrog 2 milijona hektarjev), a nevarnost je tudr za živino.
Nova šola za odpravljanje debelost! v Newyorku. Ta šola se po svojem sistemu povsem razlikuje od vseh ostalih zavodov te vrste. Gospe, koje žele, da zopet dobijo .lep in vitek stas, ne izvajajo, kakor je bil to doslej običaj, neko vrsto švedske telovadbe, ne igrajo ali skačejo, nego s krtačo v roki — čistijo parket, snažijo medene predmete ali hišno opravo. A vse to, razume se, po posebnem taktu in zvokih godbe. Pravijo, da je imenovana šola dala odlične uspehe. Mnoge gospe so hvaležne navedenemu sistemu, da so dobile vitko linijo ter zgubile debelost.
Pokončevanjo slonov. Po statistiki izvoza iz ekvatorske francoske Afrike je tekom leta 1930 bilo iz te kolonije izvoženih 50.000 slonovih zob. To pred-i stavlja do 48.000 ubitih slonov samo vi tej mali oblasti. Temu številu je trebaj dodati še izvoz po tihotapstvu, kar zna4 ša okoli 12.000 do 15.000 zobov. Angle^ ške kolonije izvažajo ravno tako velike količine slonove kosti, koje se zaeno s francosko slonovo kostjo prodajajo iz*
vstal Madžar ter ošabno rekel: »Jaz sem Te-rebesij Arpad — podžupan Avaderskega ko-mitata! In kdo ste vi, gospod, gotovo kak profesor, neli?« Nisem! 'Jaz sem Ferdinand, car bolgarski!« odgovori ta prijazno ter se nalahko prikloni. Madžar je nekaj časa vihal svoje brke, potem pa rekel: »Tako, tako! No, tudi lepa služba!«
Službeno izpričevalo.
¡Neka gospa je zapisala ¡v službeno izpričevalo ¡svoje dekle tole: »Neža Narobe je služila pri meni 11 mesecev. V |tem času je bila: »Pridna — pri hišnih vratih. Skrbna — zase. Hitra — v izgovorih. Poštena — kjer je bilo ¡vsa zaklenjeno.«
razlika. So že šestdesetletni starci dobili mlade neveste. Še mlajše!
Je že nevarno omahoval.
In to zadnjo pomlad, za vse odločilno! Ni li bil spet satan, ki je ujel in zbral v zraku vse najlepše solnčne žarke in je vse napeljal prav na Korenovo njivo, da se je v niih vsa kar lesketala? Od tam pa jih je napeljal in pletel naravnost gor proti oknu Ma-tijeve bajte. Tako lepo zlato pot je naredil med njivo in Matijevim domom, da bi se še angelci sprehajali po nji s svojimi lilijskimi nogami. Kaj se ne bi Matijeve misli!
Njiva — kako čudežno lepa je bila to zadnjo pomlad! Še-nobeno mladoletje se ni zdela Matiji tako mlada in nežna, tako vsa sočna in ljubezni vredna. Oči so se mu v ozimino kar potapljale, kakor se z radostjo potopi v sveži vodi zasenčenega potoka popotnik, ki je po prašni poti, pod neusmiljeno žgočim solncem dolgo dolgo romal. Od kraja do konca so vso premerjale, otipavale, ljubeče, drhteče božale,
Ako bi bil imel Matija nevede pri sebi praprotno seme, da bi vse skrito videl, vse tajne slišal, in ako ne bi bil tako bolno in hlepeče zaverovan v njivo in njeno mlado krasoto, bi videl, kako čepi tam suh škrat in s škilavimi očmi bulji gor vanj, ob oknu slonečega, z očmi in s srcem in z vsemi ¿resnimi
mislimi po njivi koprnečega. Debele, pohotne ustnice se mu lokavo nasmihajo in reže: »Bratec, lepo mrežo sem ti nastavil. Pri peklu bi prisegel, da se ujameš!«
Tudi v nočeh, ko božje duše pod varstvom božje roke mirno spe, ni bilo miru in pokoja.
Satan je z veščo, zapeljivo-zvito roko napeljal najlepše lunine žarke prav čez njivo, da se je kar blestela od srebra, Najsijajnejšo srebrnotkano preprogo je spletel in razgrnil med njivo in Matijevo bajto.
Matijeve misli in želje so se kakor drobnonoge kraljičine po srebrnih čilimih v pravljicah sprehajale po ti mehki, prelepi poti,
»Moja mora biti«, je mrmral ves opijanjen od t« lepote, bolan od hrepenenja, da ga je glava bolela. Vznemirjen je legel.
Ko je sestra Lucija, nekoliko uboga na duhu, ki jima je gospodinjila, že davno spala kakor posekano drevo v gozdu, se je Matija na trdi postelji še nemirno obračal, nevoljno se premetaval. Ko se je čez dolgo časa polagoma pogrezal v sen, je še mrmral, kar je venomer razmišljal: »Moja mora biti! Ne bo prej miru!«
S to mislijo je zaspal. ^
(Dalje prihodnjič.)
ključno na tržiščih v Anversu in Londonu, kjer se vsakega leta proda okrog 343.000 kg tega blaga. Tako se iztrebljajo sloni.
Armade miši na potovanju. V Harbi-nu v Mandžuriji izhajajoči ruski list poroča o temle doživljaju ameriških lovcev: Več amerikanskih lovcev se je podalo v zapadne pokrajine vzhodno kitajske železnice, da bi tamkaj prirejali love na tigre. Ne daleč od postaje Archan so zadeli lovci na neizmerne množine miši, ki so bile na potu iz Mon golije v smeri proti Chunganu. Strahotna mišja armada se je gibala na 40 km široki fronti. Bile so nepregledne množine majhnih sivih miši. Kar je prišlo glodalcem na pot. so uničili. Lovcev se je lotil strah in dva dni so tekli, da so ušli iz območja mišje ofenzive.
Neznaten vzrok — ogromen učinek. Precej velik skobec si je hotel za zaju-trek pri Santa Rosa v Kaliforniji privoščiti kuro in se mu je pri tem poslu posebno mudilo. Naglica je bila vzrok, da se je zaletel v električno napeljavo z visoko napetostjo. Srečanje z električnim vodom je plačal ptičji ropar s — smrtjo i.n priletel na zemljo kot kupček obžganega mesa. Za njim pa so popadale na tla tudi pregorele žice voda. Dotaknile so se slučajno žičnate ograje, s katero je bila zavarovana velika farma. Tok je zletel naprej po ograji in je užgal celo vrsto lesenih stebrov, ki so držali ograj no žico. Tekom pol ure je pogorelo 400 juter za žetev dozorele pšenice. Istočasno se je razširil ogenj na dve sosedni farmi, preko 1600 juter pšeničnega polja in ga upepelil. Plameni so uničili še en celi gozd in 250 gasilcem se je komaj posrečilo, da so zajezili širjenje požara in zabranili še na-;daljno škodo.
Kdo je zasnova! Hooverj&v načrt? iTakozvani Hooverjev načrt za enoletni odlog vojnih plačil je v resnici zelo malo Hooverjev. Zamislili so načrt bankirji in finančniki v Čikagu, zbrani pred več tedni v nekem tamkajšnjem hotelu, kjer je bil navzoč tudi senator ,Watson. Pričeli so nato propagando za načrt na vzhodu in zainteresirali zanj več sto oseb ter ga nato predložili Hooverju, ki se je z nepričakovanim navdušenjem zavzel zanj.
¡Prerokovanja o bodočnosti. V bodočem razvoju letalstva bodo igrale rakete veliko vlogo, se je izjavil dr. Kip-fer, mož, ki je spremljal učenjaka Pic-carda na njegovem poletu z balonom v stratosfero. Na ta način, pravi mož, ne bo nič presenetljivega, ako bodemo lahko v kratkem napravili polet na luno. Dalje je dr. Kipfer prepričan, da se bodo bodoče vojne vojevale ne na zemlji, marveč 20 milj visoko v zraku in o teh zračnih bitkah ne bo prebivalstvo na zemlji sploh nič vedelo.
Razstava poljedelskih strojev In orodja. Letošnja razstava strojev ob priliki jesenskega ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra bo dosedanje še znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Ve-
Eadsiiska mineralna voda
ima vsled svoje velike količine natrija to prijetno lastnost, da paralelizira vinsko kislino ter napravi vsako vino prijetno pitno.
čina strojev, ki bodo obsegali približno 2000 m3 razstavnega prostora bodo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Čehoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. Poljedelske stroje razstavi 25 tvrdk, poljedelsko orodje 18 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke .Vsak imetnik velesejske legitimacije, ki stane Din 30.—, ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije pri razprodajalcih ali direktno pri velesejmskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Zamorete pa kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop po Din 10.—. Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti . Naj omenimo samo še zvonove, gasilsko orodje, jermenarske izdelke, plemensko perutnino, domače zajce itd.
Št, Peter pri Mariboru, V zadnji seji občinskega odbora, ki se je vršila pretočeno nedeljo, se je občinski odbor spomnil tudi 10 letnice vladanja našega kralja, — Duhovne vaje za dekleta so se vršile pred praznikom Marijinega Vnebovzetja. Udeležba je bila vse dni zadovoljiva. Duhovne vaje je vodil č. g. prof. Kovačič iz Celja. — Grozdje že pričenja zoreti. Da nam ga škorci in vrabci preveč ne uničijo, zato se v naših vinskih goricah že oglašajo klopotci, ki s svojim petjem odganjajo nadležne vrabce. Za take pa, ki kradejo, preskrbe vinogradni čuvaji, p. d. otarji, da se malo kateremu zljubi okuševati tuje grozdje. — Zunanjost cerkve M. B, na Gorci se popravlja. Popravljene pa bodo tudi orgije, katere so bile pa že res nujno potrebne popravila. S tem bo zadovoljen tudi naš organist. — Za fantovski tabor, ki se vrši v nedeljo, dne 30. avgusta, vlada po župniji veliko zanimanje. Da bi le bilo vreme ugodno, tedaj pa obeta tabor biii res nekaj veličastnega.
Ojstrica nad Dravogradom, Zadnjo nedeljo, dne 9. avgusta t, 1. smo obhajali tako zvano Ožboltovo nedeljo. Po slovesnem »pranganju« in pridigi ter peti sv. maši »pri Sv. Ožboltu« smo se zbrali pod milim nebom pred Morijevo hišo pod starodavno lipo, kjer nam je g, Zdolšek, kmetijski referent od sreskega načelstva iz Prevalj v poldrugournem prav poljudnem govoru povedal veliko zanimivega o živinoreji in sadjarstvu. Dobro blago pri živini
še vedno gre, dobro živino pa vzredimo s po-kladanjem dobre krme, ki jo dobimo, če si zbolj-šamo travnike z domačim gnojem ali pa tudi z umetnim. Zbirajte gnojnico v pravilno narejenih gnojničnin jamah! Sadjarstvo dvigajmo z nasa-ditvijo dreves, ki uspevajo v tukajšnjem podnebju. Za našo okolico toli potrebno drevesnico bo napravil pod vodstvom g. referenta naš gospodar Juvan, — Nazadnje smo sklenili zahtevo, da se naj cena živi živini dvigne. V našem kraju itak nima kmet dobiti odkod drugod denarja ko iz lesa in živine, in ravno ti dve reči nimata zdaj nobene cene, tako da res s strahom gledamo v bodočnost, kaj bo, če se to ne zboljša.
Sv. Lovrenc na Peharju. (Trojni jubilej oče-; ta Ivana Fischingerja.) Dvajsetorica ožjih so-: rodnikov in prijateljev je pohitela v prijazno Petrejevo hišo, da proslave 77 letnico očeto Pe-treja, ki gospodari na svojem posestvu že 55 let in baš tako dolgo tudi izvršuje, oziroma nadzoruje čevljarsko obrt. »Iz malega raste veliko.« Če kje, se je ta prislovica obistinila pri njem. Iz skromnih početkoV se ja razvil v priljubljenega, povsod spoštovanega občinskega moža, ki si je pridobil zlasti kot poročevalec za ceste nevenljivih zaslug. D& je stal narodnemu pokretu vedno neustrašeno na čelu, je povsod znano. Pomagal je pri «ustanovitvi Kmečkega bralnega društva in domače posojilnice, kjer je mnogo deloval pri postavitvi krasnega društvenega doma. Njegova hiša je vzgledna tako v narodnem, kakor v krščanskem smislu. Od petero otrok žive še trije, izmed katerih zavzema sin Josip, doktor prava, kot senatni predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani odlično družabno mesto. Baš ta sin je bil pri narodnem delu očetu krepka pomoč, ker je v narodnem zavednem trgu že kot gimnazijec ustanovil in vodil dolga leta tamburaški zbor, ki j a zvesto podpiral bralno društvo in pridobil mnogo pristašev takratšele vzbujajoči so narodni ideji. To narodno delo se sedaj nadaljuje po nečakih in nečakinjah iz rodbine Ladinek. Du ševno in telesno še nenavadno čilemu očetu Petreju kličemo ob njegovem trojnem jubileju tudi mi: Še mnogo, mnogo let!
Ruše, Tukaj sia se poročila dne 12. t. m, gospod Franjo Ferluga, šolski upravitelj pri Mariji Snežni v Slov. gor,, in gdč. Vera Bečelova, učiieljica istotam. Poročne obrede je opravil in daroval sv, mašo za novcporočenca domači gospod župnik Ferdinand Pšunder. Mlademu paru, ki izhaja iz uglednih rodbin, naše najiskrenejše česlitke!
EEarenberg. Tombola in ljudska veselica Krajevnega odbora društva rdečega Križa dne 2. avgusta je kar najlepše uspela. Iz vseh krajev Dravske -doline, pa tudi iz Maribora so prihiteli gostje, iz domačega okoliša pa je bila zastopana skoro vsaka hiša, taka, da se ja naj bralo na veseličnem prostoru nad 1200 ljudi. Velika udeležba od vseh strani ter od vseh slojev dokazuje, da je misel društva Rdečega Križa in njegovo človekoljubno delo prodrlo v sleherno hišo v okraju. — K toliko lepemu in gmotnemu uspehu je pripomogel v veliki meri zlasti pevski zbor duštva »Maribor«, ki je pod osebnim vodstvom zborovodje g. Ga-špariča in sodelovanjem opernega solista g. Neraliča zapel več naših lepih narodnih pesmi, ki so napravile mogočen vtis. — Tom-: bola se je izvršila v največjem redu in v splošno zadovoljstvo. Glavne dobitke so dobili: hčer^ ka sedlarja in posestnika Trauti Habermaii, šivalni stroj, pos. Jurij Matjaž moško kelo, gostilničar Anton Bohm plug kultivator, Fer-do Urnaut iz Mute pohištvo, hčerka Pekarja in posestnika Lotd Vrenčur seženj drv in dav1» čni upokojenec Anton Brilej svinjo. Z vsei
stranskim uspehom je društvo vsekakor lahko zadovoljno.
Razbor pri Slovenjgradcn. Tudi pri nas imamo tatvin« in vlom«. Dn« 11. t. m. j« bilo vlomljeno pri belem dnevu na Urlki gori št. 22 ▼ cerkveno klet. Trij« do štirje lopovi so se splazili po strelovodu na podstrešje ter od tam iztrgali več vrat, da so prišli do žlahtne kapljice ter do masti, pojedli in odnesli kake 4 kg masti in 20 litrov vina. k— Cerkev se je lepo pokrila, za kar je skrbel naš cerkveni ključar Knez Franc in pokazal veliko požrtvovalnost. Bog povrni vsem, ki so pomagalil
8t. Ilj v Slov. gor. Dne 12. avgusta tega leta smo k zadnjemu počitku spremili našega daleč na okoli znanega posestnika in tesarja Matija Rošker-ja. Pokojni je bil vsled njegove delavnosti povsod priljubljen, kar je značil mnogoštevilni pogreb. C. g. kaplan je ob odprtem grobu v ganljivih besedah omenil, da je pokojni opravljal svoj težki poklic zvesto in z velikim veseljem ter se tem koristil sebi kakor tudi svojim bližnjim in si s tem pridobil ljubezen. Ni pa pozabil poleg tega skrbeti za svojo dušo, ker se je udeleževal v apostol-stvu mož mesečnega obhajila. Opominjal nas je na medsebojno ljubezen. Domači pevski zbor mu je pri hiši žalosti kakor tudi pri odprtem grobu zapel ganljive žalostinke v slovo. Pokojnemu Matiju bodi žemljica lahka! Zeni, otrokom in sorodnikom pa naše sožalje.
Sv. Barbara v Slov. gor. Občinski odbor občine Korena je v svoji seji dne 9. t. m. soglasno imenoval za častnega občana č. g. župnika Josipa Potočnik za njegove zasluge za občino in župnijo. Ob priliki dvajsetletnice mašništva.
Sv. Barbara v Slov. gor. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredi na Jernejevo nedeljo dne 30. avgusta t. 1. srečolov z bogatimi dobitki v gostilni tovariša Kirbiš. Ker je to mlado društvo potrebno raznega orodja za slučaj nesreče, se prosi cenjeno občinstvo in to-V^riška društva, da nas posetite.
Sv. Trojica v Slov. gor. V nedeljo 9. avgusta emo ob veliki udeležbi izročili hladni zemlji truplo velike trpinke Marije Irgolič, ki je z Jobovo potrpežljivostjo prenašala svojo hudo bolezen — vodeniko. Bila je skoro dve leti težko bolna in le smrt jo je rešila trpljenja ln ji odprla vrata k svojemu Bogu, po katerem si je ves čas tako silno želela. Naj počiva v Bogu njena plemenita, težko preizkušena duša!
Sv. Ana v Slov, gor. Žalostno so peli zvonovi dne 22. julija, ko smo spremljali k večnemu počitku rajno mater Terezijo Jug. Kdo bi njo ne poznal, te dobre blag« žen« Bučove Treza. Bila je dobro znana po vsej Anovsld in še po sosednih župnijah kot dobra krščanska žena. Kako priljubljena je bila, je vsem pričal njen veličasten pogreb, katerega so se udeležili ljudj« iz cel« Anovske župnije, in obilni venci, kateri bo ji bili poklonjeni. Skoraj nobeno oko ni bilo brez solz, ko j« govoril pri njenem odprtem grobu r ganljivih besedah domači č. g. župnik in poudarili Kj« bi našel tako srčno ženo. 2iv«la j« kakor usmiljena sestra. Bila j« v pomoč zlasti ženam-materam in otrokom. Nobena hiša ji ni bila preskromna, nobena noč pra-temna, nobena pot n« predolga ln n« pretežavna, da bi ona n« bi šla in n« bi pomagala bolnikom, ako so jo klicali.
St. Janž na Dravskem polju. Katoliško Izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 23. t. m. v svrho Finžgarjeve proslave znano kmečko dramo »Divji lovec.« Ker so vse Finžgarjeve Igre, ki »o jih pri naa Igrali, dobro izpadle, je upatd, da bo pri tej igri uspeh še ¡večji, ker se Igralci vneto pripravljajo in je zanimanje med ljudstvom zelo veliko. Posebno
so vabljeni naši sosesje, ki se sicer redko pokažejo v našem domu I Začetek ob 8. uri.
OslušovcL V četrtek, dne 6. avgusta je zatisnil svoje trudne oči daleč na okrog poznani Tomaž Korpar, posestnik in kovaški mojster v Osluševcih. Ako bi bila božja volja, dosegel bi čez par mescev lepo starost 83 let. Pokojnik je bil znana osebnost v celem okraju, marljivo se je udejstvoval v javnem življenju, tako pri občini, kjer je bil dolgo vrsto let odbornik in svetovalec, pri šoli kot šolski ogleda, nadalje je bil član načelstva Skupne obrtne zadruge pri Veliki Nedelji, skoraj štiri desetletja pa član načelstva Ljudske posojilnice v Ormožu; zadnjih 20 let pa kot načelnik istega zavoda. Kot kovaški mojster je izučil nešteto obrtnega naraščaja, tako iz domačih krajev kot iz sosedne Hrvatske, Svojčas je sodeloval pri bivši SLS, bil dober znanec dr. Korošca, prof. Vesenjaka, Žebota in drugih. Običajno je predsedoval vsakemu zborovanju SLS v svojem okolišu ter nastopal tudi kot govornik, za kar je imel kot priprost človek izreden dar. V vsem svojem življenju je bil odločen krščanski mož, naročnik Slovenskega Gospodarja in raznih nabožnih listov, v katerem duhu je tudi svojo številno družino vzgojil. Njegov pogreb je bi/ prav lep, udeležilo se ga je med drugim celotno načelstvo Ljudske posojilnice v Ormožu in številno ljudstvo. Na njegovem domu se je pokojnika spominjal z izbranimi besedami domačin g. Joško Lah, kateri mu je govoril kot sorodnik, sovaščan ter zastopnik občine in Okrajne posojilnice. Ob grobu se je od svojega prijatelja poslovil domači župnik č, g. Zadravec, kateri je opisal pokojnikovo življensko pot, nečak č. g. župnik Erhatič je enako našteval vrline pokojnika. Blagemu možu bodi domača žemljica lahka.
Velika Nedelja. Na zelo tragičen način je končal svoje življenj« vsem starejšim spodnještajer-skim kmetom in gospodarjem drobro poznani »Vičanski Škerlec«. V torek zjutraj, 11. t, m., so ga našli domači v njegovi spalnici obešenega. — Tukaj pri nas je letos precej dobra sadna letina. Žalibog, da sadje nima primerne cene, kakor n. pr. lansko lto. Velikokrat so si ljudje sami krivi slabih cen, ker takorekoč naravnost silijo razne prekupčevalce in mešetarje s svojim sadjem. Res je splošna denarna kriza, tako da mora sedaj človek resno misliti, kj« bo vzel denar za davke, kajše za drug« potrebe, pa vendar se morda izplača s sadjem malo počakati za en dinar ali še mogoče več pri kilogramu. Hodijo pa danes okoli za sadjem taki mešetarji, katerim je poznanj« sadja španska vas, kateri gledajo samo na to, kako bi zamogli na tuji račun mastno zaslužiti. Ko pogodijo sadje, obljubijo š« sicer prav lepo ceno, ko pa j« blago na kolodvor postavljeno, s« izgovarjajo, da j« cena padla in plačajo dosti manj. — Kmetje, n« nasedajte takim ljudem ter sploh n« sklepajte nobenih kupčij brez are in pismen« pogodb«.
Buče. Umrla j« pri nas in bila slovesno pokopana r nedeljo, 16. avgusta daleč na okrog znana Kladovšekova mama, mati č. g. župnika iz Kamilic« pri Mariboru, Franca Božiček. Dosegla j« starost 73 l«t in j« obhajala leta 1923. zlato poroko. Veliko l«t j« vrlo in nad vsa marljivo gospodinjila n* prijaznem in po gostoljubnosti znanem Kla-dovšakovam domu na JagrovcL Kot gospodinj» je bila skrbna, delavna, darežljiva z» revež«, pa )• tudi kot mati vzgojila sina duhovnika in dr« hčerki, ugledni gospodinji. DrugI sin Joško, Id j« Ml določen u gospodarja na domu, j« izginil ▼ rua-k«m ujetništvu. Na Kladoviekovini gospodinji hčerka Papcai blagopokojna m j« kmalu po vojni preselil* • svojim dobrim in uglednim možam bliž« farn« cerkva, da si j« potlakala ■ pogostejšimi obUld cerkva, z darovi za c«rkv«n« potrebe in sploh z dobrimi dali pot ▼ večno, srečno večnost. Blagi KladovSakovi mamici ostani med vsemi, ki
PLiMIfiBa-
f to znamko	NRtBAHOVEC		s to znamko
	g	|	
Dobi sa v lekarnah			Vzemite 3 plombirani zavoj
	PLAN INKA		
Zares prei^u^ jo Uburo sredstvo za čiščenje krvi, žclodca, črevesja. Proizvaja lekarna Bahovec, Ljubljana			
so jo poznali, časten ter hvaležen spomin, vsem žalujočim preostalim naše iskreno sožaljel
V Sv. Rupertu nad Laškim je pri mlatičih nava* da, ki jo imenujejo »klepati metlo«. Mlatiči ene hiše pošljejo sosedovim mlatičem na škedčnj metlo, ki je sestavljena iz toliko cvetnih šopkov, koliko* je tam mlatičev; v šopek je uvezana smodka ali zavitek cigaret; obenem s tako »metlo« sa pošlje kolač belega kruha ali potice, in Štefan pijač«. Taka »metla« se seveda z veseljem sprejme, a po* šiljatelji pričakujejo, da jiai tudi sosedovi enako vrnejol Doslej bi ne bilo na tej mlatiški navadi, ki obremenjuje 1« gospodarja, nič hudega; a hudo M začne, ko mlatiči ali iz porednosti in nagajivosti^ dandanes tudi iz surovosti pošljejo metlo iz ko* priv, ki jo najbolj nagel mlatič nenadoma vri» sosedovim na pod ter jo takoj odkuri, kar ga pet« nesejo. Kajti če ga »obdarovani« mlatiči ujamejo je prinesitelj metle siromak: s slamnatimi povezljl mu zvežejo roke, v katere mu položijo koprivast« metlo, na hrbtu tako trdno, da si ne more pomagati, ampak mora sramotno odkuriti s svoj« metlo. — Minuli teden j« tukaj med dvema hišam« radi koprivaste metle prišlo vsled lahkomišljenostl na eni strani,, vsled surovosti na drugi strani, d» krvavega poboja; sedaj zdravnik v Štorah SivW raztrgane prevroč« glav«, orožniki preiskujejo is zapisujejo,, sodnik ▼ Celju pa bo s precej trd« metlo v špehkamri poučil mlad« nagajivce, dalji metla določena in namenjena za pometanjaJsjjv^ na pa za človeška buticel	__	'm
Planina pri Sevnici, V noči na softoTo/^dn 8. avgusta je pri g. Josipu Plementašu, trgovci na Planini, še dosedaj iz neznanega vzroka začelo goreti na podstrešju. Domačini so ta! koj prihiteli na pomoč ter pričeli gasiti. Pred vsem moram na tem mestu pohvaliti planini skd gasilno društvo, ki je bilo s svojimi po žrtvovalnimi člani ln s svojo brlzgaino taka na mestu; izkazali so se zelo discipliniran^ in e tem pokazali, da se zavedajo svoje vaAtK(j naloge. Dasiravno »o ogenj kmalu pogasili, jf škoda precejšnja, ker se Je pri razdiranju ptwl strešnih tal in pri polivanju ■ vodo pok v* rilo mnogo blaga- =» Koncem tega mesec» b< dovršeno popravljanje hotela »Pintar«. Op ljen bo ■ mnogimi modernimi napravami, čimer m bo omogočilo letovižčarjem, ka tudi drugim tujcem, nuditi poleg lepega samega in nad v a« zdravega traka, fle udobnosti
orniniSId vestnih,
Odklanjamo ločene zbornica, i
Y nedeljo dne 7	bodo v Ptujc
rovaH štajerski obrtniki O tem, ali «o za ne ali za ločene zbornica. Prav Je, ako ot> priliki tu<M ml povemo bvq{€
stališč« d tem .vprafiaalu,
Zbornica ca trgovino, obrt in industrijo v ¡.Jubljani bo praznovala letos 80 letnico svo-)aga obstoja. Ona spada med največje pridobitve, ki jih je slovensko ljudstvo v preteklosti dobilo. Zbornica je last nas vseh, je torej )plošna dobrina, ki se nas vseh tiče. Zato ni Jamo naša pravica, ampak tudi sveta dolžnost, la se za to inštitucijo zanimamo.
Na najzapadnejšem delu države smo ml Slo-Fanci in radi tega najbolj izpostavljeni močnim gospodarskim konkurentom — Avstriji in Italiji. Ze radi tega rabimo tukaj močno skupno zbornico, ki budno pazi na gospodarske Jntarese celote. Del celote — In to važen del >- pa je naše obrtništvo. Obrtništvo je imelo lapa čase v preteklosti; val moderne tehnike pa grozi, da ga zlomi, ako se pravočasno ne prilagodi zahtevam novega časa. Ako se hoče Obrtništvo ohraniti, potem mora sloneti na dveh temeljnih kamnih in to sta: kvalitetno Belo in pravilna zakonodaja. Z dobrim, kvalitetnim izdelkom in se ščiti obrtnik sam, fe pravilno zakonodajo pa ga ščiti oblast. Moč-fta skupna zbornica bo pa imela na zakonodajo vedno večji vpliv, kot ločena zbornica, ki bo potisnjena na stopnjo filijalke.
Poleg pravilne zakonodaje je treba, kot smo fakll, še kvalitetno obrtniški izdelek. Kajti danes se samo dobro blago more z uspehom prodati. Da bo pa izdelek dober, je treba obrtniku izobrazbe. In naša skupna zbornica se je kot pionir prva v državi tega zavedala, ustanovila Je zavod za pospeševanje obrti in v kratki dobi žrtovala v ta namen okrog 1 milijon dinarjev. Poslala je v inozemstvo nebroj mladih, nadebudnih obrtnikov, da se izuče v vaeh obrtniških strokah, tako da bo naš obrtnik izdeloval blago, ki bo lahko tekmovalo v vsakem pogledu z izdelki najnaprednejših inozemskih obrtnikov. One obrtnike, ki se danes tako zavzemajo za ločene zbornice, pa opo-earjamo na sledeče: Edina ločena obrtna zbornica, ki danes obstoja v Jugoslaviji in ki je tem obrtnikom za vzor, nima — čudo — niti «rada za pospeševanje obrti. Njeno delo Je izdajanje obrtnih listov, a obrtno pospeševanje Ji Ja akoro neznano. Obrtne liste pa mora iz-idajati slej kot prej državna oblast, kot Je to pri nas. Radi tega ne uničujmo tega, kar se 'Ja poprej izkazalo za dodro. Mi hočemo močno gospodarsko zbornico, ki bo pazila na pravilno zakonodajo in na obrtniško izobrazbo. la v to smer morajo iti stremljenja obrtnikov In ne za ločene zbornice. Vsak obrtnik, ki Je proti šušmarstvu, svak obrtnik, ki Je ves vnet ta napredek, mora biti za skupne zbornice. Oaabni prepiri med obrtniki ljubljanske zve-c« obrtnih zadrug, pa naj naše štajerske obrtnika ni« ne motijo. Ti prepiri naj ostanejo taan, kjer so nastali, štajerski obrtniki pa bodo pokazali — o tem smo prepričani, da so r« atvarni in pravi obrtniki, ki vedo, da je /r «kupni zbornici njihovo mesto, ker Jim to taporeduje njihova želja po splošnem gospodarskem napredku in jasna zavest, da ja treba Itt naprej z duhom časa.
ZAHVALA.
Za isplačano milostno podporo po «mrli Varilne Tereziji, terek&mo tam potom društvu
ZADRUŽNA SAMOPOMOČ JE* V MARIBORU, nastopieJlo zahvalo in priporočam lo Uovakoljubno društvo v takoJSnJi pri-a*op vsakemu, ako še ni njega član.
Lokava«, dne 10. avgusta 1931. 1117	Jožef In Ana Spindlar, 1. r.
Dr. Klara Kukoveo, se je vrnila a študij- I
skega potovanja ter zopet redno ordinira. Krekova ulica 18.	1245
Podpisana Marija Dovnik, pocestnica v Vlso-lah pri Slov. Bistrici, hiš. štev. 62, ae moram najtopleje zahvaliti Vzajemni zavarovalnici -v Ljubljani, da mi je takoj po požaru cenila škodo po g. Franjo Zebotu iz Maribora in zastopniku v Slov. Bistrici g. Drago Ulaga ter mi zavarovalnino v kratkem času z malim odtegljajem Izplačala. Dolžnost me veže, da moram vsakemu Vzajemno zavarovalnico priporočati, ki edina upošteva sedanjo gospodarsko krizo ter pomaga kmetu trpinu, posebno kakar ga obišče nesreča z rdečimi ognjenimi žarki.	1232
Dijaki se sprejmejo v dobro oskrbo in solnčno stanovanje*Splavarska 6, Maribor. 1251
Posestniki pozor! Kupi se vsako množino stoječega kostanjevega lesa, tudi na takšnem terena, kjer je odvoz nemogoč. Ponudbe pod šifro »Kostanj« na upravo lista.	1252
Poljedelska in gozdarska vzorna razstava
v okvirju
jesercskcga v€3€§ejm@
od 6. do 13. septembra 1331.
Vrtnarska razstava, razstava avstrijskega žita, avstrijski vzorci ječmena. Razstava poljepri vrednih poskusnih zavodov. Razstava reje malih živali. Posebna razstava strojev za mlatenje, strojev za obdelovanje travnikov, strojev za izkopovanje krompirja in repe. Poljedelski stroji in orodje. Zvezna vinska razstava.
Znaten popust na tu in inozemskih železnicah, na Donavi kakor tudi v zračnem prometu. Nobenega vizuma. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop na meji v Avstrijo. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejm-eke izkaznice (po Din 50.—) se dobe pri
WIENER HESSE A. G., WIEN VII.
pri avstrijskih zastopnikih v inozemstvu kakor tudi pri častnih zastopnikih Wiener Messe v vseh večjih krajih.
Prodam hišo ob prometni cesti v dobroidočo gostilno in trgovino, 14 oralov zemlje z gospodarskim poslopjem in izvozno klavnico. Naslov v upravi lista.	1256
Trgovski učenec. Krepkega in zdravega učenca poštenih staršev, ki bi imel veselje do trgovine s špecerijskim Jjlagom sprejmem takoj. Prednost imajo fantje, ki so dovršili 2 razreda meščanske šole ali 2 leti gimnazije, po možnosti, da razumejo tudi nekaj nemščine. Hinko Kreft, trgovina z mešanim blagom, Ptuj.	1255
ZAHVALA.
Po mojem očatu g. Zeleznik Janez sem dobila od
LJUDSKE SAMOPOMOČI V MARIBORU
takoj isplačan «avarovalni delež. To društvo priporočam k vstopu vsakomur naj tople j a, ker sem te prepričala sama r točnem In sigurnem izplačilu. 1253	Ulaga Alojzija, Laško SI.
od 29. avg. do 6. sept. 1931.
Itefewa rjawe liwlns
od 29. avg. do vključno 1. sept.
mm swiii
8. sept. do vključno 6. sept"
Glavno zastopstvo izkaznic, bančna posloval« niča Bezjak, Maribor, Gospcdska ulica. Ako
se ima izkaznica in potreben vizum, za potovanje samo potni list.	1179
si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, piatno za vsa-kovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd.

PES sosveti"
CeSJe, Glavni trg 9
Za obilen obisk se priporoča 318
ALO]^ D R O F E TJ I K
ZAHVALA.
Za takojšnjo izplačano pripadajočo podporo po smrti mojega moža, izrekam tem potom podpornemu društva
ZADRUŽNA SAMOPOMC5 V MARIBORU
najtoplejšo zahvalo i n priporočam to človekoljubno društvo v takojšen pristop vsakemu, ako še ni njega član. Studenci pri Mariboru
Obman Liza, 1. r. Bistrica pri Limbužu. 1248	Rep Marija, 1. r.
NaSavlic
Vaše pofre&e
zim®
prS
Franc Kolerii, trgovina Apaie
Kraljeviču se je ta kraj studil. Zato ¡Je takoj šel z norcem naprej do bistre reke.
Kmalu sta pršla v lepo vas s starinskimi mostovi. Okoli nje so bili krasni griči.
Ta kraj je kraljeviču zelo ugajal.
Pristopil je k lepo oblečeni deklici.
»Tu žive ljudje iz Lopovščine«, je. rekla. — »Vsi so bolni od utrudljivega mestnega življenja. Kraj je diven. Ali vsi ti, ki prihajajo sem iz mesta Lopovščine, kjer so si nagrabili toliko denarja, niti malo ne čutijo lepote tega krasnega kraja.«
»Pojdiva od tod!« je rekel užaloščeno kraljevič.
Norec je še zbijal šale, češ, da na nebu si(je vedno isto solnce.
»E, moja lepa kraljevina!« je vzkliknil kra-vič. »Nikoli več ne bom srečen. Bolje bi bilo, da sem ostal v dvoru in da nisem zvedel za tako žalostne resnice. Nikoli bi ne bil verijel, da je svet tako nepopolen. Kaj zdaj?«
Povsod je bilo isto. V enem kraju je manjkalo to, v drugem ono. Nazadnje sta "pripotovala do vasi, po imenu Veselo delo. Tu sta bila izne-nadena in očarana.
Kraljevič je ostal z norcem tu celo leto, ker se ni mogel ločiti od dobrih ljudi. Pa zgodilo se je še nekajj. Vzljubil je tu deklico, s katero je bil sekal trstenike na bregu bistrega potočka in ple-tel košare. Sklenil je, da se ne bo več povrnil na dvor, ampak da jo oženi in da se tu nastani. Norec je napravil isto in dokler sta ženi tkali platno, sta moža delala na polju.
Kraljevič še sedaj upa, da bodo začeli vsi njegovi podaniki živeti po vzgledu kmetov iz Veselega dola, ker niso imeli nikjer tako lepega sira, nikjer niso imeli otroci tako lepih in veselih li-čec, nikjer ni bil kruh tako lep in okrogel kakor tu. Žene so prepevale od jutra do večera, ker so bili vsi moški tu kralji in vse žene kraljice.
Konec.
¥ iclcli lenobe.
Poletni solčni žarki so že davno prodrli v Mirkovo sobo. Ptice s6 zapustile svoja gnezda, da si poiščejo hrane. Čebele so letale pred oknom, iščoč cvetjja. Samo Mirko je še vodno spal.
»Mirko, mali lenuh!« je zaklicala mati z vrta. Mirko je dvignil svojo leno glavo, pa jo je takoj zopet spustil na mehko blazinico.
Nazadnje je vstal, ker je sam uvidel, da je že preveč pozno. Oblekel se je in šel doli. Tam je prosil mater za kolač, ter, ne da bi jo pogledal, odšel v gozdič na izprehod. Za šolo ije bilo prepozno, ker se je bil pouk začel že pred eno uro.
Dospel je v svof najljubši kotiček, na svežo, zelno trato krog potoka. Lege} je na hrbet, uprl oči v nebo ter se smejal svojim tovarišem, ki so sedeli v šoli.
Naenkrat je začul rahlo šuškanje v travi za seboj. Obrnil se je ter videl jako čudnega človeka človeka v zeleni suknljici s križajočimi se rumenimi lisami. Na suknjiči so bili našiti gumbi brez Vsakega reda, eden tu, drugi tam, ali ne v skladu z gumbnicami. Imel je umazan obraz, lasje so mu bili razkuštrani. VidMo se je, da dvigne jedva noge, tako len je bil.


»Kdo si ti?« je vprašal Mirko, obrnivši se nazaj.
»Jaz sem princ Lenivec iz dežele Lenobe,« je odgovoril.
»Oh!« je vzkliknil Mirko.
»Bi li tudi ti rad tam živel? Ne bo ti treba hoditi v šolo, niti si čistiti obleke. Tudi slušati ti ne bo teba nikogar.«
Mirku je to ugajalo.
»Torej poijdiva,« je rekel princ. In šla sta.
Pa ta človek je tako leno vlačil noge za seboj, cla se je zdeto, kakor da bi se sploh ne premikal.
»Ali ne morete malo brže stopati?« je vprašal deček.
»Hitreje?« se je zasmejal princ. »Če M naju videli v naši deželi, da hodiva hitreje, bi rekli, da sva kaj ukradla. Če hodim brže, bi mogel pasti in si portrgati gumbe. Da bi si pa potem prisil druge, zato bi moral imeti leto dni časa.«
»Tako je,« je potrdil Mirko, trudeč se, da bi bil potrpežljiv.
Nazadnje sta prispela do pečine. Nad nizkimi vrati je stalo: »Vhod v deželo lenobe.« Še nekaj je čital Mirko, da namreč vsakogar, ki kaj dela, ubijejo.
»Kar se tega tiče,« je pomislil Mirko, »ni mi skrb, da bi me ubili.«
(Konec prih.}
Letoviščar. »Ali bi m!
hoteli povedati, kako se napravijo mreže za ribji lov?« Star ribič: »Zakaj pa ne! Napravite precejšnje število lukenj, ter jih zvežit« skupaj z vrvi 00.«
Zlobna občiaa. Občina Bereg na Ogrskem je postavila velik lesen križ in zapisala nanj v ogrskem jeziku, da bi svet vedel, kdo je postavil križ: »Naš Gospod Jezus Kristus je bil na križ pribit —* ob stroških občine be-reške 8. maja 1877.«
Ja bolj imenitno. Dekla pride v trgovino in zahteva za svojo gospo za dva dinarja znamk. »Kakšne pa želite?« vpraša trgovec, »po 50 para ali take po 1 dinar?« »Tega mi gospa sicer ni povedala,« odgovori dekla, »vendar mi dajte take po en dinar, ker naša gospa ne kupuje blaga, ki j8 po ceni.«
Izrael žaluj I 0 slavnem dunajskem vse-učiliškem profesorju dr. IIyrthu se pripoveduje tole: Oglasi se židovski kandidat po imenu Jeruzalem k zadnji strogi preizkuša nji. Mnogo tovarišev ži^ dov ga je spremljala na vseučilišče ter v ži-. vahnem pogovoru ča« kalo zunaj na hodniku pred dvorano, da bi po-« tem čestitali novopeče« nemu doktorju. A Je-i ruzalem je znal premah lo! Ko je Hyrth to vjL« del, je odprl vrata ter zaklcal iz sobe: »Izrael žaluj; Jeruzalem je pa* del!«
Kopališčni sluga je nekega dečka poteg1« nil iz vode, nakar se mu je ta zahvalil ta-: ko-le: »O, kako sem vesel, da ste mi rešili življenje. Le pomislite, kakšne reči bi pri na« doma uganjali z me« noj, če bi bil utonil.«
Že naprej cdslužlL Sodnik: »V imenu Nje« govega Veličanstva .. ■ vi ste torej oproščeni!« Obtoženec: »Toda bil sem pet mesecev v pre« iskovalnem zaporu!« Sodnik: »Hm, ne mm rem pomagati!« Obto« ženec: »Prosim, gospod sodnik ..; ali smem na ta račun kaj malega ukrasti?«
»Ljubljana v jeseni« — »Kraljev teden«
29. VIII. — IX. t©31
Posebne razstave: Tujski promet, razstava slovenskih mest. Kmetijstvo (mlekarstvo in sirar-stvo, jajca, čebelarstvo, vinarstvo, zelenjadarstvo, perutnina, kunci, kmetijski stroji). Higijena. Novodobno gospodinjstvo. Pohištvo — stanovanjska in hotelska oprema. Industrijski in obrtni oddelek.	w •
Za časa velesejma velike slavnosti. frj
»KRALJEV TEDEN«.
(Operne in dramske razstave na prostem, glasbeni festival itd.) Legitimacije po D itn 30.— prodaja denarnih zavodi, železniške postaje, trgovske organizacije, biljetarna »Putnika«, velesejmski urad. 50 popust na železnicah. Razstavišče obsega 40.000 kvadratnih metrov, 10 razstavnih zgradb. Stanovanja preskrbljena.
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.	2
Na drobno!	Na dehelol
Dijaki se sprejmejo na
hrano. Sprejme se tucji živež kot plača. Tereza Rebol, Vodnikov trg 3,
b.	1249
Dva mizarska pomočnika sprejme Zaver-nik, Sv. Marjeta ob Pesnici. Samo osebno predstaviti.	1250
Boljša služkinja za vse,
katera ume nekaj kuhati ter vsa druga hišna dela snažno opravljati, se sprejme na deželo k dvema osebama srednje starosti. Prednost imajo dotične, katere so že služile v boljši hiši. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na poštni predal št. 9, Ormož. 124.
Kočijo, polpokrito, prostorno, z lahkim tečajem, najboljših oljnatih osi, se zelo poceni proda Pojasnila daje A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21. 1241
V bližini SSaribora malo posestvo na prodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pri upravi lista.	1244
Pridna služkinja z dežele, vajena vsakega dela se sprejme. Vprašati: Grajski trg št. 2, Maribor.	1243
5S0 dinarjev tedensko
plačamo vzgovornim osebam s številnimi poznanstvi. — Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor.	1242
aparat za razmnoževanje brez matric in barve, vsak rokopis, strojepis, ertež, slika v štirih barvah na enkrat.
Važno za vse velike občine, pisarne za veletrgovine in podjetja, za denarne zavode, za društva itd. itd.
Zahtevajte ponudbo in brezplačno neobvezno predvajanje aparata! — Pišite na
TISKARNO SV. CIRILA V MARIBORU.
Ivan Kacin, tovarna harmonijev in cerkvenih orgel v. Ljubljani, Tabor 6, sprejema popravila cerkvenih orgel j in uglašanje po ugodnih cenah. Harmonije izdeluje od 2500 Din naprej. Petletna garancija. Zahtevajte cenike. Oddaja tudi na obrokel	1156
Večje posestva z vsemi pritiklinami na prodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista.	1245
a a
3 3
¡n
ii} 3
""'"t M
E
s!
o >
__l
s
H
H
najboljše iti nafvarnejše pri
Gosposka ulica
Najugodnejše obresli za vloge in posojila. Stanje hraniinih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varao§§ IrarartlSralt* vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	t
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! ""^J
a □
a 3
3 3
3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 FJ
a s M ■ u
Tli
o ■ a
55555555555555555555555555555555555555555555B5555
Obntcv iq šolo.
59,
Vrste 2852-03
Praktični čevlji iz laka ali rjavega telečjega boksa. Se dovršeno prilegajo nogi. Hoja v njih je zelo udobna.
Vrsta 2842-01
Te čevlje iz laka in s špango smo priredili za otroke. Nosijo se ob nedeljah in praznikih. Enake vrste čevljev imamo tudi iz rjavega boksa za navadne dni.
Vrsta 3922-00
Športni čelji za otroke. Pripravili smo jih iz rjavega boksa z okrašenim jezikom. Močan podplat jamči, da bodo čevlji dolgo zdržali.
Vrste 1834-22 ,
Čevlji iz laka in boksa za učence. Polušpičasta o-blika daje čevljem izrazito eleganco. So prav zelo udobni in praktični.
Vrste. 3762-21
Te smo priredili za zel« živahne dečke. Proizvaja« mo jih iz mastnega krar« jega usnja. Imamo jih pa tudi iz mehkega u»-nja. Praktični čevlji m vsak štrapac.	1284

Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da je trdka
F. D ¡1D i, frgoviisa z usnjem
na glavnem tr^u v Mariboru, opustila sve^o trgovino tsr sem prevzel celokupno zalego sestavljeno iz raznega usnja,
jermenov znamlie »Flascb« ter sedlarska in čevljasks potrebščine, katere predajam po zelo nizki coni.
Obenem ti £ jam na znanja csnj. občinstvu, tla ceni tudi prevzel vso surovino, katero so cenj. cdjemalci dali o opravilo (strojenje) in katero ss tudi pri meni dcfci.
Zagotavljam, da bedem isto vseko-rjar, katari ša do danes moje trgovine ni obiskal, nafsclidneiša prstregal. Priporočam se z velespoštovanjem
VACLAV VOŠINES, MARIBOR TRGOVINA Z USNJEM IN IZDELOVANJE
CORIIJIH DEL ČEVLJEV
Koroška cesta 13.	1233

' •' .11» ■


S prvim novembrom sprejmem viničarja in
hlapca, služkinjo pa takoj. Vladimir Voš-njak, Ptuj, Mestni vrh.	1229
išio se za 15. marc 1932 zakupec ali majer z lastno živino in orodjem — vozovi itd. On se rabi za prevoz plohov in lesa, proti posebnemu plačilu. Naslov v upravi. 1228
Krajevni prodajalci za prodajo vsakovrstnega blaga se iščejo. Blago dajemo na kredit. Potrebna garancija 10.000 Din. Vsaki posestnik lahko postane trgovec. Ponudbe: Maribor, poštni predal št. 4.	1230
Lepo knelsko posestvo, 10 oralov, s travniki in gozdovi, hiša sredi vasi Rače ob glavni cesti. Elektrčna razsvetljava, se takoj proda za 100.000 Din. Plačait treba polovico. Pojasnila daje Franc Koban, kamnosek, Rače.	1231
Učenec z dobro šolsko naobrazbo, ki bi lahko stanoval pri starših ali sorodnikih, se takoj sprejme. Trgovski dom Strmecki, Celje.
1235
I.llinar samski z večletno prakso išče mesto mlinarja. Vzamen tudi mlin v najem. Ponudbe poslati: Strajnšek Franc, Morje, p. Fram pri Mariboru.	1236
fzafenma zavarov. t Lfo&lSanl
tem potom javlja, da je poverila vodstvo svoje podružnice v Celju gospodu
ASoizifa fliHelOMi
županu celjske okolice in posestniku. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.
Podpisani sem prevzel vodstvo podruS« niče Vzajemne zavarovalnice v Celja ter se priporočam cenj. občinstvu«
MIHELČIČ ALOJZIJ *
župan celjske okolice in posestnik.
isti
Sadjerejcl, vinogradniki! Ne odlagajte ■ na«
bavo prvovrstnih patentnih sadnih in grocd nih mlinov, katere naročat« edino pri prvi strojni delavnici Matija Kozino x Sevnici oh Savi.	1061
Kovaški vajenec se išče. Hrana in stanovanji
v hiši. Anton Grudnik, Šoštanj.	1231
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
H m losfiii palači no oglu Kralja Petra ceste in UodniftoM ulice
Stanje hranilnih vloq znaša n3d Din lOO.OOO.OOO--. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
'<<ll|||||lllllllllllllill!llllllllll|||||||||||llll!llllll!IIIIN!!l!!lllur
Za hranilne vlog« }amžl poleg rezerv In hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem^
193
Jiuillllllllllllllllllllllllllllllllllllllilliuuilll
Rentnl davek plaSuje posojilnica !x svojega In ga n« odteguj« vlagateljem.
[Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin t Mariboru. « Urednik: Janui Gole«, novinac k M&rfboou HI Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik; Januš Gole« x Mariboru.