Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 ■ tel. 37603
Polletna naročnina...............L	800
Letna naročnina..................L	1.500
Letna inozemstvo.................L	2.500
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
i
Leto XI. - Štev. 22
Gorica - četrtek 28. maja 1959 - Trst
Posamezna številka L 30
Ljudska fronta v Dolini Aosta
Svarilen nauk za vse italijanske demokrate
BIL JE APOSTOL SVOBODE IN DEMOKRACIJE
John Foster Dulles umrl
Deželne volitve v Dolini Aosta, ki so se vršile v nedeljo 17. maja, so izzvale v Italiji veliko komentarjev. Nekateri so trdili, da so v ponedeljek po volitvah poslanci v parlamentu zapustili dvorano, ko so zvedeli za izid volitev, ter se zunaj po hodnikih razburjeni razgovarjali o volitvah prejšnje nedelje. Po enem tednu se zanimanje za njih izide ni nič zmanjšalo in časopisi še vedno pišejo o Dolini Aosta in njenih volitvah. Odkod tolika važnost za deželne volitve v oddaljeni alpski dolini, ki šteje komaj sto tisoč prebivalcev?
KAJ SO »LJUDSKE FRONTE«
ti
4ki
j [pr
Na volitve v Dolini Aosta so gledali in še gledajo z zanimanjem vsi, ker je šlo tam prvič po vojni za odkrito povezavo strank v ljudski fronti. Ljudska fronta je J pojav, ki ga poznamo izpred druge svetovne vojne in je Stalinova zamisel. Ta je kot svetovni vodja komunizma naročil komunističnim strankam v Evropi, naj se v demokratičnih deželah povežejo za skupno politiko z raznimi drugimi levičarskimi strankami in stvorijo tako z njimi e-notno »ljudsko fronto«. Na ta način, v povezavi z drugimi strankami, bodo komunisti soudeleženi pri vodstvu države in si bodo zaradi svoje boljše taktike in večje discipliniranosti lahko osvojili popolno o-blast in vodstvo v državi. Tako bodo brez l revolucije prišli na oblast ter bodo lahko izvajali svoj socialistični program. To taktiko ljudske fronte so komunisti z uspehom uporabili najprej v Španiji, kjer so že prišli na oblast, a jih je Franco s svojimi legionarji po večletnih bojih premagal. Poskusili so srečo v Franciji ter se povezali s socialisti in radikali v ljudsko fronto. Zaradi vojne niso mogli izpeljati svoje namere, a bi jo bili, ko bi Hitler ne bil začel vojne. Taktiko ljudske fronte so nato komunisti uporabili med drugo vojno v mnogih deželah. Pri nas je bila »o-svobodilna fronta« samo vojna oblika »ljudske fronte«. S pomočjo ljudske fronte so po letu 1945 prišli komunisti na o-blast na Češkoslovaškem, deloma jim je pomagala tudi na Madžarskem in na Polj-,f skem. V Italiji je prva leta po osvoboditvi |' tudi obstajala neka oblika ljudske fronte, dokler se De Gasperi ni rešil komunistov leta 1948 ter jih vrgel iz vlade.
Sanje komunistov v opoziciji ostanejo pa vedno povezava z raznimi levičarskimi strankami in skupinami v enotno fronto ža dosego oblasti. Italijanski komunisti tega ne skrivajo. Ob raznih prilikah so ponujali svoje sodelovanje vsem, ki bi ga hoteli sprejeti. Do lani so povsod razen Pri Nennijevih socialistih naleteli na gluha Ušesa. Lani pa smo imeli prvi pojav novega frontizma na Siciliji ob znamenitem I Milazzovem poskusu. Kakšen odmev je to Uašlo v italijanski javnosti, smo že pisali. Letos se je isti poskus pojavil v Dolini Aosta. Stvari so se tam razvijale takole:
ZMAGA FRONTE V DOLINI AOSTA
Dolina Aosta je narodno mešano ozemlje, kjer bivajo v lepem številu Francozi. Minister Bidault, ki je tržaške Slovence kročil Italiji, je bolje poskrbel za svoje Sonarodnjake v Dolini Aosta. Z De Gašperjem sta sklenila sporazum, da bo Dolina Aosta postala avtonomna dežela s poseb-Uhn statutom. To se je tudi zgodilo in Val d’Aosta je danes polnopravna dežela s posebnim statutom. Nekaj let je vse 'oklo prav, dokler so ostali povezani v de-^lni vladi demokristjani in domača avtonomistična stranka Union Val d’Autaine. ^°da pred nekaj leti se je ta povezanost ^rušila zato, ker so demokristjani pokadi preveč nacionalistične težnje. Union ul d’Autatne je šla v opozicijo. Medtem j® rimski parlament izglasoval statut za °l‘no Aosta in napravil veliko napako: počili so, naj se v deželi glasuje po vedskem sistemu. To se pravi, v deželnem '“Urlanientu moreta biti zastopani le dve 8,rUnkl ali skupini strank, ki dobita najele število glasov. Vse ostale ostanejo
brez poslancev. S tem večinskim sistemom so šli na volitve leta 1954. Večino so dobili demokristjani in z njimi povezane ital. stranke. Druga najmočnejša skupina so bili socialkomunisti, takoj za njimi z razliko le nekaj sto glasov je bila Union Valdotaine, ki je pa zaradi volilnega sistema ostala brez zastopstva v deželnem parlamentu. Ta poraz je domačine zelo bolel. Zato da bi se letos ne ponovilo isto, so se za volitve povezali s socialkomunisti v nekako »ljudsko fronto«. Njim nasproti je stala »demokratična koncentracija«, sestoječa v glavnem iz demokristjanov. Namesto treh smo imeli torej samo dve volilni listi, eno demokratično in eno frontaško. Volilni boj je bil zelo oster, izid volitev negotov. V volilni boj je vsaj posredno posegel tudi domači škof iz Aoste, ki je po navodilih sv. Oficija opozoril volivce, da katoličanu ni dovoljeno vezati se s komunisti in niti ne glasovati za take kandidate, ki so s komunisti povezani. V takem ozračju so se (Nadaljevanje na 3. strani)
V	nedeljo je v vojaški bolnišnici »W alt er Reed« v New Yorku preminil bivši ameriški zunanji minister John Foster Dulles, ki ga je zavratna bolezen neusmiljeno priklenila pred nekaj meseci na posteljo, s katere ni več vstal. V ZDA so v znak globokega spoštovanja po vseh javnih poslopjih razobesili zastave na pol droga, predsednik Eisenhotver pa je odredil tridnevno narodno žalovanje. Pogreb je bil določen za v sredo.
Vest o Dullesovi smrti je globoko presunila ves svobodni svet in tudi tisti del, ki še čaka osvoboditve. Žalne brzojavke njegovi vdovi ter ameriški vladi so prispele z vsega sveta, tudi izza železne zavese, kjer mu ničesar drugega ne morejo očitati, kakor da je bil dosleden do kraja v svojih načelih, kar pa večkrat ni bilo komunistom pogodu, ker jim ni šlo v načrte. — Z Dullesom odhaja
Sudeti na dnevnem redu
Pretekli teden so na Dunaju zborovali sudetski Nemci, ki so jih Čehoslovaki takoj po zlomu nacizma izgnali iz svoje dežele, ker so med vojno odkrito potegnili s Hitlerjem ter skupno z nacisti neusmiljeno preganjali in po-bivali češke in slovaške rodoljube na svoji zemlji. Skoro tri milijone jih je na ta način v letih 1945 in 1946 zapustilo Sudete ter se preselilo povečini v Zahodno Nemčijo ter Avstrijo. — Med zborovanjem, katerega se je udeležilo tri sto tisoč delegatov, je govoril tudi avstrijski kancler Raab, ki je ostro napadel Češkoslovaško ter jo primerjal Hitlerjevi nacistični Nemčiji ter tako s svojo u-deležbo uradno podprl politične zahteve sudetskih Nemcev, ker je v odkritem nasprotju z nevtralnostjo Avstrije. Voditelji sudetskih Nemcev so na zborovanju zahtevali povratek v svoje kraje ter nevtralizacijo poljskega ozemlja v okviru nove politične in narodne ureditve Srednje Evrope. Vso stvar so vrhu vsega povezali ter primerjali z vprašanjem Južnih Tirolcev pod Italijo ter pozvali Avstrijo in Nemčijo, naj se z enako odločnostjo kot za tirolske rojake zavzameta za pravice Sudetov. — Resolucijo o svojih zahtevah so tudi poslali štirim ministrom v Ženevo.
Iz navadne družabne prireditve je tako kongres sudetskih Nemcev zadobil čisto politični značaj in povrhu vsega še v nevtralni Avstriji, kar je še zlasti nedopustno in graje vredno. Zato ni čudno, če je avstrijska vlada z dovoljenjem in celo uradno udeležbo na tem shodu dala češkoslovaški komunistični vladi priliko za diplomatski protest.
Zgleda, kakor da se Avstrija ne zaveda v polni meri svoje zgodovinske naloge in nujnosti, ki jo njen položaj zahteva. Že nekaj časa sem je opažati, da avstrijsko zunanjo politiko še vedno muči stari, pogubonosni, poganski ter anahronistični nacionalizem, ki je že enkrat usodno ugonobil avstrijsko cesarstvo.
Zaradi sudetskih Nemcev si je Avstrija sedaj pokvarila dobre odnose še s Češkoslovaško, poleg I-talije in Jugoslavije, s katerima je v sporu zaradi Južnega Tirola odnosno koroških Slovencev.
»Kakšno potrebo je imel odgovorni voditelj nevtralne države zbrati okrog sebe nekaj sto tisoč nostalgičnih beguncev?« se sprašuje La Stampa. Res, da je Raab poudaril, da je Avstrija nevtralna in kot taka ne more podpreti njihovih zahtev, toda besede so besede, a dejstva ostanejo. Omenjeni dnevnik nadaljuje: »Vsaj malo doslednosti je treba; ni moč protestirati zaradi Južnotirolcev „sti-skanih” od Italijanov ter istočasno raznarodovati slovensko manjšino na Koroškem.«
eden največjih svetovnih državnikov, eden redkih, ki je popolnoma doumel brezobzirno taktiko mednarodnega komunizma in temu spoznanju primerno nastopal v mednarodni politiki. Prišel je namreč do globokega spoznanja, da se komunisti boje edino sile in trde pesti. Zato je bil komunistom vedno na želodcu. Njegovi nastopi so bili večkrat predmet razpravljanja ter navidezno diplomatsko nepremišljeni, toda stvarnost mu je na žalost vedno dala prav; kljub temu so ga njegovi rojaki in drugi svobodoljubi vzljubili.
Bil je namreč človek jasnih načel, ki je popolnoma obvladal položaj, zato je dobro vedel, kje je meja popuščanju. Morda je še prezgodaj izreči dokončno sodbo njegovega dela, točno ga bo ocenila šele zgodovina. Na vsak način je bil človek, kakršnega je zahteval čas in razmere.
Njegov nastop v svetovni politiki sovpada z eno najtežjih dob zgodovine ZDA in sveta sploh. Glavni potezi njegove politike sta: aktivni intervencionizem ZDA, ki so tako popolnoma opustile politiko izolacionizma, ter neumorna obramba svobode. Zgodovina njegove zunanje politike so: Trumanova doktrina za Grčijo in Turčijo (1957), berlinska zapora, A-tlantski pakt, korejska vojna, o-bramba Južne Azije — SEATO —, sueška kriza, Eisenhotver jeva doktrina za Srednji Vzhod, kriza na Daljnem Vzhodu (Formoza). Njegovo glavno delo je mirovna pogodba z Japonsko, ki je pravi u-motvor, dejanje vredno njegovega
V Ženevi še vse po starem
V Ženevi so se ves teden nadaljevala sestajanja štirih zunanjih ministrov; zjutraj se navadno sestajajo na privatne sestanke, kjer so diplomati mnogo bolj iskreni in zaupni med seboj kakor na popoldanskih javnih sejah v palači Narodov, kjer skrbno pazijo, da ne izustijo niti ene besede več, kot so se zjutraj domenili.
Vse seje preteklega tedna štirih zunanjih ministrov v Ženevi so posvetili podrobnejšemu razlaganju in utemeljevanju ter kritiki splošnih načrtov, ki so jih predložili zahodnjaki in Sovjeti prvi teden konference. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je skoro eno u-ro govoril proti zahodnemu načrtu ter ga odbil.
Odgovoril mu je ameriški zunanji minister Herter, ki je spomnil Gromika, da so Sovjeti odbili že več načrtov o nemški mirovni pogodbi prav zaradi nasprotovanja povezavi mirovne pogodbe z nemško združitvijo. ZDA so napovedale vojno eni Nemčiji in samo z eno Nemčijo so po mednarodnih predpisih v vojnem stanju. Zato nista po njegovem kvalificirani ne zahodna ne vzhodna nemška vlada za podpis trajne in veljavne mirovne pogodbe za vso Nemčijo.
V	imenu Zahoda je odklonil sovjetski načrt, ker vsebuje v sebi kali za bodoče spore med velesilami.
Vendar pa v sedanjih okoliščinah ni prišlo zaradi tega do preloma pogajanj, ampak nasprotno, sedaj se bodo pravzaprav šele pričela prava pogajanja med obema
imena. — Že sama gornja imena povedo, da Dulles ni bil samo zunanji minister velike države, ampak, kar se tiče obrambe svobode in demokracije pred nasilstvom, je bil pravi svetovni, univerzalni apostol. Nobeno drugo odlikovanje ni moglo bolje izraziti njegovih zaslug kakor ono z Medaljo Svobode, ki mu ga je pet dni pred smrtjo podelil predsednik Eisenhotver. Dulles bo šel v zgodovino upravičeno kot minister Svobode.
Svetovno mnenje in časopisje si je edino v tem, da s smrtjo Dul-lesa odhaja najvztrajneši branilec svobode zahodnega sveta, ki si je nesebično do zadnjih moči prizadeval za pravičen mir, svoj najvišji ideal. Bil je človek ne samo močne in vztrajne volje, ampak predvsem človek z globoko vero i' Boga ter v končno zmago dobrega nad zlim. Tudi boj med komunizmom in demokracijo je pojmoval kot boj med dobrim in slabim. Zato je bil največji sovražnik tiranstva in zgodovina ga je postavila pred največje tirane vseh časov.
Ni imel časa niti misliti na pokoj. Iz urada je šel naravnost v bolnišnico, kjer se je z občudovanja vrednim pogumom do zadnjih moči kakor smrtno ranjen lev u-piral zavratni bolezni, ki je končno zmagala nad njim, ki je pred tiranstvom, brezboštvom in nasilstvom branil vseh pet kontinentov sveta.
svetovnima kolosoma. Štirje ministri so se baje že sporazumeli za tajne sestanke, ker so na javnih sejah že izčrpali, kar so si imeli povedati. Pravo delo konference se bo torej vršilo za zaprtimi vrati, in časnikarji bodo spet prepuščeni svoji fantaziji, intuiciji ter ugibanjem. Znak, da bodo pogajanja dolga, vidijo v tem, da so Sovjeti podaljšali pogodbo s švicarsko družbo za radiotelekomu-nikacije do 8. julija.
ŠE NEKAJ ZANIMIVOSTI S KONFERENCE
Največ zanimanja vzbuja obnašanje obeh nemških odposlancev. Medtem ko hoče vzhodnonemško odposlanstvo vzbujati vtis, da nekaj pomeni in se povsod sili naprej, se bonnsko odposlanstvo drži bolj v senci ter se obnaša, kakor da ne vidi Ulbrichtovih odposlancev ob strani glavne konferenčne mize. Von Brentano sploh ne prekorači portala Palače Narodov, ampak mirno čaka v svoji vili, da ga kdo pokliče. Njegovo odposlanstvo vodi tajnik Grewe, ki, kadar govori vzhodnonemški minister Bolz, pasivno posluša ter se ne ne posmeje ne nagrbanči čela, kakor da bi hotel s tem povedati, da on ne sliši in ne vidi nič. Poročajo, da tudi šoferji, ki pripeljejo nemške diplomate in nato čakajo dolge ure pred palačo, ne spregovorijo med seboj niti ene besede. Tudi to spada med razne načine popolnega ignoriranja pan-kovvske vlade. Tudi v tem so Nemci res dosledni. .
društev v Albaniji
Od ponedeljka dalje se sovjetski ministrski predsednik in glavni tajnik KPSZ Nikita Hruščev mudi v svoji najmanjši satelitski državi, Albaniji, ki je zemljepisno ločena od ostalega sovjetskega imperija, toda kljub temu je njegov najbolj zvest podanik. Zato tudi sovjetski prvaki niso čutili nobene potrebe, da bi z obiski bodrili albanske voditelje, ker se nanje popolnoma zanesejo. Albanija je e-dina komunistična dežela, kamor niso segli odmevi »odjuge« po XX. kongresu SKP; njen voditelj Hodža jo je ohranil popolnoma stalinistično in kot taka slovi še danes.
Prihod Hruščeva v Albanijo je sprožil celo vrsto ugibanj in komentarjev o namenih njegovega potovanja, vendar se zdi, da je ta njegov nenadni obisk v nečem v zvezi s 27. majem, ko poteče znani sovjetski ultimat o Berlinu. S tem, da se je umaknil v najbolj zakotni del svojega imperija, je najbrž hotel dati razumeti štirim ministrom v Ženevi, da ni stvar tako resna. Hruščevu je namreč glavno, da pride do sestanka na najvišji ravni, zato v tem trenutku ne gre se zamerit zahodnjakom, ki so jasno povedali, da ne bodo šli na vrhunsko konferenco pod pritiskom groženj in ustrahovanj.
Vendar se mnogim zdi tako dolg obisk — 13 dni — malo sumljiv. NekateiT sodijo, da zna priti med tem dolgim bivanjem v Albaniji do sestanka med Nasserjein in Hruščevom in Nasserjem ali Kas-semom ali vsemi tremi. Morda bo Hruščev izkoristil to priliko za kratko ekskurzijo v Jugoslavijo; znano je, da so odnosi med Albanijo in Jugoslavijo zelo slabi, ker albanski voditelji že deset let brez prestanka napadajo jugoslovanske komuniste ter so prišli celo na dan z ozemeljskimi zahtevami. Mnogi celo menijo, da zna Hruščev iz Albanije sprožiti kako novo potezo v Sredozemlju ali na Srednjem Vzhodu, ker je vsega zmožen.
PRAZNIK MARIJE KRALJICE
Ta mladoletni praznik — praznik Marije Kraljice — je kakor krona in slovesen zaključek majniške pobožnosti. Najlepši mesec v letu — mesec maj — je Cerkev posvetila nebeški Materi Mariji. Majnik je torej Marijin mesec. To je doba cvetja in cvetoče pomladi. Ta čas narava diha in odseva neko nebeško lepoto, v njej se odraža daljni odsev nadnaravne lepote in popolnosti. Čudovita in živa barvitost narave, na vse strani posipano cvetje, prijetno zelenje in vonj, ves ta žamet in mehkoba, vse to človeka občutno prevzame. Dviga nas k Bogu in k Mariji. Cel ta mesec so se verna krščanska srca pobožno zatekala k Mariji; zatekala so se s posebno vnemo in ljubeznijo. Iz tisočev cerkva se je dan za dnevom dvigal v nebo en sam velik slavospev besed, molitev in petja, da ljubeče in dostojno počasti najlepšo Rožo vsemirja, nebeško Gospo in Kraljico Marijo. Sveta majniška čustva in izraze ljubezni še enkrat povzame, strne in poveže v duhovno krono in v bogati venec ljubezni pomeljiv, lep, globok in veličasten Marijin praznik — praznik Marije Kraljice.
Kakor praznik Kristusa Kralja opeva in slavi veličino in kraljevsko dostojanstvo Jezusa Kristusa Kralja, tako pričujoči praznik o-peva in slavi veličino in kraljevsko dostojanstvo Kraljice Marije. Ta praznik nas vabi in podžiga, da ne le danes, marveč vse dni, na dolžen način, kakor treba in kot se
Ce
zivMcnia
Žalostna smrt treh misijonarjev
V	farmacevtskem misijonskem laboratoriju »Kristus Kralj« v Veroni se je dne
23.	maja zgodila težka nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve. Diplomirani kemik, redovnik Fabio Ferdori bi moral v kratkem odpotovati v Indijo, kjer je imel namen posvetiti svoje življenje gobavcem.
V	ta namen je že dalj časa proučeval posebna zdravila svoje iznajdbe, ki naj bi blažilno učinkovala na nesrečne gobavce. Tudi v petek pozno zvečer je s tremi drugimi asistenti v misijonskem laboratoriju pod zemljo delal poizkuse z novim zdravilom. Nenadoma pa je vse štiri zajelo močno izhlapevanje poizkusnega zdravila in padli so na tla. Eden je bil še toliko pri moči, da se je zvlekel do vrat, kjer je omedlel. Šele čez tri ure je prišel k zavesti in šel obvestiti predstojnike o žalostnem slučaju. A bilo je že prepozno. Redovnik dr. Ferdori ter ostala dva asistenta sta bila že mrtva. Njihova smrt je globoko pretresla vse mesto. Dr. Ferdori je bil tudi ravnatelj ustanove Ummi (Udruženje misijonskih italijanskih zdravnikov).
maja zjutraj vstopili še v cerkev sv. Petra. Niso vedeli, da je vsako sredo splošna papeška avdienca. Vsekakor, ko so opazili, da se zbirajo ljudje, so tudi oni počakali in pazljivo prisostvovali papeževemu prihodu v baziliko sv. Petra. Med papeževim govorom pa so brškone dobili povelje za odhod, ker so začeli odhajati iz bazilike, češ da imajo še druge važne obveznosti.
Delovanje avstrijskih dobrodelnih ustanov
Izreden dogodek v baziliki sv. Petra
Pretekli teden se je mudilo v Italiji 500 ruskih turistov, predstavnikov industrije in umetnikov. V Rimu so si ogledali razne rimske zanimivosti, vatikanske muzeje in sikstinsko kapelo, nakar so v sredo 13.
Dr. LOJZE ŠKERL :
spodobi, počastimo in proslavimo naj višjo vseh kraljic in najboljšo vseh mater, Kraljico in Mater Marijo. — Vsi vemo, kdo je prebla-žena Devica Marija. Vsi vemo, kakšna in kolika je njena odlika, čast in veličina. Vsem je znano, da je med milijoni in milijardami ena sama žena prejela to izredno veliko in najvišjo čast, da postane Mati božjega Sina. Vsem je znano, da je ta žena bila brezmadežna Devica Marija, ena sama za vse večne čase, ki je po božji volji postala naša skupna Mati in vse-človeška Kraljica, Kraljica sveta, Kraljica nebes in zemlje, potemtakem Kraljica vesolja, Kraljica poleg Jezusa' Kristusa Kralja.
Vsi vemo, da je Marija najodličnejša žena, najvišja Kraljica, največja svetnica, višja od vseh ostalih ljudi, Kraljica vseh svetnikov, Kraljica vseh ljudi, Kraljica nebes in zemlje, in poleg tega Jezusova in naša Mati, naša zvesta pomočnica in mogočna priprošnjica, naš up, naša nada in naša rešitev, naša vodnica in zavetnica. Zatorej je naravno, potrebno in koristno, da se vsi, mladi in stari, ponižamo pred to mogočno in sveto osebo in jo prav vsak dan znova in tudi večkrat na dan pobožno počastimo in z ljubečo molitvijo kličemo na pomoč. Njej — skrbni nebeški Materi Mariji — priporočimo naše duše in naše potrebe, naše življenje in našo večnost, naš dom in naš rod! Marija, hiti na pomoč! Pomagaj nam in reši nas! Sveta Marija, prosi za nas !
Posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu
Naše
V	tržaški in goriški škofiji se v tem mesecu mnogo govori o posvetitvi brezma-dešneniu Srcu Marijinemu. Govori se o posvetitvi škofij, župnij in posameznikov. Italijanski škofje so namreč odločili, da se ta posvetitev izvede po vseh škofijah in župnijah. V septembru bodo pa v Cata-niji na evharističnem kongresu posvetili Mariji vso Italijo. To posvetitev bo verjetno izvršil papež sam, ker je kot rimski škof prvi med italijanskimi škofi.
Tržaški gospod škof je odločil, naj se 31. maja posvetijo Marijinemu Srcu vse posamezne župnije. Obenem pa priporoča, naj se vsak kristjan sam posveti Mariji, in to čimprej po dobri in temeljiti pripravi.
Kakšen je smisel te posvetitve?
Leta 1917, sredi največjega požara prve svetovne vojne, se je Marija poslužila treh preprostih pastircev v Fatimi na Portugalskem, da je mogla po njihovi besedi v vojne dogodke in uspehe zaverovano človeštvo opozoriti na odrešilno luč krščanstva.
Vgrozotah svetovne vojne so ljudje pozabili na ljubezen do Boga in na ljubezen do bližnjega. Donenje topov je zadušilo klice po pravičnosti. Ljudje so pričakovali, da si bodo z orožjem in nasiljem zgradili nov svet in si ustvarili mir in srečo na svetu. V Rusiji so se pojavljali jasni znaki revolucije, ki naj bi po načrtih njenih voditeljev doprinesla svetu, ki bi se Boga otresel, mir in blagostanje.
Tedaj je v človeško življenje na viden način ponovno posegla Marija. Kakor se je že v Lurdu poslužila skromne in ponižne Bernardke, da je razgibala in navr-nila h krščanstvu brezbožno Francijo, tako se je v Fatimi poslužila treh preprostih otrok, da je po njih začela veliko in globoko delo narodnega in krščanskega preporoda, ki naj bi se razmahnil po Evropi tja do skrajnega Vzhoda in zajel ves svet. Trije otroci so postali njeni apostoli in sporočili svetu njen opomin ter njeno naročilo.
Avstrijska katoliška dobrodelna organizacija »Caritas« je v preteklem letu posvetila posebno pozornost starim in ubogim osebam. V razne ustanove za stare ljudi, ki jih vzdržuje dobrodelna organizacija, je bilo sprejetih 14.000 starih oseb.
Molitve za uspeh konference za mir
Po vseh holandskih cerkvah so predpreteklo nedeljo opravili posebne molitve za mir ob priliki mirovne konference v Ženevi. V povabilu k skupni molitvi za mir je bilo rečeno, da je treba klicati Boga, da da svetu mir in svojo pomoč tistim, ki nosijo težko odgovornost za rešitev vprašanj, ki jih je ustvarilo nezaupanje narodov, rasno sovraštvo in nasilje orožja.
IN KAKŠEN JE BIL TA OPOMIN?
IN KAKŠNO NAROČILO?
V	tedanjih skrbi in bolesti polnih dneh so ljudstva hrepenela po pristni tolažbi, po besedi zaupanja; ljudje so iskali vodnika; iskali so poti, ki naj bi jih resnično in varno popeljala v boljše dni.
Marija opozarja, da si ljudje niso izbrali prave poti za dosego boljših dni. Ne vojna in ne sila, ne greh in ne sovraštvo ne moreta človeku pripraviti boljšo bodočnost.
In katera je prava pot? Molitev rožnega venca in pokora; žrtve in zadoščevanje za grehe, predvsem pa spreobrnenje in novo življenje. In na tej poti kdo naj bo vodnik? Marija sama. Njena materinska ljubezen! V njeno brezmadežno Srce naj usmerijo vsi svoje življenjske korake, njemu naj se posvetijo. To je fatimsko Marijino naročilo! To so pogoji rešitve, na katere je opozorila Marija v svoji veliki ljubezni do človeštva, za katerega je tudi sama darovala svojega Sina. Molite! Delajte pokoro! Obnovite življenje! To je klic iz Fatime, to so pogoji rešitve, ki jih po Mariji stavi narodom sam Bog.
sprejel Marijino naročilo in dne 31. oktobra 1942 posvetil Cerkev in človeški rod brezmadežnemu Srcu Marijinemu.
»Kraljica presvetega rožnega venca,« je tedaj molil sveti oče v posvetilni molitvi, »pomoč kristjanov, pribežališče človeškega rodu in zmagovalka v vseh bojih za Boga, ponižno pokleknemo pred Tvoj prestol, v trdnem zaupanju, da bomo dosegli u-smiljenje in prejeli milost, potrebno pomoč in obrambo v sedanji stiski, ne sicer zaradi našega zasluženja — saj ga nimamo —, ampak edinole zaradi neizmerne dobrote Tvojega materinega Srca.«
»Tebi, tvojemu brezmadežnemu Srcu, se
v	tej usodni uri človeške zgodovine izročimo in posvetimo, ne-le v zvezi s sveto Cerkvijo, skrivnostnim telesom tvojega Jezusa, ki trpi in kr\>avi na tolikih delih in na toliko načinov, ampak tudi z vsem svetom, razklanim v divjih sporih, zažganim v požaru sovraštva kot žrtev lastne zlobe.«
Po teh posvetilnih besedah, s katerimi je Mariji in njeni materinski ljubezni izročil Cerkev in svet, je sveti oče Marijo prosil za vse nesrečne vojne žrtve druge svetovne vojne, ki je bila v polnem teku, za mir v resnici, pravici in ljubezni Kristusovi. Prosil je Marijo, naj sprejme v svoje varstvo nevernike, narode, ki jih loči zmota ali razkol, zlasti ruski narod. Poprosil je, naj Marija izprosi mir in popolno svobodo sveti božji Cerkvi. »Zajezi,« je vzkliknil k Mariji, »razlivajočo se poplavo novega poganstva; budi v vernikih ljubezen do čistosti, vnemo za pravo krščansko življenje in apostolskega duha, da bodo množice tistih, ki služijo Bogu, rast-le po zasluženju in številu.«
Posvetilno molitev pa je sveti oče zaključil s sledečo prošnjo: »Končno, kakor sta se Srcu tvojega Jezusa posvetila Cerkev in ves človeški rod, da bi jim bil On, ki so vse upanje vanj položili, znamenje in poroštvo zmage in rešitve, prav tako se danes za vedno posvetimo tudi tebi in Tvojemu brezmadežnemu Srcu, o Mati naša in Kraljica sveta, da bi tvoja ljubezen in tvoje varstvo pospešila zmagoslavje boš-
jega kraljestva, da bodo vsi narodi pomirjeni med seboj in z Bogom tebe blagrovali in s teboj zapeli od kraja do kraja sveta večni Magnifikat slave, ljubezni in hvaležnosti Jezusovemu Srcu, v katerem edinem morejo najti Resnico, življenje in Mir.«
SLOVENSKI NAROD SE JE POSVETIL
Sveti oče je s tem, da je izvršil to posvetitev, izrazil tudi željo, da se tudi narodi, države, škofije, župnije, družine in tudi posamezniki posvetijo Srcu Marijinemu. In to se je tudi zgodilo. Tako na primer je škof Rožman 30. maja leta 1943 pred čudodelno podobo Marije Pomagaj z Brezij posvetil Marijinemu Srcu ves slovenski narod. Takrat so Slovenci Marijo javno priznali in izvolili za svojo Mater in Kraljico.
TUDI ITALIJA SE BO POSVETILA
V	Italiji tega še niso naredili. Zato se bo to letos zgodilo.
Taka posvetitev ni nikaka obljuba ali celo zaobljuba v pravem pomenu besede in še manj prisega. Tudi ni neke vrste bogoslužno opravilo, ki bi naklanjalo gotove oblasti ali pravice. Ne snie pa biti Zgolj navaden sklep, ki naj nas nagiblje, da bi častili Marijo, ali zgolj priložnostna molitev, s katero naj bi klicali Marijo na pomoč.
Posvetiti se Marijinemu brezmadežnemu Srcu pomeni, da se Mariji popolnoma izročimo. S tako posvetitvijo obljubimo, da hočemo živeti po zgledu Marijinem. V naših mislih, besedah in dejanju ne sme biti ničesar, kar bi žalilo Marijino Srce. Naš sklep mora biti, da hočemo uravnavati svoje versko in vsakdanje življenje popolnoma po božjih načelih, po zahtevah, ki
Posvetitev Srcu Marijinemu ne more in ne sme biti samo izliv hipnega čustvovanja, imeti mora svoj vpliv na vse naše Življenje. Skrbeti moramo, da bomo po tej posvetitvi mogli vsak čas govoriti: »Vse moje življenje je odsev Marijinega življenja,« »Popolnoma sem tvoj, o dobra Mati!«
to o avl j a ni Topsl »noči tieni te ta tiki. rita »ra s z »nih vah »rna i nji ■t. T. »no se tani. >?od le, t; tih
!0
GRŠKA KRALJEVSKA DVOJICA PRI SV. OČETU
PIJ XII. POSVETI SVET BREZM. SRCU MARIJINEMU
Po dogodkih v Fatimi leta 1917 je preteklo več let, predno je cerkvena oblast, ki je v takih zadevah zelo previdna, priznala, da so Marijina prikazanja resnična. Pravi pečat resničnosti je vtisnil fa-timskim dogodkom papež Pij XII., ki je
Grška kraljevska dvojica, ki se je pretekli teden mudila v Rimu, je dne 22. maja obiskala tudi sv. očeta. Grška pravoslavna Cerkev je sicer protestirala proti temu obisku, češ da je proti državnim zakonom; toda kralj in kraljica se za te proteste nista zmenila. V Vatikanu so ju sprejeli z vsemi častmi, predpisanimi za take visoke goste. Na razgovoru pri sv. o-četu sta ostala dober četrt ure. Sv. oče je s kraljevsko dvojico govoril v novi grščini, kar je grškega kralja vidno vzrado-stilo in je pozneje izrazil svoje zadovoljstvo nad tako prijaznim sprejemom. Takoj nato je sv. oče sprejel še kraljevsko spremstvo, na katero je irriel govor v francoščini, končal pa je v novi grščini.
Po končani avdienci, ko sta grški kralj in kraljica s svojim spremstvom že zapuščala vatikanske dvorane, se je sv. očetu približal osebni zdravnik kralja Pavla in mu rekel: »Se spominjate, svetost, ko sem Vas v Grčiji zdravil?« Sv. oče ga je pozorno pogledal in ga spoznal: »Gotovo se vas spominjam,« mu je rekel in se začel z njim navdušeno pogovarjati, medtem ko je kraljevski sprevod že izginil. Kraljevska
dvojica je nato obiskala še vatikanskega državnega tajnika.
Tako se je zaključil po več stoletjih prvi uradni obisk grških kraljev pri rimskem papežu: Leta 1445 je bizantinski cesar Janez VIII. Paleolog prisostvoval florenške-mu vesoljnemu koncilu in takrat je obiskal tudi sv. očeta. To se je zgodilo pred 514 leti. Obisk grškega kralja Pavla in kraljice Friderike je zapustil v vatikanskih krogih najlepši vtis.
na
na
s0tn
lede tne tobr Vpis. 'Pii i ■ ti 'čela Sa : ! v ( z
'tern,
®nin
%lj,
itn o, ?rst
ZGODBA IZ VZHODA
INDIJSKA: Srečala sta se bogat Indijec I in ubožec. Bogatin začne: »Jaz imam tisoč blestečih zlatnikov, zato me moraš spoštovati!« — »Zakaj neki? Kaj mene to briga!« odgovori na kratko revež. — »Toda, če bi dal tebi polovico zlatnikov, ali bi me potem spoštoval?« — »Prav gotovo ne! Cernu? Potem bi imela oba enako in ne bi imel razloga, da bi te spoštoval!« — »No, dobro! Kaj pa, če bi ti podaril vse cekine?« — Ubožec odgovori: »Potem bi inoral ti spoštovati mene!«
Katoliški škofje Jugoslavije
o krščanskem zakonu in družini
Zapisali smo v uvodniku dne 21. maja, da so »druge morale«, ki ne temelje na evangeliju, prazna beseda. Te »druge morale«, ki jih nekateri tako goreče širijo med našim ljudstvom, so zlasti pogubne za pravo družinsko življenje. Uče in opravičujejo dejanja, ki naravnost rušijo in uničujejo krščansko družino in s tem tudi narod ter državo. Zato smatramo za svojo dolžnost, da v prid sedanjim in prihodnjim našim družinam ponatisnemo Pastirsko pismo katol. škofov Jugoslavije o krščanskem zakonu in družini. To pismo je bilo prebrano s prižnic v Jugoslaviji in tudi na tržaškem radiu. Toda »besede letijo, napisano ostane«. Zato naj bo tu zapisano v premislek staršem in tudi drugim, ki se jih tiče. (Vred.)
Pomembnost družine
1.	Najstarejša človeška skupnost je družina; ta je osnovna celica vsega družbenega življenja. Po družini otrok stopi v javnost, to se pravi v državljansko skupnost. (Leon XIti.: Rerum novarum, n. 10-Fontes lil, 360)
2. V družini se otrok navzame različnih nagnjenj, navad in misli, ki ga skoraj zmeraj spremljajo skozi vse življenje in mu dajejo nekak izrazito osebni pečat.
3. Od tod velika pomembnost družine v življenju človeštva. Kakršna je družina, tak narod.
Po besedah poganskega filozofa Cice-rona je družina »seminarium civitatis« — semenišče države.
Družina je zibelka, ki daje narodu nove člane, državi nove državljanje, Cerkvi nove otroke, nebesom pa prihodnje svetnike.
4. Zato je razumljivo, da je Cerkev skozi vsa stoletja z največjo skrbjo in ljubeznijo pazila na družino; za zgled družinskega življenja stavi svojim vernikom pred oči sveto družino v Nazaretu.
Zakon korenina družine
5. Osnova ali korenina družine je zakon. Kakor si ne moremo misliti debla brez korenine, tako si ne moremo misliti družine brez zakonske skupnosti
6. O zakonu se mnogo piše in govori. Širijo se zmotni pogledi na zakon, nepravilni pojmi in škodljivi nasveti, tako da že papež Pij XI. toži, da mnogi ali sploh ničesar ne vedo o svetosti krščanskega
zakona ali to svetost taje ali pa jo sploh zametujejo. (Časti conn. AAS 1930)
Zato vaši škofje čutimo dolžnost, da vam na kratko obrazložimo skrivnost zakona, njegovo vzvišenost in dolžnost, ki jih ta skrivnost nalaga zakoncem.
7. Zakon je božja ustanova. Postavil ga je sam Bog, ko je ustvaril človeka ter rekel Adamu in Evi: »Plodita se in množita!« (1 Moj 1,28)
Iz teh besed je razviden namen zakona, njegove dolžnosti in pravice.
8. Bog je ustvaril enega Adama in eno Evo. Zakon je torej po božji volji enoj-nosten, ker Bog ni hotel, da bi bil zakon drugačen kakor med enim samim možem in eno samo ženo. (Časti conn. AAS 1930, n. 13)
9. Zakonska vez je nerazvezna, to se pravi: traja dotlej, dokler je z ene strani ne razveže smrt.
10. Res je, da je vzvišeno pojmovanje zakona pri nekaterih narodih potemnelo in so nekateri narodi zašli v mnogoženstvo. Pogosto so možje trdega srca mogli ženo »odsloviti«, in to celo med judovskim ljudstvom, ki je imelo razodete božje resnice.
11. Ko je pa Gospod Jezus Kristus vi-
del to trdoto srca nasproti ženi, je rekel Judom: »Od začetka pa ni bilo tako.« (Mt 19,8) Jezus Kristus brezpogojno terja nerazveznost zakonske zveze, ko pravi: »Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči.« (Mt 19,6)
Zakon je torej tako trdna zaveza, da traja do smrti.
V
Krščanski zakon je zakrament
12. Gospod Jezus Kristus je odlikoval krščanski zakon s častjo zakramenta. Zato pravi sveti Pavel, da je zakon velik zakrament »v Kristusu in v Cerkvi.« (Ef 19,6)
13. Med kristjani zakon torej ni samo naravna zaveza, marveč nadnaravna, kakor je nadnaravna zaveza med Kristusom in Cerkvijo.
14. Kakor ne moremo misliti, da bi Kristus zapustil svojo Cerkev ali da bi se Cerkev izneverila Njemu, tako ne sme ne mož zapustiti svoje žene, žena pa se ne sme izneveriti svojemu možu.
15. Zakramentalni zakon je tako trden-da ga nobena zemeljska sila ne more raž' vezati.
(Se nadaljnji'
V
i
l6hi
Sl
"tri
te,
&ko
‘iha
V
ha
V
ha
K
tkn
1 Pr
K
lfet .
S
-
I
Amerika brez hišnih pomočnic
Naše gospodinje čestokrat zavidajo ame-žene, katerim je moderna tehnika ko olajšala hišna dela, da jih lahko o-Svljajo z najmanjšim trudom. V resnici ai tako. Ameriške žene bi rade dale topskim v zameno za eno samo hišno <nočnico vse najmodernejše stroje. V tani deželi sveta ni položaj žene in ma-fc tako otežkočen kakor v napredni A-riki. Ameriška žena ne more ostati rtta med štirimi stenami domače hiše, >ra se udejstvovati tudi v javnosti, naj-b z delom, kakor z udeležbo po raznih inih prireditvah, po dobrodelnih ustavah in podobno. Cim višji položaj za-tna njen mož v javnosti, tem višje mora i njeno udejstvovanje v javneip življe-1. To pa zahteva velikega napora. Vze-too si za zgled slučaj Betsy Anne. Z 22 5 se je poročila z dobrim, komaj diplo-»anim Billom. Bila je lepa, vešča vseh spodinjskih del, iz dobro stoječe dru-te, tako da ni poznala pomanjkanja. V tih letih so se ji rodile tri ljubke de-
foje pisanj-ena sodba
ta uredništvu KG smo dne 16. maja i- prejeli nepodpisano pismo iz Mavra. S poštnega pečata je pa razvid-da je bilo oddano na pošto v Mari-ru dan prej dne 15. maja. 1/ enem tvu je torej napravilo pot iz šta-'ske prestolnice do Gorice. Za jugo-vansko pošto res izreden rekord. V :>nu je marsikaj po svoje zanimivega, ključuje se pa takole:
Toda vi dobro poznate teorijo ve-
vi	dobro veste, da vas po smrti ne nikako »plačilo«, ker ga nima kdo
i,	pa kljub temu nadaljujete in 'ite zaostalo ljudstvo in ga strašite ismrtnim plačilom, večnim zivlje-'h, in ne vem še kaj vse ste si izmi-A da bi pritegovali ljudstvo v cerkev. °rda se sami že zavedate, da ta vr-
11	politike, kot je vera, tudi že po-Va. Danes hočemo stvarnega gleda-1 na stvari okoli nas — ni čuda — i nas razlika med starim in novim so>n to uči«
teden dni nato smo v »No\’em listu«
I.	v	v
me 21. maja brali na nas račun tiobno pisanje, ki je pa podpisano; ^Pisal ga je g. Drago Legiša, odgo-tai urednik N L. Zaključuje se takole: toliko pa le (razumem krščanska ta/a j, da vem naslednje: stališče,
S a zagovarjajo pri katoliškem tedni-v Gorici, je v najostrejšem nasprot-z naukom Cerkve in papeževimi krnicami.«
®nim v Mariboru je naše pisanje '^Pljenje zaostalega ljudstva in straže z večnim življenjem. Vera, ki jo 'taio, jim je »vrsta politike«. Drugim trstu pa je naše pisanje »v najostrej-l'1 nasprotju z naukom Cerkve in mfiževimi smernicami«. Kdo ima prav? pktjuček je samo eden: Premalo smo slovenski duhovniki učili bogoslovja ** Univerzah in v bogoslovnih semenih, zato je naš nauk »politika« in ta pisanje »v nasprotju z naukom lrkve, »torej je krivoversko, heretično.
ugotavljamo, da bomo morali zo-** i’ šolo, in sicer nas bodo verske taice učili na visoki šoli brezverstva tatan železne zavese, božje zapovedi J*°ralko) pa na univerzi »Novega li-' v Trstu.
eselite se kristjani!
*tiaj nov vek krščanski veri vzide!
- —
klice. Toda neusmiljene zahteve ameriškega življenja so si tudi njo izbrale za žrtev. Ljubila je družbo, rada je imela povabljene na kosilu, toda morala je vedno vse sama pripraviti in potem pospraviti. Z možem sta zelo ljubila gledališke predstave, toda nikdar se jih nista mogla udeležiti, ker ni bilo nikogar, da bi pazil na otroke. Starši obeh zakoncev so jima vedno ponujali znatne vsote denarja, toda Anna se je temu uprla: »Ne potrebujem nobene miloščine. Lahko bi plačali sluškinjo, če bi jo našli, toda preiskala sem vse kraje daleč naokoli, a vse zaman.« Tako je morala Ana vzeti nase vso težo gospodinjstva in materinstva ter del moževega dela. Vse to je strlo njeno zdravje. Mož jo je skušal pri gospodinjstvu in vzgoji otrok nadomestiti, a se mu ni posrečilo. Zakon, se je končal z ločitvijo.
Neki ameriški zdravnik je prišel na genialno idejo. Staknil je nekje mladega fanta in ga izučil v vseh gospodinjskih in drugih delih. Postal je izvrsten kuhar, stre-žaj, šofer in podobno. Zaslovel je v vsej bližnji okolici in kadarkoli so kje priredili kako slavnostno večerjo, so vedno vprašali zdravnika, če jim »posodi« za tisti večer svojega kuharja. Gospe sploh niso poslale prej vabil, dokler si niso zagotovile zdravnikovega kuharja. Ta jim je bil bolj potreben kakor vsi povabljeni.
Kaj naj si ob teh vrsticah mislijo naše pridne slovenske služkinje? Deset, dvajset in tudi več let delajo in garajo morda vedno pri isti družini z malenkostno plačo in še manjšim razumevanjem od strani gospodarjev. Gospodarji, pa četudi najboljši, so vedno zahtevni. Pa bi včasih zadostovala le ena prijazna beseda, le eno skromno priznanje, da bi služkinji bilo delo in življenje olajšano. Amerika nas samo prehiteva. Čez petdeset let, če ne prej, bo položaj evropskih gospodinj isti, kot je sedaj položaj ameriških. Hišnih pomočnic ne bo več. Že sedaj si malokatero podeželsko dekle izbere za poklic delo služabnice. Tega ne dela toliko, ker bi se ji to delo zdelo poniževalno, saj vsako delo, pa naj bo še tako nizko, plemeniti človeka, temveč največ iz dejstva, da je bilo vedno od strani gospodarjev premalo razumevanja za služkinje. Le redki so primeri, da je služkinja upoštevana kot član družine, kot oseba, ki -mnogo pripomore k družinski sreči in miru. Zato si dekleta raje izberejo poklice, v katerih so bolj proste in bolj zaščitene. V zadnjih letih se je sicer socialni položaj služkinj izboljšal, vendar je v mnogih primerih ostal zakon le na papirju. Služkinje si ne upajo zahtevati svojih pravic, ker se gospodarjev bojijo, gospodarji pa izrabljajo njihovo boječnost *v svoje namene in si zakone po svoje prikrojijo. Služkinja, ki je vestna in poštena pri svojem delu, ima dolžnost zahtevati svoje pravice, ki ji po božjih in človeških zakonih pripadajo. S tem bo pomagala sebi in pripomogla, da se bo tudi položaj njenih sovrstnic izboljšal.
Najprej so sklenili, da filma v Italiji sploh ne bodo predvajali, zaradi cenzure. A potem so črtali nekatere prizore, zato je cenzura dala dovoljenje, da se sme film predvajati.
Navadno so kaj malo vredni tisti filmi, za katere se dela veliko reklame. Ta film nam to samo potrjuje. Kdor je šel gledat ta film z željo, da vidi kaj izrednega, je ostal popolnoma razočaran. Ne samo, da ni nič izrednega, ampak navaden, dolgočasen film, ki prikazuje zgodbo nezadovoljne in nemirne ženske. Ker je njen mož do nje precej hladen, si išče ona v Parizu razvedrila izven zakona. In res se zdi, da je našla tistega, ki bo tretji v trikotniku. Mož jo prisili, naj povabi na svojo pristavo prijateljico in namišljenega ljubimca. Ko se ona vrača domov, se ji avtomobil pokvari, zato prosi pomoči nekega mladeniča, ki jo s svojim avtom spremlja do njene pristave. Nobeden ne more predvidevati, kaj se bo potem zgodilo. Ponoči je ženska nemirna in gre v park, kjer je tudi mladenič. Po dolgem sprehodu po parku se končno vrneta v hišo, kjer ga ženska povabi v svojo sobo. Po »nepozabni« noči se zjutraj odpravita in kot mesečna zapustita hišo, medtem ko ju ostali presenečeno opazujejo.
Kaj je hotel režiser s tem dokazati? Da privede bogastvo in dolgčas v nemoralo? Ne, film nima tega namena. Omeji se le na nekaj erotičnih prizorov. In to je vse. Dejanje se odigrava precej dolgočasno, predvsem v prvem delu filma. V drugem delu pa postanejo prizori že kar smešni, posebno nočni sprehod po parku. Morda je hotel režiser s tem prizorom ustvariti poezijo, kar pa mu ni najmanj uspelo. Vse skupaj je tako absurdno, začenši s samo zgodbo, da se mora gledalec nehote smejati. Vsebina ne more prepričati, ker je sama na sebi nesmisel. Ali je hotel režiser dokazati, do kam lahko pride erotizem v filmu? Toda ko odrežejo tiste prizore, kaj še ostane? Prav nič. O kaki estetski ali idejni vrednosti se ne more govoriti, kajti problemi so premalo poglobljeni.
Z moralnega stališča je film popolnoma nesprejemljiv, predvsem zaradi skrajno nemoralnega ozračja, v katerem živijo glavni junaki. Rešitev problema je negativna, ker s tem, da ženska zbeži z ljubimcem, oskruni zakon in materinsko ljubezen. Kar se pa prizorov tiče, je film v drugem delu ena sama pornografija. Redki lirični odtenki ga ne morejo rešiti te obsodbe.
Iz zgoraj navedenih razlogov je film neprimeren za vsakogar (Escluso).
RAZNE NOVICE
: FILM 2
! I	 1	j
Les amants (Gli amanti - Ljubimci) je zadnje delo mladega, komaj 27-letnega francoskega režiserja Louisa Malleja. Film, za katerega je vladalo tolikšno pričakovanje, je prišel tudi na naša platna v Trstu in Gorici. Od zadnjega beneškega festivala se je o tem filmu veliko govorilo in pisalo, zato ni čudno, da je bilo zanj toliko zanimanja.
Jugoslovanske carinske izpremembe
Novi carinski predpisi za uvoz blaga v Jugoslavijo so bili objavljeni v Uradnem listu dne 13. maja, v veljavo pa bodo stopili čez 30 dni, to je 12. junija. Iz Uradnega lista posnemamo naslednje nove podatke: Povsem carine prost bo še nadalje uvoz živilskih proizvodov, razen sladkorja, kave, kakava, čaja. Carine prost bo tudi uvoz kemičnih izdelkov in medicinskih in farmacevtskih proizvodov na podlagi zdravniškega recepta, dalje uvoz pralnega mila, traktorjev, kmetijskih strojev in aparatov za pribor, nadalje uvoz obutve iz navadne kože, knjig in brošur, časnikov in revij ter not.
Na vse drugo blago se bo plačala carina po določeni procentualni stopnji. Navajamo le nekatere izmed 87 splošnih postavk:
Sladkor: 10-odstotna carina na ceno 170 din za kg; kava: 40 odst. carina na ceno 1100 din; zračnice: 60 odst. carina na vrednost 1100 din za kg; bombažne in sta-nične tkanine: 25 odst. carina na vrednost 2600 din za kg; volnene odeje: 30 odst. carina na vrednost 5000 din za kos; pisarniški pisalni stroji (ne portabile): 60 odst. carina za vrednost 25.000 din; šivalni stroji 40 odst. carina za vrednost 70.000 din;kolesa 50 odst. carina na vrednost
22.000	din.
Če gre za rabljeno blago, se cena zmanjša za primeren odstotek.
Odpravo carinskih olajšav bodo občutila podjetja, ki so se bavila s pošiljanjem paketov v Jugoslavijo, najbolj pa jo bo občutilo jugoslovansko prebivalstvo, kateremu so bili v vseh teh letih »blagostanja« v veliko pomoč paketi iz tujine.
Obnovljen sporazum za emigracijo v Avstralijo
Brezposelnost in tudi želja po aventurah je marsikoga pripravila do tega, da se je odločil za emigracijo.
Pretekli teden se je mudil v Rimu avstralski minister za emigracijo Dovvner. Na sestanku, ki ga je imel v Rimu z italijanskimi ministri in ravnatelji za emigracijo, je izjavil, da se bo emigracija
Italijanov v Avstralijo nadaljevala. V Avstraliji gradijo nova naselja za izseljence, svojcem izseljencev bo olajšan odhod v Avstralijo in odpravili bodo tudi določilo, da mora vsak izseljenec delati po prihodu v Avstralijo pri istem gospodarju za dobo dveh let. Minister Dovvner je zlasti poudaril, da v Avstraliji zelo potrebujejo žensk, ki bi bile pripravljene delati po hotelih in kot bolniške strežnice.
Sporazum o izseljevanju v Avstralijo, ki bi zapadel 31. julija letos, so sedaj podaljšali do 31. julija prihodnjega leta.
(Nadaljevanje s 1. strani) vršile volitve. Njih izid je bil: Fronta je dobila okrog 30 tisoč glasov, demokratična koncentracija 28 tisoč. Torej zmagala je fronta, ki bo sestavila novo deželno vlado.
DAMOKLEJEV MEČ ITALIJANSKE DEMOKRACIJE
t
To dejstvo, da se je skupina katoličanov (Union Valdotaine sestavljajo katoličani) povezala s socialkomunisti v ljudsko fronto in da je skupaj z njimi zmagala na volitvah, je povzročilo preplah v vsej državi. Zgledi vlečejo. Na Siciliji se bo kmalu lahko zgodilo isto, če se bo Milazzo v zadostni meri uveljavil na prihodnjih volitvah. Nevarnost je zato, da se bodo levičarsko usmerjeni katoličani začeli vezati s komunisti za dosego določenih ciljev. Komunisti pa bodo take katolike izrabili, da pridejo na oblast. To je Damoklejev meč, ki sedaj visi nad ital. demokracijo.
KJE SO VZROKI?
Kako da je do tega položaja prišlo?
Vzrokov je več. Poudarili bi dva:
1. Mnenje nekaterih katoličanov, da je mogoče braniti narodne in socialne vrednote v skupni fronti s komunisti. Zato da je prav, če se z njimi povežejo. — To mnenje je zmotno, kot učijo tuji zgledi. Pa tudi basen o ježu in lisici. Da bi otroci zopet imeli v berilih to basen!
2. Taktična napaka pri Krščanski de-
mokraciji. Ta nastopa v obmejnih pokrajinah kot zagovornica predvsem nacionalnih interesov, torej kot izrazito šovinistična stranka. To se godi na Siciliji, v Dolini Aosta, v Južnem Tirolu in tu pri nas, bodisi v Slov. Benečiji, na Goriškem ali na Tržaškem. Ta taktika krščanske demokracije njej sami silno škoduje, ker ji odtujuje ne samo tujerodne volivce, temveč tudi ital. volivce same, ki so naveličani šovinizma in iščejo sprave med evropskimi narodi v duhu Nove Evrope. Takih ljudi je posebno med mladimi vedno več. To so povečini tudi najbolj idealni elementi, ki jih KD zaradi svojega šovinizma odbija. Taki ljudje najdejo potem pot v socialkomunizem, ki se ravno na obmejnih področjih dela zagovornika vseh zatiranih in preganjanih.
Zato si nauk iz Doline Aosta vzemimo k srcu katoličani vsi: Slovenci, da ne bomo verjeli ježu v rdečem oblačilu; Italijani, da ne bodo z dosedanjo taktiko odbijali od sebe najbolj idealnih ljudi in posebno še tujerodcev. Moglo bi postati usodno za nas in zanje.
Radio Trst A
od 31. maja do 6. junija 1959
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 15.40 Sekstet Ubald Vrabec. — 17.00 Naivna žena in bolni mož, veseloigra v treh dej. —
21.00 Pesniki in njih stvaritve - Giovanni Pascoli. — 22.10 Mala antalogija slovenske vokalne glasbe. — 22.30 Milhaud: Koncert št. 2 za violino.
Ponedeljek: 14.30 Teden v svetu. — 18.10 Koncert tria Trošt-Vattino-Viezzoli. — 19.00 Pisani balončki. — 20.30 Leos Janaček: »Iz mrtvega doma«, opera v treh dejanjih - ob 21.00 uri: Opera, avtor in njegova doba - 2. odmoru, približno ob 21.35 Mala literarna oddaja.
Torek: 8.30 Slovenske zasedbe in zbori.
— 9.00 Brahms: Kvintet v f molu za klavir. — 10.30 Grieg: Peer Gvnt, suita št. 1.
— 16.00 Platon: Poslednji dnevi Sokrata, slušna predstava v enem dejanju, prevedel Anton Sovre, igrajo RO, v vlogi Sokrata nastopa kot gost Lojze Potokar, član Narodnega gledališča v Ljubljani, režira kot gost Balbina Barankovič-Battelino.
— 18.00 Zora Kafol: »Dežela pod jezerom.
— 18.10 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije - Mendelssohn: Simfonija št. 3. — 21.00 Obletnica tedna. — 22.00 Umetnost in življenje - »Še en prerod Dantejevega pekla« - razgovor s Tinetom Debeljakom.
Sreda: 18.10 Beethoven: Koncert št. 4
v G duru za klavir in orkester, op. 58. —
19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 Vitez brez oklepa, veseloigra v treh dejanjih.
Četrtek: 18.10 Mahler: Pesem zemlje. —
19.00 šola in vzgoja - Ivan Theuerschuh: »Kakšne zahteve ima bodoča evropska šola«. — 21.00 Iz življenja Indijancev. —
22.00 Iz sodobne književnosti - Dva pesniška prvenca. — 22.40 šoštakovič: Kvintet s klavirijem, op. 57.
Petek: 18.10 Bruch: Koncert št. 1 v G molu za violino. — 18.40 Zbor Valentin Vodnik. — 19.00 Širimo obzorja - Stari znanci, (6). — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika -»Nevarnost radioaktivnosti v zraku«. — 22.15 Koncert sopranistke Ančice Mitrovič.
Sobota: 16.00 Novelist tedna. — 16.20 Koroške narodne pesmi. — 18.00 Oddaja za najmlajše - Žalost in veselje. — 21.00 Jesenski večer, radijska igra - igrajo člani RO.
• v*
Orodne manjšine Vzhodni Evropi
(Po »East Europe« prir. A. B.)
»ttiunistične režime satelitskih držav i dirjajo danes narodne manjšine, ka-f Se je to dogajalo njihovim predhodnih v prejšnjem stoletju. Vsaka manj-.*■ kjerkoli je, tvori strnjeno trdnjavo ^kocl0 komunistični vladavini. Vcrodo-poročila govorijo o stalnem trenju
■ Ta7li<*nimi rinrvkHmvitmi lomili* tildi
različnimi narodnostmi, čemur tudi l*histične vlade ne morejo odpomoči.
konca druge svetovne vojne sem je komunistična politika v satelitskih
K iL
v Vah — kakor tudi v Sovjetski zvezi tti^Pram manjšinam raznolika in ela-ta- Pri nekaterih narodnostnih skupi-t s° vpeljali načelo ohranil. narodne (tj ilnosti, in to vsaj na vn ... To zla-1^‘‘ onih manjšinah, ki so bile močne, C?* in že prej razdražene, in tam, lt^e bilo na splošno opaziti odpor proti ^v°jnemu režimu. Z droge strani pa Wt!10 s'st°inatično zatiranje oz. izgon narodnih manjšin: tako se je n.
pr. v prvih letih po vojni godilo Nemcem.
Stališče raznih satelitskih režimov do njih manjšin je podobno razmerju ZSSR do samih podložniških držav. Kakor drugim, je bila manjšinam dovoljena navidezna narodna samobitnost, dopustili so jim jezik in vero, šole, tisk, gledališča itd. Vse pa je bilo odvisno od tega, kako so voditelji manjšine v večjem ali manjšem obsegu »sodelovali« z režimom. Manjšine same pa so spoznale, da je resnična neodvisnost prepovedana. Seveda skuša režimska propaganda prikazati svoje pravično ravnanje do manjšin zlasti s tako imenovanimi »kulturnimi« skupinami.
Te skupine delujejo v tako zvanih »Frontah«, izdajajo poročila in služijo kot odličen propagandni manever sovjetske zunanje politike. Tako so n. pr. med madžarsko revolucijo leta 1956 lutkovni predstavniki in tisk manjšinskih skupnosti v veliki meri povečali svoje napore za ohranitev manjšine »v liniji« ter so proglasili pro-tirežimske demonstracije za »šovinizem, ki ga finančno podpira Zahod.« — Končno, zakonite pravice o samoodločbi narodov niso v komunističnih državah nikdar javno priznali.
NEMCI
Po drogi svetovni vojni se je nemška manjšina v satelitskih državah zaradi grozot vojne in masovnega odhoda skrčila na eno šestino v razmerju s predvojnim stanjem. V glavnem so sedaj ostale nemške manjšine na Poljskem, Češkoslovaškem, Madžarskem in v Romuniji. — Oglejmo si sedaj na kratko položaj te manjšine v omenjenih državah.
Na splošno lahko rečemo, da je Gomul-kova oblast zavzela na Poljskem, v nasprotju s stalinističnim obdobjem, do Nemcev strpno stališče. Gomulkova vlada dopušča emigracijo v Nemčijo, česar stalinisti sploh niso dopustili. Težko je z gotovostjo reči, koliko je danes Nemcev na Poljskem. L. 1957 so jih našteli 65.000. Stalinistična vlada je ustanovila »Kulturne domove« za Nemce edino iz propagandnih namenov; Gomulkova vlada pa je to opustila in ustanovila »Nemško kultumo-so-cialno organizacijo«, o kateri je »Trybuna Ludu« pisala, da uživa veliko popularnost. L. 1958 je bilo po pisanju poljskih časopisov na Poljskem 117 šol z nemškim jezikom, katere je obiskovalo 4878 učencev.
V	VVroclavvu (nekdanjem Breslau) pa se tiska nemški dnevnik.
Nemška manjšina na Češkoslovaškem je pokazala precej trdovratnosti v ponovnem sprejetju češkega državljanstva (v povojni zakonodaji je nemška manjšina izgubila češko državljanstvo). L. 1953 je režim avtomatično podelil državljanstvo vsem Nemcem, živečim v državi. Samo glasilo mahj-šine, ki izhaja v Pragi, je moralo večkrat kritizirati zadržanje Nemcev do socialistične aktivnosti ter zapisalo, da se nekateri Nemci raje udinjajo vojnohujska-štvu, kot da bi delovali za mimo sodelovanje z delovnim ljudstvom v državi. Nemška manjšina Šteje tu 160.800 pripadnikov, od približno predvojnih 3.300.000. Sedaj imajo Nemci tri predstavnike v češkem parlamentu. Na kulturnem področju pa imajo Nemci 16 »društev za ljudsko umetnost«. Predvojne šole so izgubili.
Na Madžarskem je sedaj okrog 200.000 Nemcev. Imeli so tudi precej šol.
V	Romuniji živi v Transilvaniji kakih
365.000	Nemcev. Tu imajo Nemci 329 šol z 38.000 učenci. Dalje imajo 14 tehničnih in strokovnih šol. V Bukarešti tiskajo svoj časopis. Na čelu lutkovne masovne organizacije »Nemškega antifašističnega odbora« pa je nek bivši nacist.
MAD2ARI
Ne tako raztreseni kakor Nemci, imajo Madžari ugodnejše pogoje za ohranitev svojih narodnih posebnosti v dveh satelitskih državah, kjer imajo številčno močno manjšino: v Romuniji in v Češkoslovaški. V Romuniji šteje celotna madžarska narodna manjšina 1.650.000 prebivalcev, na Češkosova.škem pa 400.000 pripadnikov. Sto tisoč Madžarov šivi v Sovjetski Podkaipatski Rusiji, 500.000 pa v Jugoslaviji.
Komunisti v Romuniji in na češkoslovaškem smatrajo položaj madžarske manjšine za ugodno rešen. Kjer pa se pojavi nemir ali nezadovoljstvo, pripisujejo ta pojav »buržujskemu nacionalizmu«, »šovinizmu« ali »imperialističnim provokatorjem«.
Revolucija 1. 1956 je vzbudila simpatije tudi pri madžarskih manjšinah izven domovine. Tudi madžarski uradni viri sporočajo, da so iskre upora med tako zvano kontrarevolucijo tlele tudi med Ogri, živečimi v drugih satelitskih državah in med »sosednimi narodi«, toda zatrjujejo, da je bil ta nemir plod »šovinistično-na-cionalističnih čustev«.
(Nadaljevanje)
Spored tržaškege velesejma
Mednarodni vzorčni velesejem v Trstu
—	XI. po številu — bo odprt 21. junija, verjetno v navzočnosti predsednika ministrskega sveta Segnija.
Spored velesejmskih prireditev bo naslednji: 22. junij bo »dan Jugoslavije«;
23. junij »dan Nemške zvezne republike«;
24. junij »dan Avstrije«; 25. junij »dan Jordanije«; 28. junij bo »dan lesa in mednarodnega kongresa za pohištvo«; 30. junij bo »dan Indije«; 1. julij »dan Cipra«;
2.	julij »dan Libanona« in 4. julij »dan Združenih držav«.
Zaključek oddaj »Radio za šole«
V soboto 23. maja se je zaključil ciklus oddaj »Radio za šole«. Te oddaje so trajale od oktobra lanskega leta dalje na vsedržavnem radijskem omrežju in ki jih je oddajala tržaška TV postaja. Pri zadnji oddaji so poleg igralcev, napovedovalcev in režiserjev, ki so prispevali pri teh oddajah, nastopili na odru tržaškega gledališča Verdi tudi člani tržaškega dramskega gledališča in drugi.
Minister Togni v Trstu
V nedeljo se je mudil na obisku v Trstu minister za javna dela Togni. Njegov o-bisk v Trstu je bil v zvezi z odprtjem novega doka Tržaškega arzenala, ki je dopolnil naprave tržaškega pristanišča. Do zdaj so morali usmerjati ladje večje to-
BAZOVIšKI ODER
ponovi v nedeljo 31. maja ob 18. uri v župnijski dvorani v Barkovljah veseloigro v treh dejanjih:
POSLEDNJI MOŽ
Ob polni dvorani je za igralce in gledalce večji užitek. Zato pridite!
naže, ki so bile potrebne popravila ali čiščenja trupa, v druga pristanišča, ki so opremljena s primernim dokom.
Novi dok pa bo lahko sprejel v popravilo ali čiščenje ladje do 36.000 ton tona-še. Dolg je 207 m, širok pa nad 28 m, v globino pa sega 9,30 m. Poskusno obratovanje je opravil ob koncu aprila z nekaterimi deli na trupu »Toseane«.
Minister Togni je razen tega izročil njunemu namenu Mladinski dom v Sesljanu in naselbino San Giorgio v Skednju, ki sta namenjena istrskim beguncem. Stala sta skupno okrog 300 milijonov lir. Mladinski dom (Casa del Fanciullo) je moderno u-rejen otroški vrtec, naselbina San Giorgio pa obsega 7 stavb s 110 stanovanji v bližini ILV'A.
Ujel je 100 kg težko ribo
Tržaški lekarnar Ruggero Gironcoli je v petek zjutraj ujel v tržaškem zalivu nad 100 kg težko ribo. Po hudi borbi se mu je s pomočjo dveh prijateljev posrečilo s haipuno ujeti ogromno ribo, nakar so jo zavlekli v tržaško pristanišče in jo dvignili na pomol pri Sv. Andreju. Ugotovili so, da je riba vrsta loparja, tako zvana »pešce luna«, ki je pri nas zelo redka riba in je le slučajno zašla v naše pristanišče. Napravila je pa med prvimi kopalci precej preplaha, ker so jo zamenjali z morskim psom. Meso te ribe ni užitno, pač pa iz jeter stiskajo olje.
Razne novosti v Dolini
Preteklo nedeljo smo v Dolini blagoslovili novo župnišče, mladinski dom in novo igrišče ob farni dvorani. Ob navzočnosti številnih vernikov, zlasti mladine, je izvršil sveti obred stolni prošt msgr. Alojzij Salvadori. Tako ima naša župnija vsaj glavna modema sredstva za boljšo bodočnost. — Ponovno se zahvaljujemo vsem krščanskim družinam v župniji, ki so pri večmesečni zbirki uspešno sodelovali in nam tako zelo pomagali. Bog povrni!
Istega dne smo imeli slovesnost prvega sv. obhajila. Kar 24 malih kristjanov je pristopilo k prvemu sv. obhajilu. O izredno lepeim prazniku pravijo nekateri, da v zadnjih 20 letih ni bilo lepšega prvoobha-jilnega dneva.
Na binkoštno nedeljo pa smo imeli obisk bazoviške mladine in njenega »Poslednjega moža«. Več ljudi, ki stalno prihajajo k igram v našo dvorano, je izjavilo, da je bila to najlepša veseloigra za Dolino, kar imamo novo dvorano. Nekdo pa je duhovito pristavil: danes so v številnih družinah gospodarji in nemogoči oblastniki sinovi in ne več očetje. Modernega ukazovalnega, neposlušnega sina bi bilo treba nagačiti, da bi spoznal in z njim ves njegov stan, svojo življenjsko zmoto.
Bazovci so že v raznih dvoranah igrali omenjeno igro, zato si mnogi predstavljajte, kako zabavno bi bilo, če bi se očetje in matere zabavali, nagačeni sin — hišni
komandant — pa bi poslušal — resnico. To bi bila res modema igra in verjetno zelo koristna!
Kmalu, mogoče že prvo junijsko nedeljo obišče Dolino Slovenski oder iz Trsta. 1-gralci, dobrodošli, Slovenci pa pridite!
Zgonik - Samatorca
Dne 24. maja, na praznik Pomočnice kristjanov, smo imeli v naši župniji lepo slovesnost: prenos kipa lurške M. B. iz župne cerkve v Samatorco in slovesno posvetitev župnije Materi božji. Lepa majniška pobožnost nas je pripravljala na ta dogodek že cel mesec. Fantje in dekleta so zjutraj lepo pristopili k sv. zakramentom. Popoldne ob 4h je prišel č. g. misijonar, ki je imel priložnostni govor. Sledila
Za naše razmere je bilo letos najbolj razveseljivo dejstvo to, da so skoraj vsi očetje prišli zjutraj in popoldne skupaj s prvoobhajanci na slovesnost. Dober korak naprej. Seveda bo treba korakati naprej do tistih obhajil, ko bomo očete videli tudi in predvsem pri obhajilni mizi. Pri materah je že dosežen cilj.
Slovesnost zelo povzdigne petje. Kot vsako leto so tudi letos prepevali otroci, ki imajo svoj zborček. Lepo pojo, toda če bi bili bolj pridni za vaje, bi lahko zapisali, da so imenitno peli. Malo več dobre volje!
NAŠ ODER je letos gostoval s »Poslednjim možem« že v treh krajih. Povsod so ' želi odobravanje. Prihodnjo nedeljo nastopijo pri morju: v Barkovljah. Ce si hočete privoščiti dVe uri smeha po lepem izprehodu ob obali, pridite prihodnjo nedeljo ob 18. uri v župnijsko dvorano v Barkovljah.
Ce ste pa morja že siti, pridite pa na kras — v Bazovico! Imamo namreč od-
SLOVENSKI ODER ponovi v nedeljo 31. maja ob 17h v BAZOVICI veseloigro v treh dejanjih » P E G , SRČEK MOJ«
•------->	Vabljeni	domači	in	okoličani <---------------•
je posvetitev Srcu Marijinemu. Č. g. Kre-tič, kot namestnik g. dekana, je molil posvečenje in nato vodil procesijo. V Saležu smo se ustavili. G. misijonar je imel kratek nagovor. Nato se je procesija nadaljevala do Samatorce. Tu je bila sv. maša, med katero je g. misijonar spet govoril, in sicer o molitvi, ki jo Mati božja ob raznih prikazoVanjih najbolj priporoča, namreč sv. rožni venec. Po sv. maši smo imeli ofer za potrebne cerkve.
Tako smo zaključili v tem majniku pobožnosti stoletnice lurških prikazovanj. Pohvala in zahvala vsem, ki so pripomogli k uspehu pobožnosti. Mati božja naj jim vsem izprosi obilo časnih in večnih milosti.
Bazovica
Nekdo je nekoč trdil, da KG objavlja samo poročila o prvih obhajilih in podobnih slovesnostih. To ne drži. Kdor ga vedno bere, ve, da ni res. Gotovo, da je o prvih obhajilih veliko poročil. In prav je, da KG pove, kako je bilo v raznih krajih ob slovesnostih, ki so najdražje krščanskemu ljudstvu.
Po tem uvodu, ki ima namen vzbuditi v bralcih sveto potrpežljivost, poročamo, da smo tudi mi zelo slovesno obhajali dan prvega obhajila naših 26 otrok. Število je samo na sebi kar zadovoljivo, če bi bili to samo bazoviški otroci. Naša župnija je obširna in ima po vojni še pol starodavne gročanske župnije. Prav vsaka vas je bila letos zastopana (oprostite, iz Bo-tača ni bilo nobenega!). Največ otrok je sorazmerno dala Draga.
Praznik je zelo dobro potekel. K temu veliko pripomorejo pripravljalni sestanki z materami. Letos so matere prišle kar dvakrat na razgovor.
lične goste. Slovenski Oder vprizori veseloigro »Peg, srček moj«. In to prihodnjo nedeljo ob 17. uri.
Nočni nemir v Bregu
Fantje iz Boljunca so imeli veliko sta-nosko nesrečo, da so videli film »Most čez reko Kwai«. Sedaj jih včasih dobesedno prime in se spravijo v indijansko vrsto in tako hodijo po vaseh in trgih cele ure; prav kakor neki ubogi tam v Trstu pri Sv. Ivanu na zaprtem dvorišču. Na takih pohodih pojejo ali žvižgajo ali godejo znano melodijo iz omenjenega filma. Če bi že razgrajali v prvih večernih urah in samo v domači vasi, bi še kako razumeli, saj ponekod imajo »pusta« večkrat na leto, toda pred Boljunčani ni danes vama nobena vas v Bregu in na Krasu. To se vam spravijo na vespe in motorje in potem v eni noči obiščejo več krajev. Vozila pustijo navadno pred vasmi in nato se začne mačja muzika po trgih in cestah. Na samo Veliko noč letos so obredli več vasi in se proti zori velikonočnega jutra vrnili na izhodišče. Prav tako ali podobno se je zgodilo nekaj noči po Binkoštih, torej v prejšnjem tednu.
Vendar za zaključek povemo, da nočnega miru ne motijo vsi fantje iz omenjene vasi; pri teh čudnih pohodih različne vrste sodeluje navadno kakšnih 30 do 50 oseb. Pohvalimo pametne in trezne fante, nočne in dnevne razgrajače pa prepuščamo sodbi javnega mnenja. Prav bi bilo, da bi se za ta nered zanimali tudi drugi časopisi! In tudi oni, ki so odgovorni za javni red, da ne bodo slišali samo slovenskih napovedovalcev na Proseku, javnih nočnih razgrajačev pa ne.
Spremembe v mestnem avtobusnem prometu
Podjetje ATA bo v kratkem spremenilo načrt mestnih avtobusnih prog. Tako bo n. pr. proga štev. 1 podaljšana do štan-dreškega trga. To je zelo potrebno zaradi novega naselja ljudskih hiš v štandrežu. Na progi štev. 4, Gorica-Podgora, bodo vozili avtobusi v obe smeri. Proga štev. 5, ki je vozila na pokopališče, bo sedaj šla čez Podturn in bo od letališča vozila v Rupo, Gabrje in Sovodnje. Progo štev. 8 bodo
SKPD v Gorici
vabi
na razstavo mladih slikarjev
ANDREJA KOSIČA
in
JOŽETA CEJA
Otvoritev razstave bo v nedeljo 31. maja 1959 ob 10.30 zjutraj v Marijinem
domu na Placuti.
Razstava bo odprta od 31. maja do 7. junija. Med tednom od 17. dA 20. ure. Od nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 17. ure do 19. ure.
Pevma
Preteklo soboto in nedeljo nam je SKPD »Jože Abram« priredilo uspel vokalno-instrumentalni koncert. Spored je obsegal zborovski del ter solistične točke za klavir in violino. Podrobneje bomo o koncertu poročali prihodnjič.
Zaposlenost izven poljedelstva
Po številu gospodarsko aktivnih moških, zaposlenih izven poljedelstva, je na prvem
GOSPODARSKA BLAGINJA NARODOV 4
A. I. — »Population bulletin« prinaša študijo o življenjski ravni v 36 pomembnejših državah na svetu, med katerimi pa ni držav izza »železne zavese«. Te se namreč samo hvalijo s svojim blagostanjem, kakršno je v številkah, nikomur ne povedo. Študija je bila sestavljena na osnovi petih pokazateljev življenjske ravni, ki so: 1) povprečna vrednost narodne proizvodnje v triletnem razdobju 1952-1954 na prebivalca, izražena v dolarjih; 2) odstotek prebivalstva iznad 15. leta starosti, ki zna pisati in brati, po podatkih okrog leta 1950;
3) odstotek moškega prebivalstva, ki je gospodarsko aktivno, in to izven poljedelstva, tudi po podatkih okrog leta 1950;
4) množina kalorij, ki jih je posameznik povprečno zaužil na dan v štiriletnem razdobju 1954-1957; 5) povprečna dnevna množina živalskih proteinov, izražena v gramih, ki je odpadla na prebivalca v omenjenem štiriletnem razdobju.
V	statistični lestvici, ki kaže povpreči vrednost narodne proizvodnje, so na P vem mestu Združene države s 1870 dola! na prebivalca na leto. Slede: Kanada 1310 dolarji; Švica s 1010, Nova Zelandij s 1000, Avstralija in Švedska z 950, Luksei burg z 890, Belgija z 800, Velika Britani s 780, Danska s 750, Francija in Norveši s 740, Finska s 670, Venezuela s 540, N® čija s 510, Holandska s 500, Argentina 460, Irska s 410, Avstrija s 370, Italija Kuba s 310.
Japonska je na 30. mestu s 190 dolat povprečne vrednosti svoje proizvodnje J prebivalca, Grčija na 26. mestu z 220 4 larji, Portugalska na 29. mestu z 200, Bfl zilija na 25. mestu z 230, Južnoafriška z« za na 22. mestu s 300 in Mehika na ■ mestu z 220 dolarji.
Na zadnjih dveh mestih sta Pakistan 70 in Indija s 60 dolarji.
ukinili, ker bodo to progo prevzeli Ribi-jevi avtobusi, ki vozijo v Števerjan.
Prihodnji mesec otvoritev Žičnice na Višarje
Videmska občina je odobrila trbiški občini kredit za ureditev in asfaltiranje ceste in parkirnega prostora pred žičnico, ki bo iz Ovčje vasi vozila na Sv. Višarje. Po zadnjih vesteh bodo žičnico slovesno otvo-rili prihodnji mesec. Upajmo, da bo služila predvsem romarjem in ne izletnikom ali morda še celo plesalcem.
mestu Vel. Britanija s 93 na sto takih prebivalcev; slede Belgija s 86% nekmetijskega prebivalstva, Združene države s 84%, Avstralija in Zahodna Nemčija s 83%, Kanada in Južnoafriška zveza z 81 %, Holandija z 80%.
V	drugi skupini z odstotkom nekmečkega prebivalstva od 50 do 79% so: Švica, Nova Zelandija in Luksemburg z 78%, Avstrija in Švedska s 75%, Danska s 73%, Francija z 72%, Argentina z 69%, Norveška z 68%; Italija je na 17. mostu v razpredelnici s 66%.
Kratke novice
Pismenost
Po odstotku pismenosti prebivalstva, starega nad 15 let, si deli prvo mesto z 98-99 odstotki kar 12 držav in od teh jih je 10 v Evropi: Avstrija, Danska, Finska, Zah. Nemčija, Velika Britanija, Irska, Norveška, Holandija, Švedska in Švica; izven-evropski državi z največjim odstotkom ljudi, ki znajo pisati in brati, pa sta Avstralija in Nova Zelandija. Zanimivo je, da so vse države severne Evrope na prvih mestih.
Za tem ducatom držav, kjer praktično ne poznajo več nepismenosti, sledi skupina držav z odstotkom pismenih od 96,4 do 98%. Te države so: Kanada, Japonska, Združene države, Luksemburg, Belgija in Francija. Italija je na 18. mestu s 85-90% in za njo so Argentina s 86,4%, Kuba s 75-80%, Grčija s 74,1% itd.
Na zadnjih petih mesti!} so Pakistan s 13,1% pismenega prebivalstva, Indija z 19,3%, Egipt z 19,9%, Turčija z 31,9% in Honduras s 35,2%.
Poraba kalorij in proteinov
V tem pogledu prednjači Irska s 3590 kalorijami na prebivalca na dan; na drugem mestu je Nova Zelandija s 3390 kalorijami. V skupini držav, kjer porabijo prebivalci več kot 3000 kalorij na dan, so še Danska, Vel. Britanija, Kanada, Zdrušene države, Švica in Švedska. Skoro vse te države imajo mnogo hladnejše podnebje od Italije, ki je na 22. mestu z 2560 kalorijami na prebivalca. Pred njo so Zah. Nemčija, Francija, Belgija, Holandija, Av-, strija, Argentina, Turčija, Južnoafriška zveza, Egipt in Grčija z 2580 kalorijami.
Tudi v tej statistiki sta na zadnjih mestih Indija s 1880 in Pakistan s 1990 kalorijami na prebivalca. Isti državi zavzemata zadnji mesti tudi v statistiki o zaužitju proteinov na prebivalca, in sicer s 6 in 8 grami na dan.
V tej statistični tabeli zavzema Italija 20. mesto s 24 grami na prebivalca.
Začetna dela za oljevod Italija-Švica
Pred dnevi sta predsednik zbornice Se-gni in minister Ferrari Agradi otvorila dela za oljevod, ki bo vezal Italijo s Švico. Speljan bo iz Genove do Aigle ob Ženevskem jezeru preko Velikega sv. Bernarda. Imel bo tudi stranske veje, ki bodo dosegle Milan, Turin in Piacenzo, v Švici pa Frieburg, Bern, Aarau, Sciafuzo in preko Južne Nemčije Monakovo na Bavarskem. Oljevod bodo gradili tri leta in bo že od začetka pri njegovi gradnji zaposlenih na tisoče delavcev raznih strok. Ko pa bo začel delovati, se bo promet genovskih petrolejskih ladij naglo dvignil, saj bo po novem oljevodu prispelo v genovsko luko 4 milijone ton surovega olja letno. Genova se zato pripravlja, da bo zgradila velikansko petrolejsko pristanišče, globoko 15 metrov.
Desetletnica založništva Rizzoli
Pretekli teden je milansko založništvo Rizzoli (B.U.R. - Biblioteca Universale Rizzoli) praznovalo svojo prvo desetletnico obstoja. Uveljavilo se je kot najresnejše založništvo povojnega časa. V tem od-dobju je izdalo 263 del raznih pisateljev v skupni nakladi 14 milijonov izvodov. Prva knjiga, ki jo je založništvo izdalo v zmedenih povojnih letih, je bila Manzo-nijeva »Zaročenci«, ki je doživela velik uspeh, kljub temu, da so jo že vsi poznali. Dela, ki so v tem prvem desetletju doživela naj večji uspeh, so: Shakespearejev Otel (127.000 izvodov), Romej in Julija (116.000 izv.), Leopardijevi spevi (116.000) izv.). V tem desetletju je bila pri založništvu B.U.R. v največji meri zastopana
Francija in sicer s 64 deli. Shakespeare 1 nosi primat s' 17 prevodi. Shakespeare sploh v zadnjem desetletju najbolj čita pisatelj v vseh deželah sveta, vkljub tudi Rusijo, kar je velika zasluga P sternaka, ki je prevedel veliko šte$ njegovih del.
OBVESTILi
SPREJEMNI IZPIT. Ravnateljstvo NU srednje šole (gimnazije) v Gorici spol ča, da se sprejemni izpiti za to šolo pH nejo 17. junija ob 9. uri s pismeno nalol iz slovenščine.
Za pripustitev k temu izpitu je vložiti na ravnateljstvo šole najkasneje
30.	maja prošnjo po navodilih, ki so razglasni deski šole v ul. Randaccio.
ROMANJE V LORETO. Apostolstvo litve sporoča vsem slovenskim vernik1 iz Gorice in podeželja, da se bo vrš v nedeljo in ponedeljek dne 5. in 6. jul' romanje v Loreto in Assisi..
Odhod iz Gorice ob 3h zjutraj točno Travnika. Zbiranje na Travniku ob 2 zjutraj.
Vpisovanje pri g. fotografu Kleindiens' na Travniku, kjer boste izvedeli vse tančne podatke- Pohitite z vpisovanj Cena L 3.300.
(
rei
ca
v
ra
pr
o
so
ži\
mi
ne
da
Še;
vo
SVl
zn
ča
zo
DAROVI
Za Marijanišče na Opčinah: N. N., T1
1.000 lir.
Za novi Marijin dom v Rojanu: Mest Marijina družba iz Trsta ob svoji 60-letn*
50.000 lir. — Bog plačaj!
Za Katoliški glas: V počastitev sporni1
ob 14. obletnici iz Vetrinja vrnjene in komunistih pobite Slov. protikomunistih vojske poklanjata Vinko in Danila U stik (Rim) 1.000 Idr.
Za sklad KG: Franc Terpin, S te veri1
1.000 lir.
Iskrena hvala!
*
TRŽAŠKO ROMANJE V RlM
Kakor smo že poročali, želi g. škof/ se tržaškega romanja v Rim v mesecu ** tembru udeležijo tudi slovenski veri^ Z njegovim privoljenjem smo skušali ganizirati svojo lastno skupino, ki bi ^ od celotnega romanja popolnoma visna. Skupaj bi se samo vozili in šli avdienco k sv. očetu. Skazalo se je, je to nemogoče iz raznih vzrokov.
Zato prosimo tiste vernike, ki se že1 udeležiti tržaškega romanja v Rim IH tako odzvati vabilu g. škofa, naj se tal vpišejo pri vodstvu romanja v ulici & zaretto Vecchio štv. 12 I. nadstropje (1 laggio Sereno) v uradnih urah od 10' 12. in od 16. do 20. ure, tel. 35066.
Pri vodstvu bodo dobili tudi vse ’ trebne informacije.
Stroški romanja bodo 14.300 L. & avdienca pri sv. očetu v Castel Gand se stroški povečajo za 600 L.
Poseben romarski vlak odpelje iz ^ , v soboto 26. sept. zjutraj in se vrne 1 rek 29. sept. zjutraj.	.
Tisti, ki se vpiše, naj pri vpisu
■(<>
da želi biti skupaj z drugimi slov. vl ki. Če se jih bo priglasilo večje šte' bomo zanje poskrbeli posebno vodst^ Rimu in tudi kakšno posebno poboŽ^1
Odbor duhovske zveze v .
ROJANSKI FANTJE vprizorijo v
31.	maja od 17.15 šaloigro »ANARI^ Med odmori srečolov. Petje.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega sto1^ j trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, vC^ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr-Tiska tiskarna Budin v Goric*
S?
pr
un
fin
1
lik
SVl
en
no
mi
tal
da
ne
Mi
iei
če
ča:
živ
Bc
Pr
Vei
SO(
sti
tei
tui
ne
]a\
žir
ob
SVl
bo,
Vsi
de;
la\
bo;
Ul
ka:
t
spl
kr;
!Ja
tni
*«d
»tv
fai
koi
In
Ve
br5
I
*Ul
le
Ari
te
•n,
t>o: