'iifiV/jiisi V NAŠI DRŽAVL čnc Zakon o proračunskih dvanajstinah Jo konca marca 1. 1936, predložen od vlade dr. Stojadinoviča, vsebuje znatne davčne spremembe ;n olajšave za kmete, obrtnike in dru^e nižje in srednje sloje. Davčni zakon predvvdeva znižanje zemlji&kega davka za 20%, torej za eno petino. Ukinjcno je določilo prejšr.jega finančncga zakona, 3 katerim je bilo določeno, da &e mora šfnarnica odstraniti; šmarnica more torej ostati. Ukinjen je zlogiasni člen 7 davčnega zakona iz 1. 1934, l;i je uvedel minimalno pridobnino na '3novi i.'.ajemnine za stanovanje in lokal Jn je povzročil veliko novo obrei.nenitev obrtniLštva in trgovstva ter izzval burjo nezadovoljstva. Glede odmere pridobnine se zopet .^postavi pr^'šn.'e stanje, ki je veljalo do lanskega februarja; prldobnina se bo zopet odmerjala brez vsakega minima. Kot nadomestilo za ukinitev davčnega minima pri pridobnini se uvaja poseben davčni dodatek na skupni kosmati promet. Ta davčni dodatek se prične računati šele pri prometu, ki presega 1 milijon Din po odbitku prometa, ki je izvršen z izvozom v inozemstvo. Od prvega polnega milijona prometa znaša dav5ni dodatek 0.3%, od naslednjih dveh milijonov 0.4%, od naslednjih treh milijonov 0.5%, od naslednjili šest milijonov 0.6%, od naslednjih 8 mi- lijonov 0.7%, od naslednjih 10 milijonov 0.8%, od naslednjih 20 milijonov 0.9%, od prometa preko 50 milijonov D letno pa 1%. Temu posebnemu davčnemu dodatfcu &o podvržena ona indu»trijska, obrtna in trgovska podjetja, M prodajajo blago tudi na drobno, bodisi neposredno ali posredno. Nadalje so podvržena temu davčnemu dodatku tudi podjetja, ki prodajajo mnogovrstno blago, ki po svoji prirodi spada v razne proizvodne ali trgovske stroke (veliki trgovski magazind, veleblagov-* nice). Davčna stopnja za rentnino je določena na 6% in je zenačena za vse vrste obresti in rente. P'*i družabnem davku se tudi uvede dodatek na skupni kosri.ati promet. Nadalje je določeno, da srrre finančni minister pravnoveljavno odmero pridobni ie in zgradarine podaljšati še za naslednje leto, ako se niso gospodarske razmere znatno spremenile. Važna je tudi sprememba glede postavljanja davčnih in reklamacijskih odborov. Po novem besedilu postavlja polovico članov davčnega odbora (4 redne člane in 4 namestnike) drugostopna finančna oblast, drugo polovico pa volijo pristojne zbornice (obrtna, trgovinska, industrijska, apotekarska, odvetniška itd.) iz vrst davčnih zavezancev pridobnine in iz področja dotičnega davčnega odbora. Vsaka zbornica voli po dva člana in po dva namestnika. Od teh voljenih članov pozove predsednik davčnega odb-ora vedno le potrebno število (dva člana), in sicer od one stroke, ikateri pripadajo davčni zavezanci, o katerih se bo na seji razpravljalo. — Enak sist&m se uvaja tudi glcde reklamacijsildh odborov, kjer pra-v tako postavi ministrstvo polorico ilanov (4 člane in 4 namestnike), drugo polovico pa volijo zbornice iz vrst davčnih zavezancev na področju reklamacijskega odbora. Vsaka zbornica voli 2 člana in 2 namestnika. Volitev skupščinskih odborov. Seja narodne skupščine, na kateri se je vršila volitev skupščinskih. odborov, je bila 9. julija, ko je naš list že izšel in moramo o tozadevnem važnem glasovanju poročatd naknadno. Na tej seji je bil predložen zakon o podaljšanju dvanajstin do konca proračunskega leta in dodatni finančni zakon, ki vsebuje važne določbe, o katerih poročamo v posebnih člankih. Glavna točka dnevaega reda na tej seji je bila izvolitev stalnih. skupš&inskih odborov. Ker sta bili vloženi za posainezne odbore po dve ikandidatni listi, se je vršilo glasovanje z listki. Glasovanje je trajalo eno aro in nato je objavil predsednik naslednji izid: Upravni (administrativni) odbor: Glasovalo je skupno 287 poslancev, od tega za vladno listo 191, za Jevtičevo listo 89, 7 glasovnic pa je bilo praznih. Vladna lista je dobila 14, Jevtičeva pa 7 članov tega odbora. Izvoljen je na vladni listi med drugimi dr. Fran Klar iz Prekmurja. — Imunitetni odbor: Glasovalo je 290 poslancev, od tega za vladno listo 191, za Jevtičevo listo 95, 4 glasovnice so bile prazne. Vladna lista je dobila 14, Jevtičeva pa 7 članov. Izvoljena sta na vladni listi med drugimi dr. Jančič iz Manibora in dr. Šemrov iz Gorenjske. — Odbor za prošnje in pritožbe: Glasovalo je 289 poslancev, od tega za vladno listo 194, za Jevtičevo listo 91, 4 glasovnice so bile prazne. Vladna lista je dobila 14, Jevtičeva pa 7 članov. Izvoljen je na vladni listi med drugimi Josip Benko iz Prefcmurja. — Finančni odbor: Glasovalo je 289 poslancev, od tega za vladno listo 190, za Jevtičevo listo 95, 4 glasovnice so bile prazne. Vladna lista je dobila 21, Jevtičeva pa 10 članov. Izvoljena sta bila na vladni listi med drngimi dr. Lovren&ič iz Ljubljane in dr. Veble iz Maribora. Pooblasiilni zakon. V finančnem *zakonu zahteva vlada pooblastilni zakon, s ikaterim se miTiistrski svet pooblašča, da sme spremeniti in izpopolniti vse druge obstoječe zakone in sicer za slučaj, da narodna skupščina ne zaseda. S tem pooblastilom hoče vlada izvesti vse one zaJkone, ld bi naj vplivali na pomirjenje političnih razmer v naši državi. Po pojasnilu ministrsikega predsednika v fin^:ičnemu odboru &e nanaša to pooblastilo na zaJkone o tisku, združenjih, sho^clih in dogovorih in o volitvl narodnih poslancev, pri čemer se bo vlada ozirala na sodelovanje parlamentarnih odborov. Finančni zakon za leto 1935—1936 vsebuje tudi pooblastilo prosvetnemu ministru, da lahko odobri v soglasju z ministrskim svetom 7 in pol mllijona dinarjcv kredita za gradnjo vseučiliščne knjižnice v Ljubljanl. Finančnl odbor je že odobril pioračunske dvanajstine v načelu in se je koi lotil podrobne razpxaye, Ustanovitev vladnega kluba narodnih poslancev se je izvršila dne 9. julija. V klub je vpisanih 200 poslancev. Bodo^e vpisovanje se bo vršilo samo po predhodni odobritvi predsedstva kluba. Za predsednika kluba je bil izvoljen Števan Jankovič, najstarejši poslanec ter star radikal. V odboru sta dva Slovenca in sicer dr. Ivan Lovrenčič in Milan Mravlje. Plačilni načrt za kmečke dolgove. — Kmetijski minister Jevtičeve vlade dr. Drag. Jankovič je potrdil 11. in 12. junija vse odplačilne načrte, ki so jih predložile osrednje zadružne organizacije za odplačilo kmeBkih dolgov pri svojih članicab. Potrjen je tudi odplačilni načrt slovensikih osrednjih zadružnih zvez, katerega smo objavili v uvodnem članku »Slov. gospodarja« v številki z dne 29. maja t. 1. Ker ta načrt še ni objavljen v »Službenemu listu«, še ni stopil v veljavo. Obisk grškega podpredsednika vlade in vojnega ministra Kondylisa na Bledu. S tržaškim brzovlakom se je pripeljal iz Rima v Ljubljano opoldne 13. julija podpredsednik grške vlade in vojni minister general Kondylis s svojim spremstvom. Visokega gosta so pričakali ter sprejeli na ljubljanskem kolodvoru zastopniki vojaške ter civilne oblasti. Z avtomobilom se je pripeljal iz Rogaške Slatine, kjer se mudi na oddiiliu, naš vojni minister general Peter Živkovič. Pozdravil je grškega generala Kondvlisa, ki se je odpeljal na Bled, g. Živkovič pa se je vrnil nazaj v Rog. Slatino. Na Bled se je pripeljal dne 14. julija mini&trski predsednili in zunanji minister Stojadinovič, ki se je razgovarjal z grškim generalom. Konferenca Male zveze, ki je bila vsled padca Jevtičeve vlade odgodena, se bo vršila dne 15. avgusta v Belgradu. Enez-namestnik Pavle se je mudil zadnji teden na romunskem kraljevem dvoru v Sinaji pri Bukarešti, ikjer je bil gost roomnskega kralja Karla. Knez je sprejel v avdijenci romunsikega ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Dr. Marušič je objavil v »Glasu naroda« (12. julija) izjavo, ki v njej med drugim zatrjuje: »V svojih javnih funkcijah seon poznal dovolj širokogrudnosti.« Ako hoče g. dr. Maružič zbrati dokaze za svojo šii-okogrudnost, mu moremo postreči z njegovim odloikom z dne 17. II. 1933 (II/2 No. 927/1), s katrim je razpustil Prosvetno zvezo v Mariboru in vsa v njej včlanjena društva. Dr. Marušič ima priliko, da v javnosti obrazloži to svojo »široikogrudnost«. V DRUGIH DRŽAVAH. ' Huda avtomobilska nesreča avstiij* skega kanclerja. Kanclerjeva žena je mrtva, kancelar in njegov sin ranjena. Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg je hotel napraviti s svojo družino v avto-* mobilu izlet po celi AvstrijL Odpeljal S6 je iz Dunaja dne 13. julija na Gornj>e Avstrijsko. Pri vasi Ebersdorf nekaj ikiilometrov pred Linzotn je zadel šofer, ki je zgubil trenutno oblast nad vozilom, na ovinku ob staro drevo. Sunek je pognal vse potnike v velikem Loiku iz avtomobila. Kancelar sam je priletel v obcestni jarek, ki je bil radi deževja poln vode ter blata, kar mu je režilo življenje in je dobil le hudi živčni napad. Kancelarjeva žena Adela je zadela z glavo ob železni rob avtomobilske strebe, si zlomila hrbtenico in še priletela ob kamen, na katerem si je zdrobila lobanjo in je obležala pri priči mrtva. Sin Kurt je padel na travo in bil le lažje poškodovan. Hudo poškodovan je šofer, lažje ranjena je vzgojiteljica, kanclerjev detektiv je ostal nepoškodovan. Vladni ukrepi po nesreči. Po obvesti* lu o kanclerjevi nesreči je sklical fin. minister dr. Buresch. kot najstarejši član valde brzojavno ostale ministre, ki so bili p-o večini radi počitnic razkropljeni po državi. Po podkanclerja kneza Starhemberga so poslali v Benetke poisebno letalo, da se je pripeljal na Dunaj in prevzel posle vlade. Predsednik avstrijske vladc Miklas je odpotoval Ikoj po nesreči v Linz, fcjer je bila na mrtvaškem odru smrtno ponesrečena kanclerjeva scproga. Avstrijska vlada je prepovedala dne 10. julija vsako izdajanje dovoljenj za potovanje v Jugoslavijo. Odlofc naglaša, da velja ta predpis do nadaljnjega brez izjeme in se tudi v smrtnib. slučajili in v ntijnih ikupčijskih zadevah ne smejo več dajati dovoljenja. Prvotno najstrožjo prepoved so Avstrijci že omilili. Za Avstrijo — Madžarska. Po vzglcdu in sigur-no v dogovoru z Avstrijo je izdala tudi Madžarska odredbe, iki onemogočajo vsako potovanje v Jugoslavijo in na Čehoslovaško. Plebiscit o monarhf ji ali republiki na Grškem. Poslanska zbornica je sprcjela zakonski načrt o plebiscitu, iki se naj razpiše do 15. novembra. To ljudsko glasovanje bo odločilo, ali postane Grška nazaj monarhija, ali pa ostane še dalje republika.