XII latiik V Gorici,' dne, 16. junija 1904. 24. številna. Izhaja vsaki četrtek 0I, U. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Netrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1’50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejetra .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulira Vet-turini št. 9. f •; . fjm lovendKo -V. 3» *]. • ‘Trt Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica š. 16 Posamezne številke se prodajajo v toba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kallšču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: ictfA Ivan Raj t v Gorici. Tiska »Narodni tiskarna" (odgov. J. Marušič) t Gorici. UstanoviteOov. sirotišča" v Gorici. Predlanskim sc je sprožila na občnem zboru ,,Slovenskej;a katoliškega delavskega društva41 misel, naj bi ?e ustanovilo v Gorici ..Slovensko siroližče“. Slovcnci na Goriškem smo pač pomagali drugim, da so si zidali razna sirotišča, a sami smo ostali v tem oziru prave sirote. Da, celo na Dunaju in po Italiji so z našimi denarji zidali zavode! ,,Slovenskemu katoliškemu delavskemu društvu" je priskočilo na pomoč ,,Katoliško društvo detolju-bov“, ki ima tudi v Gorici poverjenika. To društvo je začelo zbirati v ta namen in je tudi v kratkem času zbralo lepo svoto. Mnogim pa se je zdelo bolje, da ustanovimo samostojno društvo : ..Slovensko sirotišče“. To se je tudi zgodilo. Izdelali smo pravila in jih predložili visokemu c. kr. namestništvu v Trstu. Pravila so že potrjena. V torek ob 6. uri pop. je bil ustanovni zbor novega društva, ki mu je namen ustanoviti slovensko siro-tišče na Goriškem. S tem je storjen velik korak v prid in prospeh goriških Slovencev. ..Slovensko sirotišče11 je za ,,Šolskim Domom“ v verskem, narodnem in gospodarskem oziru gotovo na prvem mestu in zasluži, da je vpoštevamo. Koliko je sirot v Gorici, ki se nam izgubljajo, koliko jih je po občinah goriške dežele, ki se zanemarjajo, namesto da bi se v zavodu vzgajali in v mestu izobraževali v raznih LISTEK. Dvoboj z morjem. Prevela Sonja Simčič. Gospodje so se baš podali v salon za kadilce. „Fulton“ je plul iz Novega Jorka v stari svet. Ko so potniki vstopili v istega, bil je prekrasen jesenski dan, kakoršnih ima večkrat Amerika in kojim so dali poetično ime „Indijansko poletje1*, loda kar čez noč se je spremenilo vreme, in drugi dan že ni mogel nihče več na krov. Eden izmed gospodov v salonu čital je v nekem amerikanskem časniku neko afero o dvoboju. »Gospoda mojau, oglasil se je zdajci neki francoski aristokrat, „jaz ne vem, kako je po drugih deželah; toda pri nas na Francoskem veljal bi za str«*>opet-neža, kdor bi odklonil dvoboju. „Gospod de Senerive“. dejaJ je kapitan, .hotel bi čuti, kaj bi rekel na to vaš rojak gospod de Villenur, boji je pač mnogo prepotoval in preživel, morda n»m i on pove svoje mnenje“. To rekSi, pogledal je kapitan na blizu sedečega moža, jako resnega, mirnega obraza, ter vrlo elegantnega pona- strokah človeškega življenja! „Slov. sirotišče“ bi lahko postalo semenišče novega življenja v goriškem mestu. ..Šolski Dom“ bi zalagalo s celo množico zapuščenih otrok, ki bi se tam v ljudskih in obrtnih šolah izobraževali. Na ta način bi koristili tudi ..Šolskemu Domu“. In na lo moramo gledati! Snovatelji ..Slovenskega siroti-šča“ bodo skušali s svojo agitacijo obenem povečali zanimanje za „Šol-ski Dom“, brez katerega bi sirotišče bilo brez podlage. Delovati hočejo tako. da postane sirotišče steber „Šolskemu l)omu“ in steber verskega, narodnega in gospodarskega življenja v Gorici. Pravila „Slovenskega sirotišča“ so zelo obsežna. Razume se, da se bodo le polagoma izvrševala. Namen je v pravilih tako-le izražen: § 2. Zavodu je namen sprejemali, prehranjevati in vzgajati osirotele, ubožne* zanemarjene in zapuščene slovenske otroke, pa tudi odrasle, kadar so brez dela ali posla. Zavod mora biti ločen v dva oddelka, moški in ženski. Že iz tega § lehko spoznajo cenjeni čitatelji obsežni načrt, ki smo si ga postavili za bodočnost. Naj navedemo iz pravil še par določb: Člani so dvojne vrste: a) Usta-novniki, ki darujejo zavodu naenkrat 200 K in b) Podpiratelji, ki podele vsako leto kako podporo, bodisi v denarju bodisi v blagu. Edino usta-novniki in podpiratelji, ki podele šanja. A ta obraz, dasije izražal izredno eneržijo, ipak je bil simpatičen, da, mil. Odložil je knjigo, iz koje je čital in dejal mirno: „Vem, da moja sodba o tem ne more biti merodajna, ipak se mi vidi mnenje gospoda rojaka nekoliko pretirano". „Kako, gospod11, vskliknil je de Se-nerive razburjen, „vi ste Francoz in mislite, da se dvoboj lahko odkloni ?u .Tega baš ne, ali. vidi se mi, da to kar vi toliko poudarjate, ni toliko čut časti, ampak strah pred tem, kaj bodo ljudje rekli 1“ „Kako naj se torej loči hrabrost od plašljivosti?“ „0, za to spoznati, nudijo se toliko krat boljše prilike. Koliko krat nas življenje privede v položaj, v kojem lažje pokažemo pogam kakor z dvobojem-*- „Na primer — „Ne bom navajal primerov. Kapitan me je vprašal za moje mnenje, in sedaj ste čali isto. Pristaš sem onih, koji trde, da se v dvoboju ne pokaže pravo ju-naštvo“. To rekši, začel je zopet čitati. „To je komodno stališče za ljudi, vse leto vsaj 10 K imajo volilno pravico na občnih zborih. Zavod vodi poseben odbor, obstoječ iz 5 udov: a) ravnatelja, b) blagajnika in podravnatelja, c) prefekta in d) dveh drugih odbornikov. Pod a, b, c navedenimi morajo biti slovenski duhovniki, bivajoči v Gorici. Ustanovni zbor, katerega se je udeležilo lepo število odličnih rodoljubov, je izvolil soglasno za ravnatelja: iVlonsign. dr. Josipa Ga-brijevčiča, vodjo centralne bogo-slovnice itd., za blagajnika in podravnatelja: dr. Andreja Pavlico, za prefekta: Josipa Lična, tajnika nadškofijskega ordinarijata, za odbornika: Monsign. dr. Fr. Sedeja, stolnega župnika in dekana ter dr. Fr. Pavletiča, odvetnika, za namestnika: dr. Josipa Dermastio, praktikanta dež. sodnije ing. Luko D u g a r j a, za pregledovalca računov: g. Antona Jakončiča, deželnega poslanca in I v a n a R o j c a, kurata v Biljah. Vsemogočni Bog blagoslovi započeto delo! Abiturijentom! Preteklo je nekaj let, kar se je ustanovilo v Gradcu slovensko katoliško akademično društvo „Zarja“. Ni se nam do sedaj zdelo potrebno označiti javno, kaj da je „Zarjau in kaj hoče, saj je ustanovitev „Zarje“ plod II. slovenskega katoliškega shoda in je tudi v obče znano, da so ideje slovenska, katoliška in demokratična, pravec našemu društvenemu življenju. Odkar so pa Bkušali izrabiti naše zaupanje gotovi ljudje, polovičarji po ki se ne marajo biti“, mrmral je de Se-nerive; toda de Villenur ga ni čul, ali se bar delal, da ga ne čuje. „Gospodau, zaklical je kapitan, hoteč navesti pogovor na drugi predmet, „v slučaju, da kdo želi promenade na krovu, naj izvoli. Veter je v toliko že utihnil-. Prepir o dvoboju ni imel drugih posledic, kakor da sta 8e Francoza eden dragemu ugibala s poti. Tudi drugi potniki držali so se nekako bolj reservirano napram de Senerivo, obsojajoč istega radi onih smelih zadnjih opazk. Toda videti je bilo, da ga to izoliranje ne boli, ker imel je v svojem spremstvu mlado ženo in dražestno petletno hčerko. Parnik je priplul srečno v kanal. Samo še tu pa tam udaril je kakšen val ob bok ladije, tako, da so morali častniki, ki so bili na straži, voziti počasneje. De Villenur se je sprehajal po krovu s kapitanom. Videti je bilo, da sta stara znanca. Večji del potnikov sledilo je njih primeru. V nekem kotu sedela sta de. Senerive in soproga ljubko kramljajoč, dočim je njih mala Jeana letala po krovu, radujoč se zibanja parnika. Naenkrat se je čul grozen vzklik, samo eden. Velik val se je dvignil ob boku ladije, nagnil značaja, nadejaje se, da hode dajalo društvo potuho njihovi hinavščini mimogredo omenjeno, so prav kmalu spoznali, da „Zarje“ ni zamenjati b podpornim draštvom — nas je napotilo to za gotove sloje slovenskega dijnštva značilno dejstvo, opredelitvi, da se takim nesporazumenjem v bodoče v okom prjde, naše stališče posebno tudi onim, ki nameravajo priti letos na visoke šole. Da je bil v prejšnjih časih pridevek „katoliškiu slovenskemu društvu nepotreben pritikljaj, je umevno. A drugače je sedaj v času, ko procvita verski neodločnost in verski indiferentizem, ko se deloma širi tudi odločen upor proti vsemu, kar nosi ime katoliško. Ako smo torej pripravljeni uravnati vse delovanje za narod in domovino po pravcu vere, na podlagi katoliške vere, čemu tega ne bi izrazili v programu? Resnice se nam vendar ni treba sramovati I Dobro sicer vemo, da odganjamo ravno s tem velik del dijaštva od sebe, ki bi nam bil drugače naklonjen, vendar naj ostane pribito, da v našem društvu, ki je in bode gojilo vedno verBko mišljenje in življenje, da v društvu, ki je in bode vedno krepilo omahljive v verskem prepričanju, boječe hrabrilo, za kukavice ne . bodo prostora. To versko prepričanje nas usposablja delovati za blagor’ slovenskega naroda in sicer delovati nič manj kot liberalno dijaštvo, katerega vrhovno načelo je, zatreti vpliv katoliške duhovščine in „njen sistem", osvoboditi narod verskih spon. — Na verski podlagi delujemo lahko najmanj toliko kot dijaštvo, zbrano pod praporom narodnega radikalizma, ki skuša utihotapiti med akademično mladež mlačnost in indiferentizem, odvzeti s pomočjo vabljivih fraz mladini trdni značaj, ki je nadaljevni pojav, ona struja, katera se hoče vnovič blamirati pred slovenskim svetom. In zakaj ? V časih živimo, ko zahteva ljubezen do domovine velikih žrtev posebno v obmejnih pokrajinah, v časih živimo, ko se ubija in prodaja jo na stran in se razlil po krovu. Ko se je valovenje umirilo, ni bilo male Jeane nikjer. Tresočim glasom ukazal je kapitan astaviti parnik, in ko se je to zgodilo, letel je na drugi konec ladije. Gos-pej de Senerive komaj so vbranili, da ni skočila za detetom v morje. Nekoji mornarji so, ne da bi čakali ukaz, spustili v morje rešilne čolne. Ali to sredstvo, da bi se na ta način rešil utopljenec, posrečilo se je v dvajsetih slučajih komaj enkrat. .Kapitan1*, dejal je de Villenur, .imejte pripravljene rešilne čolne 1“ To rekši, vrgel je od sebe vrhno obleko in dejal obrnjen proti mornarjem: .Spustite mi vrv v morje“. „Ne reskirajte, za Bogau, prosil je kapitan. „Pustite me, naj poskusim", odgovoril je de Villenur tako odločno, da se ni upal nihče več oporekati. Čez malo časa pokazalo se je truplo Jeane ne daleč od ladije. Z izredno spretnostjo spnstil se je de Villenur po vrvi v morje, splaval je do čolna, in istega pred sabo pehajoč sledil je z očmi za malo Jeano. „Tam, tam“, klicali so mu ■ krova. narodna zavesi za majhno ceno, za majhno osebno korist. Kaj lorej obvaruje »naprednjaka1* pred narodnim izdajstvom, kaj dajo opore narodnema radikalcu v položaju, kjer si nasprotujeta osebna korist in narodna zavest, k«j mn brani, da se ne izneveri svojim rojakom, da ne postane obžalovanja vredna irtva razmer? Na podlagi katerega zakona mu bodeš dokazal, da dela krivico, ako za taji svojo narodnost, ako ne na podlagi vere, ki daje človeka v vsakem položaju potrebno direktivo ? Ako se torej kratko izrazimo: kdor ni veren, ui nraven, kdor ni nraven, ni snačqen, kdor ni značajen, ni nesebičen, in sebičneži Se nikoli niso delovali poirtvovalno v korist Slovencev. Rodo|jabje narodnega radikalizma, ki „obo£nje knltnrno narodnost- in zametava vero kot postransko stvar, je nepopolno, kajti nepopolna, materijelna podlaga brez duševne, moralno ljudstvu Se nikoli ni koristila. Očita se nam, posebno po Štajerskem, da je ustanovljena »Zarja" z namenom razdreti slogo v političnem življenju Štajerske. To očitanje zavračamo kot neosnovano, zlobno, perfidno in ob enem tudi smešno. Naloga „ZarjeM je, kakor smo že zgoraj omenili in kakor jasno razodeva naše polno ime: Vzgojiti svoje člane v značajne narodnjake in dobre katolike. Kot pravi narodnjaki pripadamo pa tudi skrajno demokratični struji, ker smo prepričani, da mora biti pravi narodnjak tndi popoln demokrat. V prvi vrsti pa povdarjamo, da društvo ni politično in torej ne more imeti političnih namenov. Sploh pa poglejmo, ako more odkritosrčen mož, ki ima naše nazore, zrušiti štajersko »slogo**. Poznamo može, ki so bili ustanov-niki ali člani »Danice* na Dunaju, kateri delujejo vstrajno kot pravi narodnjaki na Štajerskem; in kdo more biti tako nesramen, očitati jim, da so razdi-ratelji sloge? Dalje imamo na Štajerskem politične liste, ki pišejo od početka svojega do danes na podlagi kardinalnih idej našega programa, na podlagi slovenske, katoliške in demokratične ideje. In kdo more biti tako nesramen, da jim bo očital, da rnšijo slogo? Ali ne sloni vsa sloga ravno na teh idejah? Lahko bi se torej povspeli do trditve, da je rZarja" osnovana ravno na temeljnih idejah složnega delovanja, kar o drugih dijaških društvih ne moremo trditi. Da pa nas posameznike pri razmo-trivanjn političnih razmer na Slovenskem ne more voditi kak nezdrav, vzdihujoč narodni sentimentalizem ampak le trdna načela, nam tudi nihče ne bode mogel zabraniti. Obžalovanja vreden je pa oni, ki bi hotel verjeti takim puhlim frazam. Obračamo se torej na značajne slovenske abiturijente, kateri si. hočejo uravnati svoje življenje in delovanje za narod na podlagi naših trdnih načel in mislijo priti na graške visoke šole, naj se priklopijo našim vrstam, kjer bodo našli odkritosrčne prijatelje. Rusko-japonska vojska. Vesti, da so se te dni bile na morju pred Port Arturora krvave bitke, pri katerih so imeli Japonci velike izgube, se še vedno vzdržujejo. Iz Petrograda se celo poroča, da je dobil car od Kuro- Ovignil je glavo in pogledal proti mestu, kamor je kazalo sto in sto rok; in videl je zopet malo truplo, koje so valovi zibali. Spustil je čol in krepkih rok si delal pot skozi razburkano valovje. Videlo se je, kako naporno se je trudil priti dalje in kako se je potem dvakrat eno za drugim potopil. Ko se je zopet prikazal iz morja, plaval je samo z eno roko. dočim je z drogo nekaj držal. Že jo bil čoln pri njem, položili so vanj Jeano in za tem je vstopil pogumni rešitelj Čoln se je dvignil na ladijo, na koji je že čakal zdravnik. Toda obupana mati mu ni pustila blizu, planila je sama po otroku in stratno poljubljala ono malo, kot mrtvo trupelce, Ziravnik ji ga je skušal vzet;, toda ona se je branila kot iz sebe. Nato je stopil k njej de Vil -lenur in dejal: „Madama, dajte meni otroka". Pogledala ga je, in ko je v njem spoznala reditelja, položila mu je udano malo Jeano v roke in pala nezavestna na tla. »To je res cel mož", dejal je eden mornarjev, zroč za de Villenurom, koji je nesel dete v zdravnikovo kabinico. „D&, celu, dejal je drogi. MPred enim patkina in od Aleksejeva brzojavke, v katerih je rečeno, da so Japonci v proš-lem tednu od morske Htrani jednajakral napadli Port Artur, od kopne pa trikrat, in da to bili vsakrat z velikimi izgubami odbiti. Najvažnejša vest pa bi bila, ako bi se tudi res izkazala kot resnična, da je admiral Skridlov dospel v Port Artur, in posebno pa, ako bi bilo resnično, da je dospel z vladivostoško eskadro ter jo zdrnžil s portartursko. Od japonske Rtrani ne prihajajo zadnji čas izpred Port Ar tara nobene vesti, kar je popolnoma umevno, ker je japonska brzojavna zvoza med Port Arturom in Japonsko, kakor tndi med Korejo in Japonsko pretrgana. To pa so je doseglo s tem, da so Rosi prerezali kabelj, ki je vezal Korejo in Port Artor z Japonsko. Nastane vprašanje, kdo bi bil pa omenjeni kabelj prerezal. Mnogi si mislijo, da ni kabeljna prerezal nikdo drogi, ako ne admiral Skridlov, pomikajoč se z vladivostoškim brodovjem proti Port Arturo. Seve, da niso vse te vesti popolnoma potrjene in ne bo morebiti marsikatera izmed njih resnična. Ali nekaj važnega se je moralo pač dogoditi, ako je resnična Karopatki-nova brzojavka na carja, da se je načrt posrečil, brzojavka, katere do danes še niso preklicali. S tem v zvezi bi pa bila tudi najnovejša vest, da so Japonci napad na Port Artur za več časa opustili in odložili. Iz Mandžurije ni nobenih posebnih vesti. Listi polnijo svoje predale z ugibanji o napredavanju in o nazudo-vanju raških in japonskih čet. Jedni hočejo vedeti, da se Kuropatkin umika in da napreduje Kuroki v smeri proti Muk-denu; drugi pa trde, da Karoki ne napreduje proti Mnkdenu, marveč proti se-verozaptdni strani. Ravno tako je z vestmi o prodiranju Rusov proti joga. Nekateri trdč namreč, da je poslal Kuropatkin jeden del svoje armade pod generalom Linijevičem proti jugu na pomoč Port Artoro. Drugi pa to odločno zanikajo in pravijo, da tega Kuropatkin nikdar ne stori, dokler ne obračuna poprej s Korokijem. Mi smo pa mnenja, da ne vedo ne jedni ne drugi listi ničesar pozitivnega, in da je to vse zgolj časnikarsko ugibanje. Ako je res, da je začel v Mandžuriji padali že dež, ki ne poneha po navadi dva meseca, potem je težko pričakovati, da bi prišlo že v teh dneh do kake velike bitke med Rasi in Japonci.’ * * ♦ Iz Hajčena se poroča dne 13. t. m.: Oddelek Rasov je strahovito streljal na dva japonska bataljona, ki sta padla Ra* som za hrbet. Oba bataljona sla bila uničena. • * * Neko japonsko torpedovko, ki je pred Port Arturjem polagala mine, je kroglja iz portarturske trdnjave potopila. Politični pregled. Češki deželni zbor. — Včeraj se je sešel češki deželni zbor. K ti prvi seji so prišli vsi poslanci, med njimi novo izvoljeni deželni poslanec dr. Rezek, bišvi češki minister. Deželni maršal knez Lobkovic je pozdravil poslance ter obžaloval, da so parlamentarične razmere ne le na Češkem ampak tadi v državi take, da ni nobene letom je avanciral. Ko je bil kapitan neke fregate, vozil sem se ž njim*'. Dragi dan priplul je »Fallon1* na določeno mesto. Kapitan je imel sto brig z iskrcavanjem. Na stopnicah sta se srečala z de Senerivom, in kapitan je vprašal, kako je minula noč. »Hvala, dobro. Jeana je zdrava; soproga čuti se nekoliko slabo, ali to, upam, preide. Toda kje je gospod de Vil-lenur? Včeraj se je tako hitro umaknil, da se mu niti zahvaliti nisem mogelu. „0, on na to niti ne misli reč", dejal je kapitan smehljaje, .dasi je bil to eden najbolj junaških činov, kar jih poznam I Ali evo, tam le prihajal11 De Senerive hitel je de Villenuru naproti, prisrčno mu stiskajo roki: „0, gospod-, rekel je de Senerive, koji se je spomnil svojih besedi v včerajšnji debati, »vi imate pravo nazvati se prvega junaka, ker —“ Toda skromni janak gaje smehljaje prekinil: .Nikakor I Vprašanje ni še rešeno, saj to je bil le — dvoboj z morjem 1“ nade za vspešno delovanje. Izrazil je pa nado, da bodeta patrijolično samozata-jevanje in zdravi razam vendar konečno odstranila vse ovire. Po prečitanju došlili vlog so pričeli nemški poslanci obstrukcijo s tem, da so vložili prošnje za dopust, predloge za poimensko glasovanje in 10 minutnih prestankov. Posl. Herold in Kubr sla obsodila obstrukcijo Nemcev. Posl. Herold je iz javil, da obstrakcija Nemcev v deželnem zboru ne zamore vplivati na taktiko Čehov v državnem zboru. Po dveh imenskih glasovanjih je deželni maršal za ključil sejo ter izjavil, da naznani dan in aro bodoče seje pismenim potom. OdAkodnlna za vinsko klavzulo. — List il „Giornale d’ Italija1* piše, da ponuja Avstro-Ogerska Italiji za odškodnino vinske klavzule prost vvoz oljkinega olja, jažnega sadja in cvetlic. Škandal na Francoskem. — V petek 10. t. m. je prišlo v seji Francoske zbornice do zanimivih odkritij in sicer, daje nekdo ponudil ministru predsedniku Combesu dva milijona frankov, ako izvzame Kartuzijance od znanih naredb proti kongregacijam. Gombes je potrdil, da je stvar resnična in da je to takoj prijavil ministerskemu svetu, da je pa na svet Millerandov o tem molčal. Poslanec Pichol je pa izjavil, da Combes ni vzel denar le radi tega, ker mu ga niso Kartuzijanci dali. Vsled te izjave je nastal v zbornici nemir. Combes je rekel, da je la trditev nesramno obrekovanje. Izbran je bil na to odbor 33 članov, ki vbo stvar preišče. Dopisi. Iz Kobljeglavc. — Tudi v naši vasi se je našel modrijan, ki zna pisati v »Sočo1*. Pa kako? Čujtel Modrijan piše namreč: „Naše starešinstvo je sprejelo pred časom predlog, da se mora plačati 40 kron, ako hočejo na primer mladeniči imeti ples. To se je tudi razglasilo po občini. Mladeniči so hoteli plesati na dan 23. maja, prinesli denar ter naredili vlogo s kolekom 1 gl. Ali glej, župan je rekel, da ne sprejme, in ni hotel sprejeti na noben način, dasi je bilo tako določeno1*. Tako modrijan, ki pa ni nobeden modrijan, ako povemo, da je naše starešinstvo res sklenilo, da se določi taksa v znesku 40 K za dovoljenje plesov v naši občini, n ni pa nikdar sklenilo, da mora župan tudi ples dovoliti, ako zahtevajo to fantje ali pa možje, četudi bi hoteli plačali takso 40 K. Naše starešinstvo ni kaj takega sklenilo, ker nima niti pravice kaj takega sklepati in ima jedino le župan z ozirom na javni mir in red in na druge okolnosti pravico dovoliti plese ali jih pa odreči. In to zaradi tega, ker spada laka zadeva v področje krajne policije, ki se nahaja popolnoma v županovih rokah in je on v tem pogledu odgovoren lo pristojni okrajni politični oblasti. Dalje pravi omenjeni dopisnik »Soče*, ki pa ni modrijan, kakor smo ravnokar dokazali: »Kmalu smo zvedeli, zakaj ni hotel storiti. Šel je k g. vikarju in ta ga je pregovoril, in ker se je tako hrabro držal, ga je v cerkvi pohvalil. Kaj to jo moško, enega hvalili druzega sramotiti!'1 Seveda je to, kar piše omenjeni dopisnik, popolnoma neresnično, kar je pa popol-nomu umevno ter je itak znano, da v Soči" zastonj iščeš resnico. Naš župan je namreč v resnici šel pa ne k vikarju, ampak na pristojno mesto, namreč k okrajnemu glavarstvu v Sežano. Tam jo povoda', zakaj ne dovoli plesa, in za odgovor je dobil, da je popolnoma pametno ravnal, ko ni pri takih okoliščinah dovolil plesa. Res je pa sicer, da je potem naš vikar župana v cerkvi pohvalil, ni pi nikakor res, da bi bil sramotil »naprednjake1*, marveč svaril je le grešnike pred grehom, kar mu veleva tudi njegova dolžnost Dopisnik pravi tudi, da so K^ib-Ijeglavci že siti vikarja zaradi njegovega surovega postopanja. No, dopisnik naj bi le molčal o surovosti, ker najbrže niti ne ve, kaj ta beseda pomeni. Kajti ko bi poznal pomen te besede, ne bi zapisal v Soči11 teh le besed: »da ima vikar neke pobožne duše, ali v resnici ne pozna ne sebe in ne duš od hlač1*. Naravnost smešne so pa dopisnikove grožnje: »S tem se bomo še videli, za norca nas ne | bodo imeli ne župan ne nuc1*. Soditi po teh besedah, moral je tičati koblje- ! glavski dosipnik najbrže v hlačah Kra-marjevega Drejca v Gorici, h kateremu ^ se je zatekel kak prismojeni Koblje- i glavčan. Sicer pa se za tako blebetanje pri nas nobeden pameten človek prav nič ne zmeni. Vsi naši pametni vaščani so z našim vikarjem, ki služi pri nas že 12 let, popolnoma zadovoljni. Kako bi pa tudi ne bilil Za časa svojega bivanja med nami olepšal nam je zanemarjeno cerkev. Po njegovem prizadevanju povišali smo presbiterij. Dobili smo novo nebo, nov božji grob, nove lestence, zastave, harmonij in še marsikaj drugega. Vse to stane veliko, kakor sta stala še precej tadi dva misijona, katera smo imeli pri nas za časa bivanja našega vikarja v Kobljeglavi. Ali mi smo za vse to jako malo ali skoro nič potrosili, ker je največ potrosil iz svojega g. vikar sam, ali pa je poiskal dobrotnike, kakor n. pr. našega prečastnega rojaka kanonika Abrama v Gorici, ki je imel vedno za take naprave odprlo roko. Pri nas je lani toča vse pobila. V tako slabi letini nam je delo pri železnici prav dobro došlo. Naši ljudje, posebno pa fantje zaslnžijo marsikateri groš pri tem dela. Zato bi pa najbolje storili, da bi si denar prihranili za takrat, ko ga bodo bolj potrebovali nego sedaj. Ako tako store, bode zanje gotovo bolje, nego pa, ako ga zaplešejo. Iz Gabrovice na Krasu. — V predzadnji številki .Primorskega Lisla“ oglasil se je nekdo iz Gabrovice ter se je pečal nekoliko z našimi občinskimi zadevami in potrebami. Ta dopis bil je kukavično jajce. Neki tuk. zdražbar je hotel s svojim hinavskim dopisom nekako nahujskati naše ljudi proti sedanjemu županu, ki je vsega spoštovanja vreden mož, in tudi dober župan. Kdo ne ve, da bi bi',. . marsikaj potreba v naši občini, kakor sploh tudi po vseh občinah na sveln I Ali za vsako potrebo treba je tudi dotičnih sredstev in pripomočkov. Treba je denara, denara in zopet denara, in tega ravno primanjkuje pri nas, kakor sploh po vseh naših občinah. Zaradi tega pa nam ne preostaja drugega, nego da si naše razmere nrav-nujemo po sredstvih, ki so nam na razpolago. Omenjeni dopisnik je omenil tudi razdelitev občinskega pašnika in sicer na tak način, kakor da bi bilo sedanje slarašinstvo laki razdelitvi nasprotno, čeravno mn je prav dobro znano, da je nameravalo starešinstvo o omenjeni razdelitvi že sklepati, a da se je razdelitvi uprla velika večina Občinarjev. Tadi glede cerkvenih potreb bi bil lahko molčal dopisnik, posebno pa, ker so tozadevne njegove opazke le golo hinavstvo, dlede tega se bodeta cerkveno upravništvb in pa županstvo med seboj že dogovoril?, ako bode kaka nujna potreba. Dopisnik naj si torej ne razbija glave a to zadevo, kakor bi tudi najbolje storil, ako bi bil sploh molčal. Iz Kozane, 30 maja. izv. iop.) — V svojih pojasnilih: .Kje uui rcsnica in kje je ni?1* sem mej dragim povedal, da je naš župan uložil prošnjo na dež‘. odbor, da odredi enega svojih račnnij-skih uradnikov, da strogo preišče rakune vseh let njegovega županovanja in da so na to tudi voditelji opozicije s posebno uiogo zahtevali, naj jih deželni odbor obvesti o reviziji. — Te dni je došol županstvu v rešitev obeh ulog naslednji odlok, katerega sem si danes v občinskem uradu prepisal ter ga objavljam v dokaz, da se naša županija zdaj, kakor morda nikdar poprej, lahko ponaša z rednim, poštenim občinskim gospodarstvom. Čujte I Št. 2080 1904. Prepis. V Gorici, 18. maja 1904. Županstvu v Kozani. Odnosno na prošnjo tamošnjega gospoda župana z dne 11. aprila t L št. 613, naj se računi iz dobe njegovega županovanja preiščejo po odposlancu deželnega odbora, opozarja se sledeče: Deželni odbor postopa napram občinam v zmislu § 86. obč. reda glede nadzorovanja pravilnega izvrševanja obč. gospodarstva, ali uraduim potom, ali po predlogu oziroma na podlagi prizivov od strani interesovanih Občinarjev. Glede la mošnje občine ni dan današnji povoda niti za uradno, niti za postopanje vsled poziva od druge strani. Občinski računi so se pre-gledalido konca leta 1902 ter se ni našla nikaka podlaga za intervencijo od strani dež. odbora. Govorica brez nobenega dokaza, da bi se bilo trdilo, da ako pride tjekaj vladni komisar, pridejo neverjetno reči na dan, ne more tvoriti pravno podlago za postopanje v zahtevanem smisla. 0 tem naj se obvesti gospod župan in France Obljubek za so in tovariše odnosno na njihovo prošnjo, naj se jih obvesti o reviziji računov. Deželni odbor. Deželni glavar: P a j e r. Tako je govoril deželni odbor uradoma. „Zdaj pa tulite, lajajte, mijavkajte, mene vendar ne spravite z mojega tira“ — bi lahko rekel naš gosp. župan, kakor je v basni bledi mesec mirno zavrnil volka, psa in mačko, ki so proti njemu zaganjali svoje divje glasove. — Pride čas, ko bodo novi gospodarji, naj bodo kateri koli, sami spoznali, na kateri strani je bila resnica in na kateri — laž. Iz Kobarida, dne 10. junija. — Kobarid je res nokako romantičen kraj, ker se nahaja v lepi medgorski dolini. Posebno pa se dopada nad trgom, na lepem griču, cerkev sv. Antona. Pot do cerkve je skoraj da no vsa s travo zaročena, tako, kakor da bi po tapelih hodil. Ob straneh poti pa so že lepo vzra-šena drevesa divjega kostanja, ki dajajo že hladno senco. Na vrhu hriba stoji lepa cerkev sv. Antona s petimi oltarji. Pred cerkvijo raste velika starodavna lipa. Spodaj okoli cerkve pa je 2o zasajeno majhno borovje, tako, da bode sčasoma, ko ta drevesca dorastejo, prav romantičen hribček in krasen sprehod do cerkve sv. Antona. Dne 13. t. m. bil je praznik sv. Antona in na griču, kakor po navadi, velika cerkvena slovesnost, katere se je udeležilo veliko pobožnega ljudstva. Ta dan je v Kobarida tudi največji tržni semenj, kamor pride od blizu in daleč ogromnega ljudstva in mnogo trgovoev. Občinsko hišo, nekdaj Paglia-ruzzi-jevo, na glavnem občinskem trgu je občina do tal podrla in s tem prostorom povekšala je lepi veliki trg, kateremu ni jednakega v gorah. Blizo tam pa tik župnišča se je sezidal novi občinski dom, kjer se bode nahajal tudi c. kr. poštni urad, ker bo bili dosedanji prostori postnega urada res pretesni. Iz Sedla pri Kobaridu. — NaS žnpan je v svojem dopiBU v .Soči" z dne 4. junija obsodil vse one, ki se zbirajo okolu „Primorakega Lista" ter jih krstil kakor za obrekovalce. NaS župan se ni namreč najbrže spomnil, da je bil tudi on, ko ni Se temu dolgo, med njimi, saj je ležal na njegovi mizi vedno „ Primorski List44. NaS župan ni mogel od manje, da bi ne dregnil tudi ob našega deželnega poslanca, kakor da bi tudi on imel kaj opraviti z našimi občinskimi volitvami. Naš župan smatra za potrebno, da se javno skaže za naprednjaka ter da pokaže s tem svetu, kako zna menjati svoje politično mnenje, kakor menja sviloprejka svojo obleko. Nhš župan je bil Se do zadnjega časa ud „katoliškega političnega društva14 v Kobaridu, a zdaj tak naprednjak. Če se je spomnil naš župan Se turSičnega zrnja, zakaj se ni spomnil tudi tega, kako se je branil izvolitvi odseka, ki bi pregledal račune, zadevajoče razdelitev občinskih zemljišč?! Po vašem mnenju se ne sme nobeden starešina nič zmeniti za občinske račune. Zato pa zadene vsakega, ki bi hotel kaj takega storiti, huda kazen, katero občuti s tem, da pade pri vas v nemilost. Vam bo pač najljubši taki starešine, ki molče k vsemu, kar vi počenjate. Glede borjanskib glasov pa bi prav storili, da bi dotična imena javno imenovali. Dokler pa tega ne storite, jo vse, kar vi o tem čenčate, le neumen lari fari. Novice. Častno občanstvo. — Občinsko starešinstvo na Libušnjem je v svoji seji dne 9. t. m. soglasno izvolilo za častnega občana velezaslužnega g. Janeza Lapanja, deželnega poslanca, predsednika cestnega odbora itd. v Kobaridu, radi premnogih njegovih zaslug za blagor občine. Častitamo! Umrl je tukaj v nedeljo zvečer dvorni svetnik v p. gospod Ivan vitez Bosizio, oče bivšega voditelja tukajšnjega okr. glavarstva, sedaj vpokojenega namestniStvenega podpredsednika gospoda Alojzija viteza Bosizio. Pokojni bil je rojeu v Gorici leta 1807. in je po dokončanih pravnih študijah služboval kot politični uradnik na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem, bil je tudi okrajni glavar v Gorici in je bil prvi vladni zastopnik v našem deželnem zboru, pogreb je bil v torek oh 11. uri pred-poludne. Imenovanje. — Za glavnega učitelja na tukajšnjem ženskem izobraževa-lišču je imenovan g. Josip Cizelj, sedaj učitelj na meščanski šoli v Krškem. Vseslovenski shod mladeničev pri Mariji Pomočnici na Brezjah bo 4. julija. S Kranjskega in Štajerskega pridejo mladeniči s posebnimi vlaki. Slovesno zborovanje bo popoludne ob 2. uri zunaj cerkve. Upamo, da se bodo tega lepega shoda vdeležili tudi mladeniči z Goriškega. Shod bo ob vsakorSnem vremenu. Drugi dan t. j. 6. julija bo izlet na Bled, ki je biser kranjske dežele. Tedaj, mladeniči, na Brezje! Za ..Slovensko sirotišče44 so darovali : P. n. gg. Josip Golob 1 K, Ivan Furlani 30 v, Nekdo 1 K, Franc Blažiča 36 v, društvo .Slov. Beseda" 1 K 16 v, častiti bogoslovci v Gorici 11 K 60 v, Terezija Škodler 1 K, Josip Godnič, kurat 1 K, Ladko in Rado Bednarik 40 v, Josip Čigon, Cerkvenik stolne cerkve 1 K, Marija Fišer 1 K. Za „Sirotiščeu in za „Skalnico“: P. n. Ivan Kolavčič, župnik 6 K. Dar. — Za „Šolski Dom14: Uprava »Primorskega Lista44 prejela l K 16, katere je darovalo društo „Slovenska beseda". Za »Alojzjjevišče44: preč. g. Andrej Brezovščik 12 K. Bog plati! Vabilo na redni občni zbor „Kro-jaške zadruge44, reg. zadruge z omejeno zavezo v Gorici, ki se bo vrSil dne 30. junija 1904 ob 10. uri zjutraj v prostorih ..Slovenske Čitalnice44 v Gorici, s sledečim vsporedom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva ; 2. Potrjenje sklepnih računov za I. 1903; 3. Volitev načelstva in nadzorstva; 4. Slučajnosti. — Računi za I. 1903 so razpoloženi pri zadruginem blagajniku, g. Svetoslav Premrov v Gorici, via Vetturini št. 9. Člani, ki so svoje deleže odpovedali, nimajo v smislu društvenih pravil pristopa k občnemu zboru. Ivan Bajt, predsednik .Krojaške zadruge44. Socijalnodemokraška „Nuova Idea44 obsojena. — Pred goriškim porotnim sodiščem je tožil socijalistično glasilo „Nuova Ideja44 Evgen Zumin, ker ga je razžalil ta list z nekim dopisom. Bili so obsojeni Nikolaj Fallig na tri tedne zapora, Al. Tonet, brez konfesije, ki se je priznal za pisatelja, na štiri tedne in Anton Bello na en teden zapora. Trikl-traki, triki-traki! — Neki goriški prekupčevalec, ki je na pol hrom, na pol slep in na pol gluh vpije včasih po mestu pa tudi pa naših vaseh: Triki-traki, triki-traki I Se svojim vpitjem vabi ljudi, naj bi mu kupili trake, katere prodaja. Temu na pol hromemu, na pol slepemu in na pol gluhemu Furlanu je bil podoben dne 11. t. m. goriški mestni svet, ki se je slovesno bavil z malim trakcem, ki je obešen na zastavo „slov. katol. delavskega društva44. Vsi p. n. svetovalci so bili po koncu,. opice na galeriji pa so ploskale in zijale, da je bilo prav živahno I 0 tem traku so bile vse stranke edine, celo p s e v d o-k o n s e r-v a t i v n a stranka I Tako se je po dolgem času dosegla v mestnem svetu prepotrebna edinost. ... Oglejmo si pa stvar še z druge strani. Slovencu ne dovole nositi po mestu niti malega trobojnega trakca. Ali ni to dejstvo žalostno, ako pomislimo, da mesto živi, kakor priznavajo sami Italijani, skoraj izključno od Slovenca? Kaj bi rekli, ko bi Slovenci sklenili, da ne nesejo več niti vinarja v laške prodajalnice? Pravijo, da jih trobojnica žali. Ali jih žali tudi slovenski denar? Ali jih nič ne žali govoriti slovensko se slovenskimi odjemalci ?... Vslcd zastrupljenja krvi je umrl v nedeljo v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov mizarski delavec Hvalp Franc. Hvala se je namreč pred nekaj dnevi urezal na jednem prstu in si je potem rano zamazal z limom. Pa že v dveh dneh mu je roka tako otekla, da je moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici usmiljenih bratov. Ali tudi ta ni ničesar izdala, kajti Hvala umrl je na zastrupljenja krvi že v par dneh. Zapustil je vdovo in osem otrok, ki se nahajajo v največji bedi. Stanujejo namreč v Kapucinski ulici št 4 v nekem Bmradnem in umazanem stanovanju. Najstarejši otrok ima jednajst let. Mati hodi pomagat po hišah opravljali hišna opravila, da si zasluži kak krajcar in da kupi otrokom vsaj toliko hrane, da no poginejo od glada. Med tem pa otroci letajo po mestu brez vsakega nadzorstva in varstva. Zdaj pa pomislite, kaj bode iz teh otrok, ko postanejo večji ter vzrastejo brez nikake vzgoje in nadzorstva. Rlodras je pičil 8-letnega dečka Venceljna Rijavica iz Oseka v levo nogo. Hodil je z dvema tovarišema nad vasjč; nenadoma, in deček sam ne vč, kdaj in kako, ga je modras popadel in vgriznil. V bližini je bil mož, kateri je dečka videl valjati se po tleh in bljuvati iz sebe. Šel je k njemu, izpral mu rano in mislil, da bo dobro. Dečku pa je prihajalo vedno huje; radi tega gaje mož prinesel na dom. Prevezali so mu nogo nad kolenom, rano razrezali in mati mu je izsesavala iz nje kri. A bilo je prepozno: kajti noga je nad prevezo temnela in dečku je bilo vedno slabše. Nobena reč mu ni ostala v želodou. Prepeljali so ga v Gorico k zdravniku dr. Baderju, ki mu je rano izžgal in mu pod kožo vbrizgal neko tekočino. Od tam so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so pa žalostnim sta-rišem dali malo upanja, da bi jim sinček okreval, ker je bil že ves zastrupljen. Kakor smo poizvedeli, gre dečku na bolje in je bil v petek, t. j. 10 t. m., operiran. Upajmo, da kmalu okreva. Pri tej priliki pa si ne moremo kaj, da ne bi izpregovorili par besedic o naših ženicah. Znano je, da je ljudstvo pri nas še verno in da je liberalni dah še malo uplival na naše ljudi. Zatorej pri nas noče biti nobeden liberalec, četudi malce po tem diši I Toda pustimo to. Ubogi stariši ponesrečenega dečka so se popolnoma udali v božjo voljo in govorili: Radi bi, da bi nam otrok ozdravil, toda če je božja volja, naj umrje ; bolje da sedaj srečno, kot enkrat nesrečno. Toda naše ženice, mesto da bi stariše tolažile, bo jim le očitale, zakaj niso dečka mesto k zdravnika in v bolnišnico peljali k možu v Lokavec, kateri zna strupene pike zagovoriti, da vsak v 24. urah ozdravil Pred leti je baje na Trnovem nekega dečka gad pičil. Peljali so ga v Gorico, kjer mu niso mogli pomagati. Peljali so ga menda nato k neki ženi, ga zagovorila in r 24. urah je ozdravel. Kdo pa je tisti mladenič in katera žena ga je ozdravela — o tem govorica ne pove! In to gre od ust do ust kot najgotovejša resnica 1 Prosimo Trnovce, naj nam navedejo dotična imena 1 A vkljub temu ostanemo neverjetni Tomaži! Neka pobožna žena je celo rekla starišem: „Ali imate tako malce vere, da niste fanta peljali v Lokavec, in sedaj bi bil že zdrav!!* Zdi se, da imajo stariši malo več vere, kot marsikateri drugi; kajti ukljub vsemu prigovarjanju so nastopili gotovejše pot, da so peljali dečka naravnost k zdravniku. Pa tudi še v Gorici so prigovarjali, naj peljejo dečka k nekemu možu, ki zna tudi zagovarjati! In res se je zdelo, da so se stariši že *udali. Peljati so ga hoteli k dotičnemu možu; toda slučaj, ki ni slučaj, pa je hotel, da je dečku, ko so prišli pred dotično hišo, postalo tako slabo, da so mislili, da zdaj zdaj izdihne I Radi tega je oče voz obrnil in ga peljal v bolnišnico! Dečku se je obračalo na bolje in sedaj, kot čujemo, je že ven iz nevarnosti I Vprašati pa bi hoteli te nadležne ženice, kdo je dal tem ljudem moč, da zaraorejo zagovoriti strupen pik?! Morebiti Bog? — Menda nel Ali sv. cerkev? — Ona to zaničuje in prepoveduje vero v take reči I Poglejte katekizem in bodete videli kaj pravi I. božja zapoved I Zapomnijo naj Bi ne samo ženice, ampak tudi oni možje, katerim bi bolje stalo žensko krilo, kot moške hlače, — te le besede: Bodite verni, a ne babjeverni I Izginil je iz Goiice odvetnik in italijanski dež. poslanec dr. Graziadio Luzzatlo, veliki italijanski patrijot, dr. Pajerjeva desna roka, Gabrščekov dober prijatelj in zagovornik ter po njegovem mnenju tudi najboljši kriminalist v Gorici. Kolikor je dosedaj znano, odnesel je nad 240.000 K. Državno pravd-ništvo je obvestilo vsa oroiništva, vse policijske urade o tem, ter jih pozvala, da ga aretirajo, ako mu pridejo na sled. Izpred porotnega sodišči. — Dne 8 t. m. je stal pred porotniki oni 20-letni Franc Pregelj od Sv. Lucije, ki je izvršil v mesecu aprilu roparski napad na krčmarja in krčmarico Cej na Prevalih pod Sv. Goro, ter se hotel polastiti njunega denara, da bi ž njim po- magal bratu. Obsojen je bil na 4 letno ječo, poostreno z jednim postom vsake tri mesece. Iz Jamelj nam pišejo, da je dne 3 t. m. padel v neko tamkajšnjo jamo neki slaboumen Fumiš iz Tržiča. Jama, v katero je padel, je globoka kakih 14 m. Dne 6. t. m. pa so se nekateri ljudje splezali vanjo, da bi ga poiskali. In res so ga našli popolnoran nepoškodovanega ter ga spravili iz nje. Oni, ki so jih spustili v jamo, se niso mogli prečuditi temu, da se ni Fumiš, ko je padel v jamo, ubil. Varovati ga je morala prav božja roka. Odpeljali so ga v Tržič ter ga izročili tamošnjemu županstvu. Ali že 7. t. m. bil je nesrečni slaboumni Fumiš zopet v Jamljah vesel kakor po navadi, kar dokazuje, da bo ni pri padcu prav nič poškodoval. Nevihta v vipavski dolini. — V petek popoludnč je razsajala po zgornji vipavski dolini huda nevihta z gromom in bliskom. Na Erzelju je udarila strela v sobo nekega posestnika, kjer je imel shranjeno žveplo za trte, ki se je vnelo. Blizo Goč je strela omamila na paši vola ter ga vrgla ob tla. V Vrhpolju bi strela neko žensko kmalu ubila. Od Goč proti braniški dolini je potolkla tudi toča ter napravila mnogo škode. Iz Lokavca nam pišejo: Tukaj smo imeli dne 9. junija volitev novega starešinstva. Volitev je bila mirna in je izvoljenih v vseh treh razredih 18 kato-liško-narodnih mož enoglasno z dosedanjim mnogoletnim vrlim županom g. Jožefom Vidmarjem na čelu. V soboto dne 9. t. m. pa so se vršile v Lokavcu občinske volitve za novo ustanovljeno občino Dol-Ollica. Tudi te volitve vršile so se mirno in tndi ta bilo je izvoljenih skoro jednoglasno dvanajst Btarešin, narodno katoliških mož. Slava zavednim volilcem! Drag banket. — Pri prebitju bohinjskega tunela je podjetnik Ceconi povabljenim gostom priredil banket. Udeležile bo se tega banketa 103 osebe. Račun brez vina je znašal 17.000 K, skoro 170 K na osebo. Grof Oskar Christalnlk, c. in kr. nadporočnik izven službe, Slovencem jako naklonjeni potomec staroslovenske koroške plemenltaška rodbine, podedoval je po svojem stricu fml. grofu Adalbertu Christalniku fidejkomisne graščine Svinc Waisenberg, Gornburg, Mittertrinen in Meiselberg na Koroškem ter se preseli s svojo obiteljo is Rožne doline pri Gorici, kjer je dosedaj bival, v graščino Svino. Nekaj let je tudi bival v svoji graščini v Goričah na Koroškem ter si pridobil valed svojega prijaznega in vljudnega vedenja s priprostim slovenskim narodom mnogo simpatij. Toča. — Kakor se nam poroča, je toča v petek napravila mnogo škode v občini Kopriva na Krasu. Tudi iz Istre prihajajo v tem pogledu žalostne vesti. V soboto je razsajala namreč okolo Mo-tovuna v Istri huda nevihta. V občinah Novaki in Karojba je padala dve uri zaporedoma tako močna toča, da je uničila popolnoma vse pridelke. Nadškof olomuški na Trsatu. — Nadškof olomaški, ekscelenca dr. Bauer, biva od četrtka na Trsatu, da se nekoliko odpočije in priporoči sebe in svojo novo škofijo Materi Božji. V zadevi baronice Reinelt so v Trstu aretirali tudi soc dem. voditelja J. Olivo. „Slov. kat. akadeiniško društvo „Zarja44 v Gradcu javlja, da priredi v petek 17. t. m. svoj II. redni občni zbor za letni tečaj. Lokal: „Zur grttnen Steier-mark, Radetzky str. 17. Letina v južni Dalmaciji. — Iz južne Dalmacije poročajo, da je tam zelo slabo radi velike suše, ki je trajala dva meseca. Žito se je posušilo, tako tudi seno; oljk bo tudi malo. Edino trta kaže še lepo. Slava Brezmadežni o petdesetletnice. Napevi za Marijne družbe. Zložil in priredil P. Angelik Hribar. To knjižico pozdravljamo z velikim veseljem in jo toplo priporočamo. V njej so prav mične in ob enem preproste pesmice. Gotovo jo bodo naši pevski zbori vspešno rabili in i njo širili čast Brezmadežne. Knjiga je obsežna. Cena broširani je 1 K, v pol platno vesani 1 K 20 v, lično vezana 1 K 60 v. Naročaje se v Ljubljani pri knezo-nadlko-fijstvu ali pa v frančiškanskem samostanu. Ltitnlca uredništva: G. dopisniku .Od nekod" : Prihodnjič. mm krojaški mojster v Gorici na Placutl 2 8. Priporoča so vsem prijateljem in znancem in drugim gospodom zu obilna naročila. ,y, .v> .y> ■» or. .v. ,w iy» ,i& .n ,v> nc, a .v. Edita slov. tleparsta delavnica v ulici sv. Antona št. I podpisani se loplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor oevij za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav nizkih cenah. Zagotavlja ločno in solidno postrežbo udani Karol Čufer, klep. mojster. $ Pozor! Pozori Q Na prodaj ji* belo in Črno briško, vipavsko, furlansko iu istrijansko vino. Odpošilja sc na vse kraji1 v sodčkih od bG litrov naprej. Postrelim je tofina, cene zmerne. Se priporoča a spoštovanjem Josip Toroš, Via del Ponte Isonzo hšt. 6. Uorlc-a JJ, Lekarna MfMiv Gorici Prave In edine iel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nc-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) p0pije. — Okrepi Selodec, storž, da ngine v kratkem času omotica in Si-votna Knosl (mrtvost). Te kapljice tu li 8tor6, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. ^ # Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Olroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izvon Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegatnej&o sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! (gorica, (gosposka ulica 7, naznanja da prodaja oblačila za dame in gospode, Perkale, 2ephyr iti drogo manifakturno blago posebno z a spomladni iti letni čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah. Vzorci najnovejSe izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto. A. Krušič trgovec iu k roj »»ki m oj hI er Gorica, ulica Gins. Verdi št. 33 naznanja slav. občinstvu, da je dobil ravnokar svetSe angleško in avstrijsko blago, kakor tudi svežih ingot oljeni h oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bližiij^čo pomladno sezono. Izdelek iz lastnega blagu jamčim. Anton Kuštrin Gosposki ulic* h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo SanlOB, Sandomingo, Java, Cejlon, Porlo-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfd istersko in dalmatinsko. Petroloj v zaboju Sladkor lažne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po "/• kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družba sv. Cirila in Moloda. Voka iz Majdičevrga mlina v Kranju in z Joehmann-ovfga v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. jKnton jFon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogalo zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domala vina ter postreže tudi 7. jako ukusnimi jedili. Postrežba in rene jako solidne. And. Fajt, pHio\ kI<1 mojster,